Joseph Delmont — Gustav Petrišič »Doktor Orangutan« V svojem zverinjaku sem spustil oran- Pri šivanju in obvezovanju rfln se Dik ' gutane v veliko dvoriŠČe, ki je bilo obdano ni ganil od mene. Delal se je sila važnega, z visoko ograjo in prepeto z mrežami. V me večkrat prijel za roke, gubal svoje Že njihovo družbo sem spustil tudi tri tapirje itak dovolj nagubane ustnice in mi ves čas io kopico malih opic, enega škrata makija,* kazat z vsemi Štiruni, kako moram stvar enega zelo mladega malajskega medveda in napraviti. pritlikavega mošusnega jelena.** Nenadno gtasno knčanje za mojim hrb- Med vsemi je bil najbolj krotek veliki tom je obrnilo mojo pozomost drugam. Vi- orangutan. Imel je — bog vedi zakaj — del sem, da se je bil Dik lotil morske mfl- to posebno veseije, da je vse obtipal, ob- čke. Držal je ragljajočo in možno se bra- vohal in pregledal. Tapirji in vepri so si neLo opico z zadnjima rokama, ji odgriznil to kar najbolj odločno prepovedali, pritli- obvezo in ji tlačil mokro ilovico v pravkar kavi jelen in tudi mladi medved se temu očiSčene rane. S silo smo morali bolnika nista upirala, male opice pa sploh ni vpra- iztrgati opičjemu zdravDiku. šal za dovoljenje. Te je moini gospod kar f^f^T zagrabil za kratke zadoje noge, ne meneč ' j|l||if||[!ih se za njihovo kričanje, in jim pregledoval ^^ I P W\\(\ kožo, ušesa, nos in usta. Posebno ga je za- ^T^^ 1 l'l' nimalo, kaj so nositi drugi v vratnih toi- /^^^/L >$Hb ^ bflh in po čem jim je dišalo iz ust. Pri /^ '^jffj ryWB*^S tem jim je na široko razprl čeljusti in vtak- I&^j/^^^S^lJLS^^^J nil nos v žrelo; ako ga je katera malih opic v^^^^^^^^^^^m^H pri tem ugriznila, jo je seveda nagradil s \ruW^ fi^« .-AJm^M S čuvaji se je »Dik« — tako sem bil ^T^^^^^^^S^S^^S^Bt— krstil orangutana — razumel zelo dobro; l^^^^^^^^^^^^gPf^^^Bfe ~v> tudi te je temeljito preiskoval, kadar so N^^^^^^^^^^t*^^" Nekega jutra me je silen hrup zvabit z >^~]^^K ležišča. Dik si je bii z nekim tapirjem v Y^rW?wi laseh, ker slednji ni privolil, da bi mu opi- [ tlpHj^ ca s prstom vrtala globoko v ušesu. Boj [ u se je raziiril in kmalu so bile opice, male v MsledlljUl dneh je bil Djk izTedno in velike, zapletene med seboj in z drugirai zaposlen VeUke opicc so sc branileT da bi živatoi v splošno ravsanje in kavsanje. j|h zdravU VednQ mma ga j(j bj,o (r(;ba Bič in vodni curki so kmalu vse pomi- opozarjati. Najsi so čuvaji §e tako pazili rili. in bojevnikl so si potem oblizovali več- orangutan je često naSc, priHko da je ujel ie in manjše rane. kato opico in jj bi[ M doklorJ-a Ceio ma. Najprej sem si moral sam obveza« pr- lega medv(.da se je |otu ste. potem pa sem šei pregledovat svoje va- „ . , . . .. s(re . ...i.i aprva sem inisli], da je vse skupaj le rovance. Neki ma!i fiibon* * je dobil tako , , velike rane, da sem ga moral usmrtitf. Ve- lgra f °a«°n PosnemanJa- « kmal« ^em like opice so si tako raztrgale kožuhe. da pOStal dr^^ mnenja. smo nekaterim morali zašiti zijajoče rane. Dik Je ždravil po nekem prcmiSljenem Tudi tapirji in ostafe živaii razen jelena so načrtu. Rane je umil z jezikom in mokrimi imele po nekoliko prask. !isti Pal™e betelovega oreha. Okoli dva- ——---------- rišča je raslo različno drevje, tudi grmičje * Maki je mala žival lz družine polopic in trava, a nikdar ni Dik za svoja zdrav- ** Mošusni jelen se imenuje po možusu, ljenja uporabljal drugih rastlin, kakor da kt ga izločajo neke živali iz posebnih žlez je poučea o zdravilnem učinku imenovane *** Gibon je posebna opica palme. 205 Kako dober zdravnik je postal Dik po Eno pa se nikakor ni dato utajiti: Dik svojem nagonu, kaže naslednji dogodek: je vselej spoznal, kdaj je kaka žival obo- Nekega dne sem opazil, da sedi »doktor« lela. Potetn se je na vse načine trudil okoli žalostno na svojem velikem hiodu in po- bolnika. Če ni našel drugih zdravil, ga je veSa glavo. Bil je bolan. Potipal sem mu skušal razvedriti z razntmi šalami. Na Lu- žilo. Roka mu je bila vroča, žila mu je den način je Dik tudi spoznal, če sem obo- utripala zelo neenakomerno. lel jaz ali kateri strežajev. Ob taki priliki »Kaj ti je, Dik? sem ga vprašal. Kakor je bil tako zelo pozoren, da smo ga morali da me razume, je brž odprl usta; ničesar silotna goniti od sebe. Čeprav orangutaa ni bilo videti. Dali smo mu juhe, ricinovega proti navadi svojih rojakov ni bil niti ma- olja in kodejna. lo sladkosneden in tudi nikolt ni kradel, Ko sem zvečer pregledoval živali, se scm ga vendar nekoč zasaLil, ko je baš Dikovo stanje še ni nič izboljšalo. Velel pogoltnil pest kroglic kinina. Zelo mi je sem ga prenesti v hišo, ker so bile noči na zameril, ko sem mu dal sredstvo za bru- dvorišču hladne. hanje in ga ščegetal z dolgim pavovim pe- Ko sem ga večkrat potrkal po prstih in resom v goltancu, da sem ga tako prisilil, nad Djim zakričal, se je spravil za moj hr- da je vrgel kroglice iz sebe. bet in bil po vsem videzu miren. Neki nadležni gost, belgijski trgovec, je Naslednje jutro je Dik izginil iz sobe. nekoč skrivaj dal Diku litrsko steklenico Sedel je zunaj na dvoriŠču, se sonČil in si araka.* Orangutan se je opU, zbolel, se držal obe roki na levem licu. Ko sem stopil prekucnil z lončeno skledo z nekega stop- bliže, sem z začudenjem opazil, da si je niŠČa in se ranil. Več tednov je bil v živ- bil pomazal levi del obličja z raokro ilovico Ijenski nevarnosti. Globoka rana v prsih, in si 7. obema rokama tiščal velik kos ilo- zaradi katere so se vnela tudi rebra, se ni vice na levo spodnjo Čeljust, a tudi usta je hotela zaceliti. Ginljivo je bilo gledati, ka- imel polna zerolje. Žalostno se je ozrl va- dar smo ga obvezovali. Vedno je pomagal, me, pogledal vprašujoč na moje roke in kolikor je mogel in znal. S svojimi rjavimi pričel govoriti. pri Čemer mu je ilovica pol- prsti je držal rano razprto, ko smo mu jo zela preko željusti. Zdaj sem videl, da mu Čistili. Nikoli ni poskušal gristi in nam j& je levo lice otečeno. bil hvaležen za postrežbo. Ko s\ je opomo- Imel je veliko zobno otektino, ki si jo gel, se je takoj jel zopet ukvarjatt z drugi- je zdravil z mrzlo ilovico. Cez tri dni si je m> živalmi in pomagal vsem bolnikom. sam izdrl bolni zob in mi ga ves vesel Dika so spravili v zoo v Kio de Janetro. prinesel pokazat. Ptsal sem ravnatelju zoa, naj da orangutanu Dik si je dosledno preganjal čas s tem, mnogo svobode in naj ga pusti v družbi da je iskal boleČine drugih živali. Bil je drugih živali, ker je »doktor« Dik za vsak prvi, ki je spoznal, da je obolela ena od zoološki vrt prav zaradi tega posebno dra- sirot orangutanov, omenjenih že v začetku gocen, ker vselej opozarja Ijudi, kadar ka- zgodbe. Jetika. Dik je kakor mati ves dan ka žival oboti. prenašal matega sem ter tja. Bolnik je iskal Mojega dobro mišljenega nasveta pa žal toplino in jo je našel ob »zdravnikovema niso upoštevali. Zaprli so Dika v kletko in kuštravem kožuhu. Ko je Dik zapazil, ka- ga pustili samega. Že po nekotikih tednih ko dobiva bolnik trikrat na dan zdravila, je postal otožen in je duševno popolnoma si je skužat prilastiti steklenico z zdravilom, okrnet, ker se ni nihče bavil z njim. Po da bi krmit malega prijatelja. To je postalo treh mesecih je umrl; pravili so, da na čre- usodno. V svoji pregoreči marljivosti je vesnem katarjo. Jaz pa trdim, da je umrl iztaknil nekega dne steklenico s kreotinom. iz otožnostil Ker je menil, da je vse, kar je v stekleni- Na njegovi kletki se je blestela tabtica cah, zdravilo, mu je s silo odprl usta in mu z napisom: vlil jedko razkuževalno tekočino v golta- »Pozor! Zelo popadljiv! Grize!« nec. Pol ure kasneje je bolnik nehal trpeti. Ubogi »doktor« Dik, ki ni nikoli niti Ta dogodek me je spomnil na staro zdrav- poskusi! koga ugrizniti!. . niško šalo: uOperacija je sicer uspela, a-------------- bolnik je umrl«. * Arak je neke vrste žganje 206