fliistrilsiiiHttilipslio bajiščc. Lalii obstreljujejo in .napadajo §e nadalje našo lronto na Priinorskem, Koroškcm in T.irolskem, toda m več tako pogosto in s tako moftjo Vakor pm Stiri raesco. Tudi sami go izgublli Že zaap-an}e, da bi mogli na katcroiTi mcstu pi-e Iroti našo Jronto, zato pa uoloma rrditost riiiho\ih napadov. Italijarisko časopisje j« dobilo nalogo, da pripravlja javncst na pe^as. no napredovanje laških vojašMh podvzelij proti nani. Aii so l>ocio Italijam udeležiii bojev ob Dardanc-lnh ali pa botlo šle italijanske t?et8 na pomo^ Sr. ho;n, o obOjGm se iz uradnik virov prav ni5 na izve. Zasehna poročila pa, ki pošjjajo s&daj 6ete k Dardai-.clani sedaj v Srbijo, niso dovolj aanetfijiva. Na morju so ' se [tali^ani dosedaj slabo izkazali. La«ški moriiarici man}ka o&ividuo poguma in italijanska javaost j« teinbolj nevoljna, ker ]© pri^iljeiu,, da občuduje henavadno ,podjetncpt naSe avstrijske mornarice. Kot prva žrtev« te Ijudsko nevolje je moi' nariški rairuster Vidale, !I s^ je te dui cdpovedal mimstrski časti, kar Je kriilj vzel vesei ua ziianje. Novi miuister bo baje dosedanii &ef mornariglcega gen«ralnega štaba acliniral 'Tl!aoa- Začasno pa prevzame mornariško ministrstvo rainijjtrski predsednik Salas-.dra. Italiianl obstrcl]evaii goriško bolnlšnleo. V soboto, dae 25. septerabra so Italijapi ljut;> o!-jstr,;.j-evali boli.išnico ,,Ru.deSega križa" v Gorici, ki ie bila od daleft oznacena po mednarodjii zastavi, Pet težkih krogel je padlo na l:olnJ*Tnco. Ena granata ]e udrla v operacijsko sob€. 53 kr-ogel jo padlo v neposrediio bližino poslopja. Italijfi,'/i so se s tem obstreljevanjem hudo pregreš.ii zop«^ mednarodrm doIoClla, ki pravijo, da se bolniBnioe ne smsjo obstreljevati. \ goriški boluišnici, ki se nahaja v kraezo&kofijskem osrednjem someriiš'ju so se naLajali ne samo avstrijski_arapak tudi italijanski tez-Konanjeni vojaki. V bližini ni bilo ne avstrijskiih topov in ne vojaštva. Zastava na zvoniku cerkve pa se je videla dafefi, akljub temu so Italijani svoj topovsfei oge:ij nacnerili naravnost na boinišnico, Na polentiu*skih reselieab. Aloiz l^appi, doma iz MnršČaka pri Badenoili, piŠe svojim starišem: Bil sem od zaftetka voja« z Rusi v Galiciji, kjer sem veliko prestal. Mcsca deeembra me je doletela boiezeii, da sem moral v bolrriSisico, kjer so me skrbni zdravniki takoj ozdraviili, Mesoa janaarja sera b:l prideljen k raaršbfateriji ...lopničarskj&ga polka, kater«ga. so sestavili samo za obsapibo proti polentarjem. Vpar mescih smc se dobrd privadili boievanj«, kar nam [e sedaj v vieliko korist. Mesca aprila smo zasedli loiko mejo, kjer smo natapko slišali, kako se je Italijan vadil streljati na avo]ih marievrih. Tako smo ufiakali lei>ega r°mladanskQiga 5asa, fcrasnega maja, katenega se vsak človek vegeli. Veselili smo s« ga tudi mi slovenski topničarji. h n« dolgo, kajti usoda je žal nanesla drugače. Kopcem mesca ma]a smo slišali, da se polantar pripravlja na vojno in narn preti z mečem. Tako tudi mi msmo rok križem držali ter smo s« za6eli