Gospodarske stvari.
O porabi šote.
Nemško društvo zoper onečistenje rek, zemlje in zraka imelo je 20. in 21. oktobra 1882. 1. v Brunšviku svoj peti občni zbor, v katerem se je med drugimi rečmi obravnavalo o rabi šote (Torf) za steljo. Glede na veliko važnost šote pri nas v bližini močvirja in kot predmet živahne trgovine se mi vmestno zdi, nekoliko toček tega obravnavanja objaviti častitim čitateljem „Novic". Zlasti na severnem Nemškem, kjer je mnogo močvirne zemlje in se šota celo visoko na gorovji nahaja, so se v zadnjem času mnogi ugodni predsodki za oceno šote za zemljedelce in tudi za znanstvene smotre uva-ževali. Šota rabi se večinoma kot stelja živini. 100 delov šote zna vsrkati tekočine 700 do 800 delov, bodeči duh amonijaka v kravjih ali konjskih hlevih, in tudi smrad v straniščih zgine pri rabi šote. Stelja iz šote, to je smlete, ugaja hlevom, cela pa, to je v kosih, straniščem. Pri rabi šote za stranišča gine delavcem vsaka nevarnost, prebivalcem hiše pa nadležnost. Stelja pa je velike važnosti za poljedelstvo, ker se da lahko v kompost premeniti, in mali poskusi so pokazali ugodni rezultat ter celo opešano zemljo zboljšali. Vrhu tega se šota porabi pri ledenih kletih (Eiskeller) kot izpolnitev mesto žaganja ali peska, dalje pri zlaganji blaga in celo pri izdelovanji papirja.
Razumljivo je, da se je nekaterih poprijela misel, kako šoto rabiti za očiščenje mest tem bolj, ker se je uže leta poskuševalo, je li mogoče z zmešanjem šote s človeškimi odpadki odvrniti onečistenje zemlje, in ti poskusi dali so najpovoljneji vspeh. Za mesto Brunšvik na pr. bi bilo treba 81.000 centov šote v ceni 125.000 mark, in iz vsacega centa dobilo bi se 8 centov gnoja v ceni po 0*35 mark; stroški bi tedaj znašali le 0'40 mark ali po naše 24 soldov na vsako glavo prebivalstva. Tudi v fabrikah so se taki poskusi naredili in prav dobro celo z dobičkom se obnesli.
Tedaj, rojaki, prevdarite to reč, zna biti, da vam njega dni donese več dobička nego sedaj, ko šoto uporabljate le za kurjavo.                                        F. R.