Zeta X?TVL, št. 28
DCi.'
Preis — Cena
■
X7REI>NISTVO, UPRAVA ZN" INSERATNT ODDELEK:
LJUBLJANA, PUCCINTJEVA UL. 5 TETLEFON  ST. 31-22, 31-23, 31-24,  31-25 to 51-26.
PO^£l>£LJ$KA IZDAM „JUTRA
IZHAJA VSAK PONEDETJ UK, KOT IZDAJA > JUTRA*.
POMTT^ TT.LJ fcj KA
Feindlicher Grossasigri£S I si det Nortnandie
Wieder ein Kreuzer und ein Zerstdrer versenKt — Schwere Kampfe In I tali en und an đer Ostfrtrot
Ans   dem   Fiihrerhauptouartier,   9. Juli.
Da3 Oi;-orkommando der Wehrmacht gibt Dekanat:
In tlcr Norma ndie trat der Feiml nun
MCTCb t ;yog-en (len vorspringenden Front-
absdialtt ai - 'h C :i<-n iiuf breiter Front mit i.i.'.H;on lnf:mterie- und Panzorkriiften
zuni GroBf an.   In den sehvveren
Ekampfen, die [m Laufe dea Tages immer
n. •" r   an   I' ii   /unahmen,   hatt<" <lor
Getjnor besondea - h >'ie blutlge Verluste. Ks jreLmir ihm schliesslich, n:i< h Einsatz neuer
Kriifte, nordostlich and aordwestlicb Caen
bi unsero > . jn^en c?nzudrinjren. Anch beSđerseite des Strasse (!aumont-Caen fiihr-Me đer Feind naeh heftiger Peuervoa'bcrei-tung starke Angriffe, in denen er ortliche, inzwisclxen abgeriegelte Einbriirhe eradelen
konnte.
Zuisehen Vire und Tauto wurče \v:ihrend des ganzen Tages erbittert gekampft. Vn-ter »clnveren Vcrlusten gelang es dem Feind, hier scinen BrfickenkopI iiber die Vire nnehSiidu-esten et\v:is zu erweitern.lKe Kiimpfe sind auch hier noch in vollein Gan-
N~ord\ve;-tIicli Le IMessis und surKvestlich La Ha ve du Puits ;rriff der Gegrner \vieder-holt veriri-blich an.
Im franzosischen Ranm wurden 198 Ter-
roristen im Kampf niedergemacht.
Durch Kampfmittcl der Kriegsmarine wnrđen   ini    Sor^chiet   der Invasionsfront
vvieder ein Kreuzer und ein Zerstdrer ver-senkt sowie iuehrere weitere Srhiffe torpe-
diert. I in feindliches Flugzeug viiirde abge-schossen.
Sehueres Vergreltan^sfeaer liegt \veiter-hin auf Eondon und semen Ausssenl>ezirken.
In Italien setzto der Feind seine Angriffe mit besonderer Um nt an der Ligurisclieii Kiist>> bej Volterra, nordwestlich Siena und an der Adriatis* hen Kaste tort. Er wurde jedoeh nach sclnversten Kiimpfen bis auf geringe ortliche Embriiohe abgOtViOttGU,
In den harten Alnvehrkampfen der letz- j ten Woche im v.estliehen Kustenabsehnitt j hat sieh eine in ihrer Metarheit aus rurke- j
stanischen Fremilligen   bestehende Infan-
terie-DivLsion mit ilu-cn denta hen tiahmen-personal hervorragend be\va.ui.
Im Os ten nahm im Kauni von Ko\vel die \\ucht der feindUehen Angriffe zu. l>5e von zahlreiehen Panzern und Schlaehtihegern unterstiitzten Durchbnichsversuclie vvurrten
llilter Abeclmse einer srrosišen Anzohl fvind-Uclier Panzer vereitelt-
Iin >Iitt»*labsohiiitt der Ostfront hat sieh
die Ai)\vehrschlaeht in den Raum uesturh der Laailenge von Barano\\icze und Mtfo-
cleczno \-erlag-ert. Keiderseits Baranouicze setzten unsere Truppen den mit iiberlejje-nen Infanterie- und Panzerkraften angrei-fenden So\vjets zahen \Viderstand entge-gen. Im Verlaufe liartniiekiger Kaniple um Li<la ering: der O rt verloren.
Die Besatzung von \Vilna v^ie.s uiedeihol-te von Panzern unterstiitzte AngTiffe der Bolsche\visten ab. NortHM-^tHeh >H'lr.a \\^ir-den vordrinjjende feladliehe K.riifte aufge-fangen.
An der Front zuischen Dlinaburg: und Pclozk fiihrte der Feind infol^e der an den Vortogen criittenen hohen Verlusten nur ortliche Angriffe, die  abge\viesen \vurden.
Iiei dea Kiimpfen der letzten Tagp im Abschnitt des Narocz-Sees hat sieh das Heeres - Pionier - Bat^iillon mot. 505 unter 1'iihrung von Hauptmann \\"olf durch be-sondere Tapferkeit ausgezeiehnet.
In der vergangenen Naoht belegten deutsche Kampfgeselnvader die Bahnhofe
Korosten, Sarny, K<wno und 01t*\vsk mit zahlreiehen Spreng:- und Brandbomben.
Ein staiker nordamerikanieher Bomben** verbaod griff gestern vormittag- Aussen-bezirke der S tad t Wien an. Es enstauden Gebiiudeschiklen und Personenverluste.