pnpravljati na polentttrsko veselio o Priš«l je dan 23. raaja. Soinoet je žalostao zahajalo >n spušftalo zadnje svoje žark«, kakor da bi naprej znalo, da nam je Lah napovedal vojskc Z mirniin sroem smo posluSali laSkfl pfrožnje in brez strahu srao jih prenesh. :. Po noči dne 23. ihaja, v-najlepšem spanju nas prebudijo klici ^alarm!", Bili ismo takoj vfii po koncu. Bilo je v jutro dne 24. maja. Prikii-aovali so so prv. žarki krasnega poDiladansrvega solnca. Bil je dan, katerega. smo vsako leto z r.ajvečjim veaeliem m pobožnostjo praznovali. Ali šele letos na Binkoštni pondeljek nam že v prvem jutranjem rarsL. ku prileti dobro znani poietni pti*, &krjanee, na maihno okence naše hiše, katera je bila globoko v zemIji, in nam naznani novico, da je polentar na hribu in da se pripravlja nacijgeiii. Pogledali smo bolj natanko in res zagledamo na prvem visokem hribu sovražno artilcrijo. Mi smo še res b*ili zmiraj bolj uliudni kakor polentar. Radi tega jsmo inu že prej kot on nam ppslali kiot častitkoi. za Buikoštni po.idcljek granato. Natančno smoiTideli, kako so ae Lahi začudili na&emu--pozdravu. ^ili so kar vsi zbegani in so bežali vsak na svojo sivfcn. Mi smo dfili še takoj pa,r strelov. ln v par minutah je bolo laško binko&ir.o ve. se3je po vodi. Sovražnikava balerija je lxla do tal t» ničena. Dae 25. maja pa sl je sovražnik zgradil mo6nejše u.trdbe, katore je pa moral nasletlnjega dne vsled našega hudoga ognja zopet zapustiti! In tako je šlo dati za dnevom. Imeli srno se prav dobro. Ali žal, i;o smo se privadili aašim podaemeljskim lu§am, auio dobili povolje, da moramo zapustit: tisti prostor, da rus nadoniesti neka ogi-ska baterija. »J-.jno6i pa dobi. mo poveljo na odhod. ,2« tretj.i da«i smo bili na p(;to"'a.iiju, ko zagf;«damo lepo pri'm(»rsko m®sto Gor.ca. Začudeni smo gledalis ko smo videli iudi pretepo primorske goiie: Sv. Goro in ponoa-.ii Naiioe. Pogled na slovensko zemljo nam je dal več poguma fn korajžno sino korakali napnej proti Doberdo]»ki piano(i, kjer si jp, ,,Avanti" najbolj pmadeval, Tam smc ostali od 10. iunjja do 20. julija, k.ior smn se hrabro mažfievali za ¦laSo brale in prijatelje, kateri so žrtvo\iali svo]e živIjenjo za domovino. Preiživeli in viddli gmo veliko,'rar n; vse za popisati. Na Dobfsrdolski gorski planoti mi ]e bil g prve:^a zelo dolg fcas, ker nisem imel prav nobtnega tovai-iša ali domat-ina. Najv«8 j« pri nnSi baUrfJi C«hov Purlanov in Ogrov; SiOvenoev nae je prav malo, poselmo Shijeroi so samo tri]«. Najboljši moj priiat»li je Arabrož, doma iz Ptuja, Dal sem mu prHmek nSme^iič-ar", ker uganja strašno rad bnrke. Vsi srao gju veseli, ker nam pregan]a dolgčas. Dne 26. juli]a smc zapustili Doberdolsko pl-anoto. Na naše ra«sto so prigli Cehi in mi smo se napotili na počitok prorti Postojni, kj€r smo ostali do avgusta, Nato smo h'M prldeljeni nemškim tovarišem dalefi na južno Tirolsko, kjer Lah tudi joka radi svojega greha. — Na svidenje* Slovenski jnnajkl s Stlrlmi kriii. Slovjenski možie-topničarji nam piš&jrO dwe Ž2. septembra s koroške meiie: Tudi tebi, cenj. ^Slov, Gospodar", moratao poročati mi slovenski spodr^ešta^rski možje-topničarji, da tudiminozasitajamoi* ralajčimi, čtravno že noaimo vsak po štlri kiiiže na hrbtu. Vsi smo še vedao m 1 a deniško s v © Ž i. Našo trde pesti že polentarji dobro poznajo in vsakokra-t zbeže, kadar nas zagl«dajo. Tako nara i« sedaj priložnost, da dobro kropimo in preganjamo te polentarakse baa-abe. Lahi se zagafnjajo proti nam med skalm^era kakor divje zveri. Te dni se je z vsemi kalibri svojih topov z vso silo napenjal in padale so njegpv« kroglo kakor tofta. Gromelo je, kakor bi se svet podiral, a mi s& tega nisme ustrašili. Razbili smo kmalu njegovo gadjo zalego lan i)8 dolgo potem so morali umolknitiin kar jLh je Ss ostalo živih, pobrati Šila in kopita. Polentarju se sMn# Oredijo po "lepi korošM deželi, amimuneodstopimo ns za ped zemlje, dokler bo bilo naSe&rce in'sepretakala naša slov«nska kri po jiaSih Žilah. Mi ^o^nakt .,pul\"«r-judje" rau z našiini topovi dobro posiuoditno ˇ njegov izdajfiWki obraz. Počutimo se dobro; navadili smo se vsega la n» manjka nam tud: burk in &al, za katere vedno %¦ krbi nag predmoister J. Mlinar, doma iz St. Jurja ofe juž. žel. Mlinar je jako laljiv in j« že mar^ikatero Jialijtinico za vdovicd napra-vil. Vsi ga ljtrbirao in gpi^ štujemo. Včasih nam tudi spomini uidejo po dragfb damačili, a potolažimo se s tem, da tem brusilcem niU prav^mo kmalu konec. Potem bjo naSa vrnitev tem vftselejša in svidenje tem sijajnejše, Zato: na&e ljubJiftm žene in otroftifii, bodite potolažoni im zagotavlj©ni, da se zdravi snidemo v svoji domovini. Spreijnite od nas slovenskih topiričsarjev vesfele pozdrave tudi vsi CitatHlji n.Sl. Gospodarja"! Me« ko Petrinč',6 iz BreŽio, Jek, Mlinar, top,n. predmojjstep, doma iz Kladja, St. Jurij ob južni železnioi, Aptos Kolarič iz Ptuja, Ignac Frajic iz Ptuja, Fmnc ly»nuš ia Ptuja, Frano Bagar iz St. Juria ob Ščavnloi^ Andrej 5e]>etavc iz Maribora, Fridorik Vre&er iz SiOr in Franc Breauik od Sv. Aue na Krembergu. Cesar podaril ipateri 200 K. Rudolf Zetetinger, doma iz Pajtinja pri Sf. Jurju v Slov. goricah piše svoji ženi: Minulo je 22 tednov, odkar sem se podlovU fei Maribora in od svo/ih ljubih domačih. R«s, grozni šo bili dnevi, katere sem doži\"el v Galiciji, a hvala Bogu, srefino sva z bratom Ton6em odšla ru^kim grainatam in šmpraelom iu sva Se zmiraj z,drava, bolj lcOt kdaj poprej. Prišla sva tudi z najstarej&im bratom v Galiciji skiipaj. Hvala Bogu, sedaj smo spravfli Rto&a na beraško palico in smo nm dalli s°ovo. Odgli smo na južiio bojišče. Ljubi moji, naznanim Vam, da ie najstarejgi brat grozno obolel. Molite zanj. Odpočaifi se bomo nekaj dni tukaj v mestu T., kjer brat FraflU ce leži bolan; greva vsak dan k njenni ga obiskat to tolažit. Darujte sv. maše za nas, da bi prišlo sreftno vseh 7 biratov k naši ljubi mamici. Tolaži jih, revioo staro, da jmm ne bodo oboleli od žalosti. Naj mcljj^> za presvitlega oesarja, ker tudi on ni pozalMl na n]Jfi, Lepo ie darilo (200 K), katero so dobili od njega, ta^ di mi vsi srao ponosni na to. Vožnja iz Galioije je bila prav živalma; pelj)e je bilo tako ve.se.lo, da se moram čuditi, kako korajSr ni so Slovienci. Ko smo se pripeljali mirao Slovensklb goric in potem iia 'Pragerskio, se mi je zdelo, da seia bil že donia. Odpeljali smo se na Italijansko. Prosim Vas, Jurjevčani, molite za nas, kor ta mesec lx) groze;i Ne boj'r3O se ltalijan.0^ in ko se spornnimo poleutarjev, s: niislimo: Oh, gorje LaJiotm. Sedaj se bomo mi ž njira poskusili. Mplite, ljubi otro5i5i, in Ti1, ljuba žena, s starlši, da bi še ta mesoo tukaj sneCnc presial, potera še imam upaiijfi, da se vidimo. Cebelar na bojiSičn. Naš vneti sotrudnik, četovodja Josip Holo, doma v Sv. Juriju ob Sfiavnici, piše g. poiovaftnieinu učitelju ,luranč,;Cu: Spre;iel sem Vašo doposlano ddpisnico, pozdrave in porocila. Iz &TCa se Vam zahvajjujpm. Želim obiio srefe v ljubi domaCiji. Da bi naon pač že enkrat zasijevlo solnoe te sre6e, da bi se kot Stari prijatelji in znanci skupaj snidli ter si poduii svoje desnipe. Po tukpjšijjih grebenih gora leži neomakljiv sneg f»r skoraj zmiraj dežuje. Tukaj je tudi že preoej mrzlo, posebno so zelo hladne no6i. Culimo, da bomo imeli tukaj med silno goratimi krajl skorajšnjo zimo, katera bo T.& rnar&ikaterega uscdepdlna, kakor jebila pr&teCona v Karpatih. A dolžnost nas veže braniti- naSo doroovino, Žcz vso ljubo in drago Avstrijo! Hvala za trud, da nadzorujelo n\oj« ftebfllioc, prosim Vas tudl, da to storito v bodof-o. ^ozdrr.tjjam Vas ter vse pri. jatelje in zuanee rnil i', krasnih Slov^istih goridl Končno mi Itodite pozdravljtni vsi ljubit&lji in 6\ta^ jl nftm p7iljnWjenBg» hSltr». Gospodar)a"! Obmeinl Slovenec v Južnili Tirolah. Pešec Ogrin Ivan, doma iz Kaple pri Arvežu, nam piše z južnega bojišča: Bil sem prideljeni od našega domačega polka k tirolskim cegarskim lov«em, kakor tudi vefc mojih tovarišev in znanoev iz naših domacih krajev. Bilo ]e mesca iuniia, ko smo se odpeljah iz Matfbora skoz-l Koroško v Južne Tirole. Tam smo marSirjili na visoko soro Imeli smo nato en dan pofcitka. Drugi dan pa so razdelili siražo. Ko gtojim prvo jutro okoli 4. do 6 ure zjutraj na straži, me poadravl italijajiski šrapnel. Eksplodiral je katf.li 5 do 6 korakov od mo ne Po mojem mnenju mi je bil namenjen za zajutrek, Bila >e pač božja volja, da se mi ni v tej bližini ničesar zgodilo. S sovražnikom smo bili tako blizu skupaj, da smo ga slišali ropotati z jedilnimi posodami; pa tudi govoriti sino gia |slišali. Nekoč sem stal spet na straži in sem pazil na sovrtažnfika. Zapazfi sem da se je nekdo plazil okoli, Pomeril' sem nanj s svojo puško in ustnelil. Pcjlientar se je zvalil na tla, Nato pa je prišel eden njegov|ih tovari&ev in ga za6el vlačiti, Sedaj pa je pomeril eden izmed.mojih tovari&ev in je ustrelil še tqga. tv Tiaki in enaki dogodki so se godih na visokih hribih, dokler nismo odšli nazaj proti Ljubljani in ,se odpeljali na Goriško. Tukaj smo bili v neki v-asii na stanovanjn; iroena Vam ne moram pisiati, ker ne smem. Tam &em zbolel dn sem odšel