informator SAMOUPRAVLJANJE ' SAMOUPRAVLJANJE ' SAMOUPRAVLJANJE * SAMOUPRAVLJANJE 15.5 .1979 © Informacija o predvidenih spremembah po samoupravnem sporazumu v gradbeništvu J. Razporejanje dohodka Dohodek dosežemo tako, da od prodanih proizvodov in storitev odštejemo stroške. Nato dohodek razporedimo tako, da se približno ena polovica razporedi na osebne dohodke, druga pa na sklade in obveznosti. Pri nespremenjenem številu zaposlenih je moral dohodek TOZD porasti za okoli 10% več kot cene in življenjski stroški', če ne, so bili naši realni osebni dohodki ogroženi. Razporejanje dohodka po sporazumu v gradbeništvu — po obstoječem obrazcu - nam je povzročalo velike težave. Znano je,da lahko dohodek zelo niha zaradi nihanja obsega del, kar izhaja iz tržnih (ne) prilik in strukture del. Osebni dohodki ne bi smeli iz leta v leto nihati v taki meri kot dohodek,na primer v enem letu s porastom za 50%, v drugem pa s padom za 10%. č;, ■ Zato se predlaga obrazec, po katerem se upošteva večletno, praviloma pet leno dobo, za katero se sestavlja tudi srednjeročni plan. V uspešnih letih bi delili sicer visoke osebne dohodke, vendar z manjšo ali večjo rezervo, ki bi jo izrabili v manj uspešnih letih. S tem bi poskrbeli, da naši osebni dohodki tudi v slabših letih ne bi nazadovali. Prednosti novega predloženega obrazca za razporejanje dohodka so navedene v dopisu skupne komisije za samoupravni sporazum v gradbeništvu: 1. To je prvi in osnovni pogoj predloženega razporejanja dohodka po vsakoletni skupščinski resoluciji. 2. Dosežen obseg sredstev za osebne dohodke je v celoti odvi- sen od gibanja dohodka. 3. Po predloženem razporejanju moremo in moramo predvsem planirati tako dohodek kot osebne dohodke. Po zakonu o planiranju je teme1 j ni srednjeročni plan, zato se predlaga petletno razdobje. 4. V gospodarskem življenju OZD in DPS se pojavljajo cikli rasti in upadov. Poleg tega se v gradbeništvu (lahko) možno spreminja struktura in s tem tudi uspešnost del posameznih TOZD. Osebni dohodki so zagotovo manj gibljivi in prilagodljivi takemu (letnemu) gibanju kot dohodek. Zato daj e predloženi način razporejanja dohodka na osebne dohodke možnost TOZD, da v uspešnejšem letu razporedi manjši delež dohodka, v manj uspešnem letu pa večji delež dohodka -pa kljub temu ne krši določil sporazuma. 5. TOZD in širše asociacije lahko natančneje planirajo pridobivanje dohodka in politiko razporejanja dohodka predvsem v času večjih naložb, ko si kolektiv(i) najprej zavestno relativno znižujejo osebne dohodke, da bi lahko po uspešno opravi j eni naložbi nadpovprečno povišali osebne dohodke. 6. Izračun je enostaven, ker potrebuj emo zanj poleg izhodiščnih zneskov dohodka in osebnih dohodkov le še dohodek zadnjega leta (četrtletja) in osebni dohodek predzadnjega leta (četrtletja) - po zaključnem (periodičnem) računu ali po planu, če določamo, planiraho količino za naprej. 