Notulae ad floram Sloveniae40 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 Geoelement (adventivne vrste) Scrophularia canina E1 + Silene vulgaris E1 + Verbascum lychnitis E1 1 Verbena officinalis E1 + Legenda - Legend Gr Grušč, nasutje - Debris Ko Koluvialna tla, inicialna - Colluvial soil, initial Li Kamnišče - Lithosol N-Am. Severnoamariška vrsta - Nord American species E-As. Vzhodnoazijska vrsta - East Asian species Asiat. Azijska vrsta - Asian species S-Am. Južnoamariška vrsta - South American species Subtrop. Subtropska vrsta - Subtropical species Subcosmop. Subkozmoplitska vrsta - Subcosmopolitian species Cosmop. Kozmopolit - Cosmopolitian Igor Dakskobler & Ljudmila Dakskobler Epilobium nutans F. W. Schmidt Novo nahajališče na Jelovici, potrditev uspevanja v Julijskih Alpah New locality on the Jelovica plateau, confirmation of thriving in the Julian Alps 9750/2 (UTM 33TVM32) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Jelovica, Radovljiška planina, zahodni del planine, mokrišče (povirje) s šotnimi mahovi, 1290–1305 m n. m. Leg. P. Strgar, 27. 6. 2024, det. B. Zupan, Peter Strgar in Polona Strgar, 28. 6. 2024, avtorjeve fotografije in herbarij; fitocenološki popisi nahajališča I. Dakskobler & P. Strgar 4. 7. 2024, določevalec mahov Ž. Lobnik Cimerman, herbarij LJS in LJU. Kimasti vrbovec (Epilobium nutans) je v Sloveniji zelo redka vrsta, zanesljivo doslej znana le s Pohorja (Strgulc Krajšek 2007, Strgulc Krajšek & Jogan 2008). Kot redka je uvrščena tudi na rdeči seznam (Anon. 2002). Zemljevid njene razširjenosti sta izdelala Strgulc Krajšek & Jogan (2008). V njem sta kot zanesljiva označila nahajališča v kvadrantih 9557/2, 9558/1 in 9559/2, kot nepreverljive podatke pa označila nahajališča v kvadrantih 9558/2 in 9649/1. V svojem članku naštevata potrjena nahajališča, pri čemer sta v kvadrant 9559/2 uvrstila nahajališče Jezerski vrh-Ribniško jezero. To nahajališče je dejansko v kvadrantu 9557/2, zato v novem zemljevidu razširjenosti (slika 1) kvadranta 9559/2 nismo upoštevali in so torej zanesljivi podatki za Pohorje le v dveh kvadrantih: 9558/1 in 9557/2. Zunaj Pohorja je historični podatek za Malo polje pri Velem polju v Julijskih Alpah (9649/1). O njem sta pisala dva znamenita botanika, Alfonz Paulin in Tone Wraber, toda obisk terena Hladnikia 54: 14–67 (2024) 41 in pregled herbarija je potrdil zgolj vrsto Epilobium palustre (Strgulc Krajšek & Jogan 2008). Anderle (2023) vrste Epilobium nutans ni uvrstil v Atlas flore Gorenjske. Slika 1: Razširjenost vrste Epilobium nutans v Sloveniji. Dopolnjeno po Strgulc Krajšek & Jogan (2008), podatkovna baza FloVegSi (Seliškar & al. 2003). Figure 1: Distribution of Epilobium nutans in Slovenia. Supplemented after Strgulc Krajšek & Jogan (2008), FloVegSi database (Seliškar & al. 2003). Zanesljiva potrditev uspevanja kimastega vrbovca tudi v Julijskih Alpah (slika 2, 3) je uspela Petru Strgarju, ki je o svoji najdbi na Radovljiški planini na Jelovici napisal poljudni članek v reviji Proteus (Strgar 2024). Pregled fotografij, herbarija in ogled rastišča sta potrdila pravilnost določitve Branka Zupana ter Petra in Polone Strgar. V tej notici nekoliko podrobneje opišemo rastišče te redke vrste na Radovljiški planini, na podlagi štirih fitocenoloških popisov, o samem rastlinstvu te planine pa glej Kocjan & Kocjan Kosič (2023) in Strgar (2024). Ob tem opozarjamo, da je na rastišču kimastega vrbovca prevladujoči šotni mah drugi avtor (ŽLC) sprva določil le na podlagi fotografij prvega avtorja kot vrsto Sphagnum girgensohnii, ko pa je dobil herbarijsko gradivo, je določitev popravil in ugotovil, da je to dejansko vrsta Sphagnum angustifolium. V članku v Proteusu je torej ime Sphagnum girgensohnii treba nadomestiti z imenom S. angustifolium (popravek je bil objavljen v 9–10. številki 86. letnika te revije). Notulae ad floram Sloveniae42 Slika 2: Mokrotno rastišče kimastega vrbovca (Epilobium nutans) v zahodnem delu Radovljiške planine. Foto: Peter Strgar. Figure 2: Wetland site of Epilobium nutans in western part of the montane pasture Radovljiška Planina. Photo: Peter Strgar. Slika 3: Kimasti vrbovec (Epilobium nutans) na Radovljiški planini. Foto: Peter Strgar. Figure 3: Epilobium nutans on the montane pasture Radovljiška Planina. Photo: Peter Strgar. Hladnikia 54: 14–67 (2024) 43 Aeschimann & al. (2004) označujejo to južnoevropsko gorsko vrsto kot značilno za vegetacijo hladnih izvirov, kjer prevladujejo mahovi in to v glavnem na silikatni podlagi (zveza Cardamino-Montion). Naši popisi so v preglednici 1. Popise št. 1–3 smo naredili v zahodnem delu planine, popis št. 4 pa bolj v srednjem delu planine. Geološka podlaga so karatofir, porfir, porfirit in njihovi piroklasti, ponekod v stiku z dolomitnim apnencem (Grad & Ferjančič 1974), tla pa na prvih treh popisih šotna, na četrtem domnevno organsko- mineralna. Na prvih treh popisih med cevnicami prevladuje bodičnati šaš (Carex echinata) in nekatere druge vrste, značilne za prehodna barja (Carex nigra, C. canescens, Calycocorsus stipitatus), med mahovi pa ozkolistni šotni mah (Sphagnum angustifolium) in združbo bi lahko imenovali po dveh od naštetih cevnic (Calycocorsi stipitati-Caricetum echinatea nom. prov.) in jo uvrstili v zvezo Caricion nigrae (Caricion fuscae), red Caricetalia nigrae (Caricetalia fuscae) in razred Scheuchzerio-Caricetea nigrae (Scheuchzerio-Caricetea fuscae). Po izraziti prevladi ozkolistnega šotnega mahu bi bila mogoča tudi uvrstitev v združbo, ki bi se imenovala po šotnem mahu (Carici echinatae-Sphagnetum angustifolii nom. prov.) in pripadala zvezi Sphagnion medii, redu Sphagnetalia medii in razredu Oxycocco-Sphagnetea. Posebnost popisa št. 3 je zelo redek jetrenjak Scapania paludicola, ki je bil do sedaj poznan le z enega nahajališča na Pohorju (Martinčič 2017, 2024b) in je na našem rdečem seznamu kot skrajno ogrožen (critacally endangered). Slika 4: Detajl mokrišča s kimastim vrbovcem, bodičastim šašem, močvirsko lakoto in venčnico. Foto: Peter Strgar. Figure 4: Detail of wetland with Epilobium nutans, Carex echinata, Galium palustre and Calycocorsus stipitatus. Photo: Peter Strgar. Četrti popis kaže na nekoliko drugačno povirno barjansko združbo (red Caricetalia nigrae), ki bi jo lahko uvrstili v provizorno asociacijo Carici canescentis-Eriophoretum angustifolii nom. prov. Vsekakor bi kimasti vrbovec, glede na rastišča na Radovljiški planini, lahko uvrstili tudi med značilnice barij na mezotrofni in oligotrofni šoti in šotnih mineralnih tleh iz reda Caricetalia nigrae (sin. Caricetalia fuscae). Notulae ad floram Sloveniae44 Populacija kimastega vrbovca na Radovljiški planini je za zdaj zadovoljiva, kar velja predvsem za močvirnati zahodni del planine, čeprav je omejena na razmeroma majhno površino nekaj arov. Preglednica 1: Združbe z vrsto Epilobium nutans na Radovljiški planini (Jelovica)* Table 1: Communities with Epilobium nutans on the montane pasture Radovljiška Planina (Jelovica)* Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 Številka popisa v podatkovni bazi (Database number of relevé) 29 82 13 29 82 11 29 82 12 29 82 17 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 13 02 13 02 13 02 12 90 Lega (Aspect) NE NNE NE E Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 2 5 5 3 Matična podlaga (Parent material) Ke Ke Ke Ke Tla (Soil) Šo Šo Šo OM Zastiranje v % (Cover in %) Zeliščna plast (Herb layer) E1 70 70 80 90 Mahovna plast (Moss layer) E0 100 90 90 10 Število vrst (Number of species) 13 16 19 23 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 20 20 10 20 Datum popisa (Date of taking relevé) 4.0 7.2 02 4 4.0 7.2 02 4 4.0 7.2 02 4 4.0 7.2 02 4 Nahajališče (Locality) Ra do vlj išk a p lan ina Ra do vlj išk a p lan ina Ra do vlj išk a p lan ina Ra do vlj išk a p lan ina Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) 97 50 /2 97 50 /2 97 50 /2 97 50 /2 Koordinate GK Y (D-48) m 43 23 41 43 23 48 43 23 45 43 24 23 Koordinate GK X (D-48) m 51 27 21 3 51 27 21 7 51 27 21 6 51 27 22 7 Caricion nigrae, Caricetalia nigrae Pr. Fr. Carex echinata E1 4 3 3 2 4 100 Epilobium nutans E1 + 1 2 + 4 100 Agrostis canina E1 + 1 1 . 3 75 Hladnikia 54: 14–67 (2024) 45 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 Pr. Fr. Carex canescens E1 . + + 3 3 75 Caricetalia davallianae Eriophorum latifolium E1 . . . 2 1 25 Scheuchzerio-Caricetea nigrae Calycocorsus stipitatus E1 1 1 2 . 3 75 Carex nigra E1 . + 1 . 2 50 Eriophorum angustifolium E1 . . . 2 1 25 Oxycocco-Sphagnetea Sphagnum angustifolium E0 5 5 3 . 3 75 Sarmentypnum exannulatum E0 + + + . 3 75 Straminergon stramineum E0 + . + . 2 50 Scapania paludicola E0 . . 3 . 1 25 Montio-Cardaminetea Philonotis fontana E0 . . . 1 1 25 Phragmiti-Magnocaricetea Galium palustre E1 1 1 2 3 4 100 Veronica beccabunga E1 . . . + 1 25 Poa palustris E1 . . . + 1 25 Calthion palustre Caltha palustris E1 + 1 1 3 4 100 Crepis paludosa E1 . . . + 1 25 Molinietalia caeruleae Deschampsia cespitosa E1 + 1 1 + 4 100 Cirsium palustre E1 . + 1 + 3 75 Juncus effusus E1 . . + + 2 50 Molinio-Arrhenatheretea Festuca rubra E1 1 2 1 2 4 100 Trifolium repens E1 . . + . 1 25 Lychnis flos-cuculi E1 . . . + 1 25 Nardetea strictae Potentilla erecta E1 2 1 1 1 4 100 Nardus stricta E1 . . r . 1 25 Carex pallescens E1 . . . + 1 25 Luzula campestris E1 . . . + 1 25 Vaccinio-Piceetea Polytrichum commune E0 1 1 . . 1 25 Maianthemum bifolium E1 1 . . . 1 25 Hylocomiadelphus triquetrus E0 . . + . 1 25 Hylocomium splendens E0 . . . + 25 Notulae ad floram Sloveniae46 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 Pr. Fr. Mahovi (Mosses) Campyliadelphus chrysophyllus E0 . . . + 1 25 Plagiomnium ellipticum E0 . . . + 1 25 Legenda - Legend * Nomenklaturni viri (Martinčič & al. 2007, Martinčič 2024a,b) Ke Keratofir - Karatophyre Šo Šotna tla - Peat soils OM Organsko-mineralna tla - Molic Gleysols Pr. Prezenca (število popisov, v katerih se pojavlja vrsta) - Presence (number of relevés in which the species is presented) Fr. Frekvenca v % - Frequency in % ZAHVALA Za pomoč pri določanju rastlin in pisanju članka se iskreno zahvaljujemo Poloni Strgar in Branku Zupanu. Ocenjevalki sta s popravki izboljšali besedilo. LITERATURA Anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS 82/2002. Aeschimann, D., K., Lauber, D. M. Moser & J. P. Theurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 1: Lycopodiaceae-Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, 1159 pp. Anderle, B., 2023: Pregled razširjenosti praprotnic in semenk na Gorenjskem. Samozaložba, Hraše, 604 pp. Grad A., & L. Ferjančič, 1974: Osnovna geološka karta SFRJ, list Kranj 1: 100.000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Kocjan, J. M. & D. Kosič Kocjan, 2023: Višje rastline. In: Šabeder, N. & Bolčina, A. (ed.), 2023: Rastline, glive in živali Jelovice, Ratitovca ter Nemškega Rovta. Društvo za raziskovanje mokrišč Slovenije, Ljubljana, pp. 35–54. Martinčič, A., 2017: Novosti v flori mahov Slovenije 3. Hladnikia 40: 26–39. Martinčič, A., 2024a: New checklist and the Red list of the mosses (Bryophyta) of Slovenia. Hacquetia 23 (1): 69–118. Martinčič, A. 2024b: New checklist and the Red list of the hornworts (Anthocerotophyta) and liverworts (Marchantiophyta) of Slovenia. Hacquetia 23 (2): 175–197. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 967 pp. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Strgulc Krajšek, S., 2007: Onagraceae – svetlinovke. In: Martinčič & al.: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, pp. 328–335. Hladnikia 54: 14–67 (2024) 47 Strgulc Krajšek, S., & N. Jogan, 2008: Epilobium nutans. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia 21: 43–46. Strgar, P., 2024: Botanična zanimivost na Radovljiški planini. Proteus 86 (8): 353–361. Peter Strgar, Žan Lobnik Cimerman & Igor Dakskobler Milium effusum L. subsp. alpicolum Chrtek Novost za floro Trnovskega gozda Novelty for the flora of the Trnovski Gozd plateau 0049/1 (UTM 33TVL19) Slovenija, Primorska, Trnovski gozd, gozdni rezervat Golaki, greben severno od Velikega Golaka, na več krajih od 1420 m n. m. do 1445 m n. v., subalpinski bukov gozd (Polysticho lonchitis-Fagetum), popisi 4–8 v preglednici 1. Leg. I. Dakskobler, 11. 8. in 14. 8. 2023 ter 29. 6. 2024, det. N. Jogan (po znakih vmesna oblika, introgresija), herbarij LJS in LJU. 9647/2 (UTM 33TUM93) Slovenija, Primorska, Julijske Alpe, Bavšica, Bala, Jezerce, 1450 – 1480 m n. m. subalpinski bukov gozd (Polysticho lonchitis-Fagetum), popisa 2 in 3 v preglednici 1. Leg. I. Dakskobler, 10. 7. 2024, det. N. Jogan (po znakih vmesna oblika, introgresija), herbarij LJS in LJU (na popisnih ploskvah so bili tudi primerki tipske podvrste, M. effusum s. str., leg. I. Dakskobler, 10. 7. 2024, det. N. Jogan, herbarij LJS in LJU). Alpsko podvrsto razprostrte prosulje so v flori Srednje Evrope prepoznali kot samostojni takson razmeroma nedavno in jo pred 60 leti tudi opisali (Chrtek 1963). Njeno pojavljanje je raztreseno na območju Alp in spremljajočih predgorij ter ponekod v Karpatih, posamezne najdbe pa so znane tudi vzdolž Balkanskega polotoka vse do Grčije ter proti vzhodu do Male Azije. V soseščini Slovenije jo omenjajo v alpskem delu Štajerske, Solnograške, Tirolske in Predarlberške v Avstriji (Fischer & al. 2008), v Švici raztreseno v njenem celotnem alpskem delu (InfoFlora 2024), nemške navedbe se nanašajo na dve območji, ki na meji z Avstrijo dosegata največje nadmorske višine (FloraWeb 2024). Že avstrijski ključ (Fischer & al., 2008) navaja razširjenost vse do Male Azije, pojavljanje na Balkanskem polotoku pa navajajo tako Chrtek (1963) kot tudi Cvelev (1976) in Bor (1970). Taksonomski položaj obravnavane podvrste je tudi po vsem tem času še vedno nedorečen, saj je lahko po nekaterih razlagah identična podvrsti Milium effusum subsp. schmidtianum (C. Koch) Tzvel., ki jo navajajo v vzhodnem Sredozemlju, Mali Aziji in Iranu (Cvelev 1976, Bor 1970). Cvelev za nekdanjo Sovjetsko zvezo in Bor (ibid.) za Iran navajata skoraj enake razlikovalne znake od tipske podvrste: strnjeno socvetje, vejice razrasle od dna, klaski pogosto vijoličasto nadahnjeni, uspevanje v subalpinskem pasu. Vsekakor bi si to sorodstvo zaslužilo večjo pozornost in vsaj kariosistematsko obravnavo, kar omenjajo tudi Pignatti & al. (2017). Na kariološko razlikovanje kažejo tudi navedbe Cveleva (ibid.), ki za podvrsto Milium effusum subsp.