v bolnišaiico, kjer sem Se sedaj. Hvaljen bodi Jezus KTistus! Notraniost naše Mše na bojlšču. Topničatr Jfožef Sternad iz Jarenine piše 6. g. p. Elektu Hamlerju, frančiškanu v Mariboru: Miiogo se tu vidi in sliši, mnogo bridkega moramo prenašati, a kljub temu nas navdaja pogum in upanje na srecno zivršitev. Marsikatero oko se solzi v tihih vječerih in mifeli na prcfteklo sr;eoo, na katero spet s strahom čaka. Resnično: brez vere in upanja bi človek v tem čuisu skoro obupal. Vsak, katarega zanima življenje ljudstva, se zapfma in softustvuje z njim. Tu zunaj v 'tuji d-eželi nobeno uro varen pred smrtjo stoji mož kot junak s puško in z bajonettui ob strani ter" željno 6aka na priliko, da sproži na onega, ki kali mir mili. Avstriji. Miiogim > težlko pri srcu, kadar z«iislijo na dom, na svoje otroke.. . . Posebno onim se belijo glave, ki so imeli v oiv.ityi vseg-a obilo; kar so si poželeli, se jim je izpolnilo, a adaj morajo trpeti z drugimi! Bog ve in zria za vse, torej smemo trdno upati, da s© bo enkrat obrnilo na bolje. In živimo res pra\f siromašno. V isftoparVKh luknjalh spavamo, v njih ImanK) svo}e rezerve. Na vrhu imamo iz šibja in sllame strebo. V njej se mahajajna dvidh drogih deska, katera nam služi za mizo, zraven pa je nek'aj nižja kiop. Potem v strani na tleh de,slde in s^ama, to nam je postelj. Naša zabava je v prostem času tobak, tako pnšimo oigapete in malo počilvaino. Veokrat je smoia: v na,jlepšera spanju moramo vstati in dati roke v službo topovom,, da ž njimi sovražnika prestrašimo, da vsaj drugo noč mirno sp^avamo. Drugačie je, kadar nam škropijo oblaki. Mokri se vla&imo drug za drugim v jamo. * Sedaj sem ravno devet mescev n-a bojnem polju, a še ne slišim nič o zaželjenem miru^ A upam, da bo enkrat konec in takrat boveselo siroe vsakega avstrijskega vojaka, Nikar nas ne pozaitfte v molitviah.pred Najsvetejšim. Prosita. ponižno, skraigate 6ajs zapušfiejiemu vojaku na bo^iem polju tu in tam s kakšnim pisaiiijem obišBivte vojne ^ete avstrijsbega vCiadlairja. Pozdravljam Vas iz sroa! Bog z Vami in z naiili, do. kler se ne vidimo v lepi Stajdrski. Pod varstvom Najvrjšjega in v pogumu kršciiinskih Junakiov upajte skupno z nami na sreCni kojiec vojske, Drugokrajt zopet piše: Kot mlad vojak. a Varn znani nekdaiiji Fr. Probug Sternad naznanjam: Zdrav sem, tukjaj je lepo vreme, noči so hladnei Stoftljamo, da1 je veselje, a med tem se kratkočasimo s pečenjem koruz,e Vn krompirja ter s kartami (durakom). Tu 93in sam Slovenec med Madžari, a se mi godi vseeno dobro. Sem se že tudi nekoliko tega jez,!ka privajdil. Bogu h,^"ala, da še kl/ib mojim notranjun izikužlnjam dobro stojim in upam pod varstvom Marije in mo)ega redovnega patrona, «v. Aivtona P. iz 3. reda, vrniem srečno v milo Stajersko. Molite za uas ^se^ ki se trudimo za mir naši domovii)i. Volni hnlskači ostoH doma. Tiurinski sop.ialdemokraz.ki list ,,'Avanti" objavl'a imena o.",eb, kl so bili ls|xnnladi gla.Vni hujskači za vojsko proti Avstrijo, sedaj so se pa odtegnili vojski. Italijanske grczovitosti proti Slovencem. V Waidhofnu na Tbibsu (Nižje Avstrijsko). se jo zglasilo šest poljskih delavoev iz Smasti in Kamnega na Gprišbem, ""ki ob času žetve delajo na posestvih Rothschildo\nh že skozi 20 let. Prosili so župana, na] sestavi zaplsnik iji pripraviljeni sd'potrd,iti s prisego to, kar povedo. Zapisnik se glasi: ,jDnte 4. junya so ztasedie i,talijanske ^ete naS domači kraj, Dopolidne so pneiska- li vse hiše. Popoldne okol|i tne^Je ure se je za;6elo izven kraja brzo stneljanje, Nato so Italijani pozvali iz vseh hiš vse odraščene moške in zbrali go nas na enem kraju, skupaj 66 iz Stm^sti in Kamnega. Kakih pet minut pota od Smasti jie bil ustreljen iz naše srede brez vsakega povoda Ivan Ručna. Druge iSO odpeljali dalje v Idrsko. Pre<d tem Idrajem smo bili na ukaz višjega oficirja posta\fiienl v vrsto in vse so nas preiiskali.. Potem so vsakiega diesetega kratkomalo ustreljli. Imen-a ustVialjenih so: (Malija Sokal, Ivan Tratnik, Matej Smreksar, tji iz Smaisti, Andrej Kurinči6 in Jakob Maligoj iz Kafcanega. Na, daljai poti v Kobarid smo srečavali oddelke alpinoev, ki so nas suvali, pretepali in opljuvalu V Kobanidu so nia|s zaprli v neko vežo. GregprČiea iz Krna so tako pretepli. da je obležal mrtev. Drugi dan so nas odpeljali v dveh avtcmobil"!! v Cedad, kjer gmo ostali zaprti v šolskem poslopju skoro dva masca. Potem |so nas peljali z želez/iico v Flonenco in potfini po dveb tednih v Oschierl na Sardiniji. ITam smo se smeli svpbodno gibati Vi roestu in bližnji okolici. Cez tri tedne so nas poslali deset, stare pod 18 in nad 50 let% 5ez švicar&ko mejo. Iz Svioe smo dcfepeCI sem, Sjtirjie izmed nas smo morali v bolnišnico v Solnogradu. Ko smo bili v Sardiniji, je umrl izmed nas Anton FatetiS iz Smasti. Ko smo odhajaK iz Smasti, smo videli, kako so Italijani izimed Ijudi, ki so delali^na polju, ustrelili nekega mclža Mailiia Fon in neJrt) že-no Mairjjp Fon." Oni^ ki so ta izpo\ied.aivi, so:^ Stefon Gabršfcik, Anton Faletičr Andrej in A;.tjn F«.m, Ai.tca Volarifi iu Andrej Ivain&ič. Italijanske izgube — 300.000 mož. Akoravno italijanska vlada ne izdaje seznama izgub, vendar se je iz poluradnegai vira izvedelo, da je Kadorna do 1. septembra, torej tekom treh mescev, rfniznanil v Rim, da znafiajo italijpnsbe izgube 180 tisoč ranjenih in bolnih ter 35.000 mrtvih. Računa se, da znašajo do sedhj italijanske izgube že 300.000 mož; . Barzilai govori. LaSJIvji minister za .jBSodrešene" a\istri,jsifce pokrajine Barzilai, sin židovskega rabinca Biirzela iz Trsta, ,je d::e 27. sept. imel v Neapolju govor., nakaterega se je v Italiji že dolgo ča^a opozarjalo. Bilo je veliko krika< za mali kos slabe pogače. Barzilai je pravil Neapoljčanom, ki niso ni6 kaj navldušieni za vojsko, da moraio vendar le Avstrijo sovražiti ter je hvalil laško armado in laSi.b mornarico. No2 če že laški ministri ne bodo s^oje artnade in mornarice hvalili, kdo pa jo bo, Nazadrt;e je izrekel svojo sta^ ro željo, da bo nad Trstom kmalu vihrala italijanskia zastava. Da, da, ko bi naših hratbrih vpjakov ne bilo!