7. Vsaka TOZD bi morala še vnaprej obdržati svoja interna merila, v katerih bi poleg dinamike dohodka in osebnih dohodkov - to upošteva predloženo razpo rej anj e dohodka - na podlagi analiz poslovne uspešnosti in še drugih kakovostnih kazalnikov (produktivnosti, donosnosti vloženih sredstev in drugih) konkretno razporejala konkreten dosežen ali planiran dohodek - v okviru s sporazumom dogovorj enimi doseženimi osebnimi dohodki. Po predlogu naj bi se zdaj sporazumeli samo za zgornjo (ali spodnjo) mejo pri planiranju in razporejanju dohodka na osebne dohodke. V kolikor bomo udeleženci samoupravnega spotazuma v gradbeništvu sprejeli predloženi obrazec, ga bomo uporabljali zlasti za prihodnja leta. Obrazec je možno uporabiti tudi za letos in za pretekla leta, vendar je treba tedaj upoštevati možnosti vsake TOZD posebej, ki bi hotela uporabiti obrazec tudi za nazaj. V preteklih letih smo morali razporejati dohodek tako, da so rasli osebni dohodek za 10% počasneje kot dohodek. Če bi za nazaj upoštevali iz predloženega obrazca samo 5% zaostajanje rasti osebnih dohodkov za dohodkom, bi pozitivno razliko po 5% za vsako preteklo leto izrabili naenkrat v obračunskem letu! To dejstvo bi sicer omogočilo sorazmerno visoke osebne dohodke v zadnjem letu, vendar lahko tudi tako visoke, da ne bi mogli pokriti niti vseh obveznosti iz dohodka niti vseh (po sporazumu minimalnih) skladov. Še posebej je treba upoštevati, da mora družbeni standard naših delavcev - iz sklada skupne porabe -naraščati hitreje kot osebni standard - iz osebnih dohodkov. Vse to pomeni, da bomo. morali v tistih TOZD, ki jim letos slabo kaže - teh pa ni veliko - napraviti najkasneje po polletnem obračunu podrobnejše izračune, da bi ugotovili potrebo uporabiti predloženi obrazec za nazaj. Letos smo tako kot v preteklih letih razporejali dohodek v naših TOZD predvsem po internih merilih, ki smo si jih Izračunali z vsakoletnim gospodarskim načrtom. V letošnjih internih merilih TOZD smo resda upoštevali resolucijo in sporazum z upoštevanjem 10% počasnejše rasti osebnih dohodkov . Vendar p a smo v osebne dohodke ob priliki oblikovanja meril (konec leta 1978) za leto 1979 všteli še bivše d osebne prejemke, ki jih letos po novem predpisu ne izplačujemo več iz osebnih dohodkov. V obeh primerih gre za približno razliko 5%, ki se med seboj izravna. Zato ni potrebe, da bi zaradi spremenj enih določil eksternih predpisov spreminjali interna merila že v letu 1979. II. TERENSKI DODATEK Terenski dodatek ali pravilno imenovano povračilo stroškov, ki jih ima delavec, ki živi in dela na terenu, imajo gradbene organizacije - tudi TOZD v Gradisu - urejeno različno. Ta različnost je taka, da ponekod dobivajo terenski dodatek delavci na upravi TOZD in v stalnih obratih, medtem ko v večini takih primerov hi več. Na drugi strani pa se na pravem terenu izplačujejo sorazmerno nizki in nespodbudni terenski dodatki. Zato imamo večkrat težave, ker razlike za pravi teren niso tolikanj spodbudne, da ne bi imeli (večjih) težav pri sestavljanju skupin delavcev za delo na (pravem) terenu. Tako imenovani pravi teren je gradbišče, na katerem ima delavec večje stroške s hrano, nastanitvijo, občasnim obiskom svojih otrok in zakonskega druga ter kulturnih prireditev. Delavci, ki delajo na takem terenu, bodo morali - po predloženih spremembah, če bodo sprejete - dobivati tudi do 50% višji terenski dodatek kot doslej! Poleg tega je v pripravi predlog za spremembo metodologije ocene opravil (PMS metoda). V skladu s predloženimi spremembami samoupravnega sporazuma v gradbeništvu je treba povečati točke za kriterij - posebni pogoji v gradbeništvu. Povečano število točk se prek posebne tabele - pogoji delovnega okolja - spremeni v razrede. V poprečju bo to povečanje znašalo okoli dva razreda, kar predstavlja dobrih 10% ali nekaj več kot predvideva predložena sprememba sporazuma.