Deutsche und ungarische Luftverteidi-gungskriifte vemiehteten 30 feindJiehe Flugzeuge. Darunter 26 viermotorige Bomher.
In der Naoht warfen einzelne britisehe Flugzeuge Bomben im rhelnisch-westfali-schen Gebiet.
Fnterseeboote   versenkten   Schiffe mit
11.000 BKT.
Beji na invazi|skem bojišču
Berlin, 9. jul. Mednarodni poročevalski urad poroča:
Američani so v petek popoldne pričeli na vsem od-eku med spodnjim tekom reke Vire in mod vzhodnim robom ozemlja Prei-ries Mercagimses de Georgcs z že več dni pričakovanim velenapadom, da bi od.očilno predrli nemške zaporne postojanke v smeri proti St. Loju. V dolgotrajnih ogorčenih bojih, ki so trajali do polnoči, so morali Nemci odmakniti svoje oddelke na nekaterih mestih, tako pri Airel le Menilu in Meautisu, za nekaj km v globino glavnega bojišča. Američanom kljub mnoz;ci ljudi »n materiala ni nikjer uspelo, da bi pretrgali zvezo med nemškimi oddelki in tako pridobili prostora za večje pokrete. V splošnem so za ustavitev ameriških sil zadostovale krajevno razpoložljive sile. Le na enem ozkem mestu je bilo potrebno sodelovanje nemških rezervnih oddelkov, ki so s protisunkom v kratkem vzpostavili prvotni položa;. Pri tem je bilo mnogo Američa*-nov ujetih in več sto jih je padlo. Zapadno od področja pri Prairies Mercageuses de Georgesu so potisnili Američane popolnoma v obrambo. Na področju La Plessesa so nemški grenadirji obkolili močno ameriško bojno skupino, ki so jo Danoč: uničili. Tudi gozd pri Mont Castru je razen severnega dela zopet trdno v nemški posesti. Boji za gozd so bili izredno krvavi ter je prišlo često do spopadov z »o'-m orožjem Nemci so ponovno preprečili poskuse Američanov, da bi z obkoljevalnimi napadi prišli z zapada in jugozapada v bok nemškim zapornim postojankam pri La Have du Puit su.
Evakuacija londonskega prebivalstva
Stockholm, 9. jul. Po poročilih »Smek-holms T;dningena<K in »Dagens Nvheterja« iz Londona je evakuacija londonskega pre bivalstva, ki se je pričela zaradi napadov z letečimi bombami, po zadnjem Churchil-lovem govoru močno narasla. Vlak za vlakom s tisoči šolskih otrok zapušča London ter vozi proti severu. Tudi odrasli, ki nimajo nikakega nujnega opravila, se odpravljajo na pot. Angleška ob'astva ne pozivajo več prebivalstva, naj preživi svoje počitnice v Londonu, da s tem ne bi obremenilo železniškega prometa. Obratno so v svrho evakuacije stavila na razpolago posebne vlake.
Po posebnih poročilih »Morgentidninge-na« je doslej britansko prestolnico zapustilo že kakih 50.000 šoloobvezrrh otrek. Samo včeraj so evakuirali kak;h 15.000 otrok.
Stockholm, 9. jul. ^Morgentidningenc poroča, da hodijo Londončani v vedno večjem številu vsak večer prenočevat na postaje podzemske železnice ali pa v posebno utrjena zaklonišča.
Po ChurchšUsvem govoru
Lizbona, 9. jul. Zadnji Churchillov govor je imel na Portugalskem izreden učinek. Nevtralni opazovalci so naenkrat spoznali, da so bili vsi dosedanji poskusi bagatelizi-ranja novega nemškega orožja neroden manever ter da je pomen letečih bomb »V 1« dejansko mnogo večji, kakor so to prvotno domnevali.
Boji v Italiji
Berlin, 9. jul. Mednarodni poročevalski urad poroča:
Težišče angloameriških napadov je bilo včeraj zopet na tirensikem obalnem odseku, ob Jadranu ter na področju pri Pog-gibonsiju. dočim so Britanci svoje napade ^severnovzhodno od Perugie nadaljevali le še s slabšimi silami. Na zapadnem krilu so pričeli Američani že v zgodnjih jutranjih urah z oklopniškimi in pehotnimi oddelki strnjeno napadati Ro^signano in področje okrog Castelline. Po večurnih težkih bojih, v katere so Američani neprestano dovajali nove sile, so končno vzhodno od Ross:-gnana dosegli krajeven vdor, ki pa so ga brzi nemški oddelki s protisunkom uspašno zajezili in v glavnem spet odpravili. Tudi pri Castellini so Nemci prestregli ameriške napade ter jim je ob tej priliki uspe1 o, da so bistveno zmanjšali ameriški vdor od prejšnjega dne. Posebno hudi so bili boji med Volterro in Poggibonsijem. Tu so morali Nemci po dolgih srditih bejih, ki so trajali do večera, odmakniti svoje črie za kaka dva do tri km, da so se izognili nevarnosti ogrožanja z boka.
Skupno so Američani na področju pri Poggibonsiju izgubili 23 oklopnikov, \ eči-noma v bojih iz bližine. Z uspešnim obstreljevanjem so Nemci uičii 13 nadaljnjih oklepnikov na njihovih zbirališčih.
Južno od Arezza in severnovzhodno od Perugie je prišlo na široki črti do živahnih bojev, ki pa niso dosegli jakosti prejšnjih dni. Nemškim grenadir jem je skoraj povsod uspelo, da so vztrajali na svojih novih postojankah. