Od skice do lutke
Razstava Lutkovnega gledališča v Bežigrajski galeriji
Razstava »Od skice do lut-ke«, ki je posvečena petintri-desetletnici Lutkovnega gle-dališča Ljubljana, prikazuje iz-delavo lutke od osnutka, skice pa do končne izdelave, tudi skeleta (marionete) pa do lutk, ki smo jih videli v lutkovnih predstavah. Taka zasnova omogoča predvsem videnje, kako se je skica slikarja ali ki-parja uresničila v lutki. To pa je odvisno seveda od skice, ne-malokrat je ta tudi tehnološka, od izbora materialov, iz katere-ga je narejena in od izdeloval-cev lutk, ki niso vedno avtorji, slikarji ali kiparji.
Hkrati lahko spremljamo tu-di časovni razvoj lutke pri nas in različne tipe lutk: plosko, marioneto, ročno in javajko ter
izpeljanke in združitve teh ti-pov lutk.
Najstarejša lutka poznana pri nas je »lilek«, ki izvira že iz petnajstega stoletja in jo pri nas poznamo na Ptujskem po-Iju, kjer so še do nedavnega z njo prirejali predstave. Za pr-vega slovenskega lutkarja lah-ko štejemo Milana Klemenči-ča. Z marionetnimi predstava-mi ja začel že leta 1910 v štur-jah pri Ajdovščini. Junak nje-govih predstav je Gašperček. Na razstavi lahko vidimo tri va-riante: iz leta 1910, 1920 in 1924. Med obema vojnama pa je delovalo v Sloveniji kar de-vetinštirideset marionetnih odrov, ki so bila vključena v Sokolska društva.
Po drugi svetovni vojni, leta 1948, je bilo v Ljubljani usta-novljeno Lutkovno gledališče, katerega lutke zavzemajo večji del razstave. Avtorji lutk in skic, ki so predstavljeni v Beži-grajski galeriji so: Mara Kralj, Ajša Pengov, Jaka Judnič, To-maž Kržišnik, Štefan Potočnik, Marlenka Stupica. Peter Čer-ne, Slavko Pengov, Slavko Ho-čevar, Zenobiusz Strzelecki, Anja Dolenc, Marija Lucija Stupica, Kemal Selmanovič in Marjan Manček.
Ob otvoritvi je izšel tudi ka-talog in pregled v katerem so objavljeni vsi bistveni podatki o predstavah in pojasnila o te-hnologiji in animaciji lutke.
V triindvajsetih dneh si je razstavo ogledalo štiritisoČ obiskovalcev.
MILOŠ BAŠIN