- v gradbeništvu. Predložene spremembe metodologije so priložene. Konkretni učinki za posamezne delokroge (bivša delovna mesta) bodo izračunani skupaj s pregledom stanja po vseh TOZD Gradisa in z vsemi učinki, ki jih prinašajo predložene spremembe - objavljene najkasneje v začetku drugega polletja. Kdaj bodo te spremembe začele veljati? Ali bodo predložene spremembe sprejete? Kaj bodo spremenile te spremembe? Marsikj e in marsikdaj se govori poenostavljeno, češ,vzeti mislijo terenski dodatek. K takim govoricam je treba reči, da v Gradisu ni delavcev ali organizacije, ki bi delovali v smislu takih govoric! Nepravilnosti v izplačevanju neupravičenega terenskega dodatka bodo TOZD, kjer imajo take primere, same odpravile ali pa jim bodo to priporočili krajevni inšpekcijski organi. Kaj bomo storili v Gradisu, da bi bile nevšečnosti čim manjše in to ne glede na upravičenost morebitnih sprememb? Pomembno je, da smo na katerokoli nevšečnost pripravljeni. Dali e je pomembno, da ne bi smeli v nobenem primeru uveljavljati spremembe naenkrat ampak postopno. Po precej temeljiti razpravi, ki je bila (17. aprila 1979) na konferenci osnovnih organizacij sindikata v Gradisu, so se oblikovala tale stališča, ki jih je treba preveriti v kolektivu: 1. Povečati je treba terenski dodatek na pravem terenu do 50%, to je od dosedanje omejitve 2% na 3% od osebnih dohodkov. Izračun po posebni metodologiji za terenski dodatek daje naj več 2,8%. 2. Za vsa dela na terenu je treba v večji meri kot doslej upoštevati kriterij - posebni pogoji: v gradbeništvu.G lede na predložene spremembe sporazuma v gradbeništvu (550 din popreč no na mesec več) se predlaga v poprečj u povečanje za de lok roge,ki se opravi j a j o na terenu za do dva razreda. 3. Višina terenskega dodatka, ki se iz p 1ačuje, naj bi bila odvisna od višine regresiranja hrane in stanovanja. 4. Za delo v stalnih obratih, torej ne na terenu, naj se za ob- časno delo na terenu izplačujejo znižane (ali običaj ne) dnevnice. 5. Delavci,ki imajo stalno prebivališče v kraju dela ali se dnevno vračajo k svoji družini, imajo za delo na terenu: - povišanje delokroga, - povračilo predvidoma celotnih stroškov prevoza, - terenski dodatek v primeru podaljšanega ali deljenega delov nega časa na terenu, vsled česar ne morejo užiti■ dnevnega obroka doma', povečani strošek zategadelj znaša - po izračunu metodologije - Oft% od osebnih dohod^kov. 6. Za primere izplačevanja terenskega dodatka, v katerih je upravičenost lahko v prihodnje sporna, se priporoča, da se do nadaljnjega višina takega dohodka ne povečuje. 7. V najkrajšem možnem času (do konca junija) se bo napravil ce- lovit pregled izplačil terenskega dodatka, dodatka za ločeno živi j enj e,znižanih dnevnic in dodatka za prevoz na delo. Na podlagi primerjav med obstoječim stanjem in predloženim spremembam se bo objavil konkreten učinek za vsako TOZD posebej. 8. Do tedaj ne moremo in ne smemo uveljaviti nobene pomembne spremembe s področja terenskega dodatka. Bistvenejše spremembe - v kolikor bodo potrebne - bomo uveljavili postopno, ker je treba upoštevati vsaj tele posledice: - možnost fluktuacije, - istočasen prehod na morebitne spremembe v celotnem gradben iš tvu, - možnost spremenjenega oblikovanja cen storitev gradbeništ. zaradi obravnavanih sprememb. S celovito rešitvijo vprašanja terenskega dodatka bo v polni meri učinkovala težnja sindikata in delavcev, da bodo s povišano osnovo pridobili zlasti v primerih bolezni in upokojitve. S celovito rešitvijo v prid delavcev ne bi smela biti oškodovana niti gradbena organizacij a združenega dela, ampak bi z zmanjšanjem materialnih stroškov porastel v ustrezni višini dohodek, s čemer bi se ustrezneje vrednotilo delo gradbenega delavca', ustrezneje v primerjavi z nivojem osebnega dohodka gradbenega delavca v ostalem svetu. PREDLOG SPREMEMB METODOLOGIJE PO KRITERIJU "POSEBNI POGOJI V GRADBENIŠTVU" (Za premislek in razpravo) V metodologiji ocene opravil, ki je kot priloga 2 sestavni del samoupravnega spor ažurna o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanja čistega dohodka TOZD, za delitev sredstev za osebne dohodke itd., naj bi na strani 33 pod točko 11 povečali število točk za posebne pogoje v gradbeništvu in sicer: Posebni pogoji v gradbeništvu: Stopnja 0 1 II Točke________ Definicija doslej predlog Delovišče na terenu O O Delovišče (na terenu) je urejeno in stalno. Dela se pretežno v rednem delovnem času. Stanovanje in prehrana sta urejena. 0,5 2 Delovišče (na terenu) je začasno urejeno v začasnih prostorih in se večkrat menja. Dela se pogosto v podaljšanem in prerazporejenem delovnem času. Delovišče je oddaljeno od stalnega bivališča 1,5 6 III / Delovišč e j e na prostem in se pogosto menja. Dela se brez rednega urnika. Delovišče (na terenu) je oddaljeno od stalnega bivališča in našel j enih krajev 3,0 12 S tem bi se ob uporabi spremen j en e tabele 8 pogoji delovnega okolja na strani 5 priloge k metodologiji "Dodelitev nadomestnih razredov" spremenile - povečale točke za vse delokroge, ki imajo točke oz. stopnje po kriterijih obremenitve (pod 12) v obrazcu "Opis delokroga", s katerim se vrednoti delokrog in sicer: 1. Točke za posebne pogoje v gradbeništvu (kriterij l'2.10)bi se povečale v odnosu na dosedanje. 2. skupno število točk po celem kriteriju 12 bi se s tem tudi po večal o. 3. Točke po vseh kriterijih na zadnji strani obrazca "Opis delokroga" bi končno povečala razred (ocenjujemoda bi zvišanje znašalo do dva razreda). Kot primer smo izdelali prevrednotenje delokroga KV zidarja, kjer smo prikazali nastalo spremembo, ob tem, da pogoji tega delokroga spadajo v II. stopnjo "Posebnih pogojev v gradbeništvu" in bi temu delokrogu namesto dosedanjih 1,5 točk pripadalo 6 točk, kar bi skupaj dalo namesto dosedanjega 11. razreda nov 13. razred. (Glej zaokrožene in prečrtane številke) Prosimo,da v vaših pogojih za nekatere delokroge p r eis k usite prevrednotenje na opisan način in posredujete svoje mnenje oz. predloge kadrovski službi. Prilogi: - predlog nove tabele "Pogojev delovnega okolja" - primer prevrednotenja delokroga Sestavila : Stane Uhan Vinko Koleto POGOJI ILLOV/^e 6A o It OLJA 4 Strokovnostna ka tegorija I II III IV V VI VII VIII Razredov Točk za pogoje delovnega okolja | od 0,5 do 1,9 ! 0, 5 0, 5 0, 5 0, 5 0,52 0, 52 0, 5 2 0, 52 O'* rn rn X) O n rn 1,0 . 1,0 i, o 1,0 i,o2 ■ 1,02 i,o2 od 3,3 jo 4,7 1, 5 1,5 1,5 1,5 >,52 1,52 1, 5 2 rx vo 'o o 0 2, 0 2, 0 2,0 2,0 2, O2 2, O2 2, O2 "1 IT) d" rC 'g o O 'O 2, 5 2, 5 2, 5 2, 5 2 2, 5 2, 5 2 2,52 ui o* rCco' 'O o O T3 3, 0 3, 0 3, 0 3, 0 3, O2 3,O2 3, O2 - Ch OD rn 13 o d 0 T3 »1 3, 5 3, 5 3,5 3, 5 3. 52 3,53 3, 53 - rn, fx v N O »-1 "O O n »Ti 4, 0 4, 0 4, 0 1,02 4, O2 4,O3 4,O3 - K s *•< O rn 'n 'O ^ 2 4,5Z 4, 5 2 4, 5" 4,53 4, 5 3 4» 5 3 4, 5 3 - nad 13, 1 5, O2 5, O2 5, O2 5,»3 5, O3 5, O3 5P3 Opomba za številčne znake 1,2 in 3 1. Še možen izbor (še možni kriteriji in stopnje, po katerih se vrednotftij o delovne naloge določene strokovne zaptfletenosti - sestavljenosti) 2. Izjemoma možen izbor (kriteriji ali stopnje, ki se lahko izjemoma uporabijo za vrednotenje delo vn ih nalog določene strokovne zapletenosti, kjer so takšni zelo jasni in specifični) 3. Samo za določeno strokovnost (te kriterije in stopnje je v IV strokovnostni kategoriji mogoče dodeliti oz. vrednotiti delo vn e naloge pri neposrednem delu (orodjarju, fini mehaniki, vzdrževalci zelo zapletenih naprav inp.) V^i €o^mz \”b ■ n i Pviz.iv dcloki i -ri i l ■(-cLcvvdico d}^co\kPcu ~Co^S> 0.2. TOZD - D S S S 11.3. Sektor, delavnica, oddelek, sluiba 1 I SPLOŠNI PODATKI DELOKROGA II Pivprečao število delavcev na It:m delokrogu 1 2. Nadrejeni delokrog l/oct| ^ ^ 1.3. Podrejeni delokrogi in pokprcčno število delavcev na delokrogu a) •■) O vi d, 1.4. Obvezne povezave z delokrogom M I___________________I L_____1 v) o R> h) Skupno število delavcev d) f) 0 L. J 12 Posebne odgovornosti delokroga 3. Opis nalog in opravil delokroga % delež F P ‘otrebna znanja ' 1 M j S 1\'cUxj'i ildelo^cb ^o°7* n . n. \u. Pou~oc. \'-2^rt-JJf~t i-aJUttArim^v" 2^. cLq/v<«4^ ^ '0]vx~}.xrv C- ^°?o vi . H. u. ■pO^^t. |XAA' d^rtZA^V. ■&<^-&'vl>q_j P^v cU-v^a^xl, 2vc^1 Z^w "ir -ul. w-x3_/v%t-vn3^ /j^vvs. /1 /Vvi Z- \JUts — T 6 Potrebna praksa Cas do 1 mes meš^) 6 mes. 1 leto 2 teti 3 teta j 5.1. Zahtevam tu) jezik 5 2. Stopnja . nanja tujega jezika: pasivno aktivno I II IH 7. Programiranost dela 8 Vpliv na poslovanje 9. Napor v stikih z ljudmi 10. Psihosenzome obremenitve ^ K. FIZIČNI NAPOR 11.1. Dinamični 11.1. Statični Skupaj točk za fizični napor Več kot 5 let le 11 m IV v VI I ® III IV v VI (D ii III IV "(B ii Til IV Stp h T ut. 5 V 1\. 5 1,0 M 12. OBREMENITVE Sip h T 12.1. Toplotne I. 3 °,2 12.2 Vid* 12.1. Zaradi ropot* II. V 12.V Zaradi vibracij 11.5. Ae roso li, plini, pare 12.fc. Umazanost - infekcija I. Gt> 11.7. Vode,kisline, luqi I. v °i2> 11.8. Prehlad II. \5 11.9. Nesreče \ ■ 11.10, Posebni posjojt r qradbenH1ru H ■’ ' >5-' G Skupaj točk, za ebremerutve Obvezni zdravniški pregled obsega: 'asovni razmak Posebne zahteve delokroga: Spol uh.i. .mio M. • .mp Kategorizacija delokroga h (, 7 8 j <3 <0 tl AU. ' Kriterij m, , -j,w 1. Razredov 3 4 ^0 11- 1 V 1. ■\ \ d‘V Skupaj Ji"®" HKKAPmri.AVi.IA OPISA OKI.OKROV A IN RAZPISNI POGO.II ZA ZASKOBO I)KI.OKROGA Šolska stopnja V/.V "2-x' cLAyV Poklic ^ ^ ■ — - - - - — - - - — -- • - — — Datum opisa: Opisal: Potrdila komisija: Datum potrditve: V ...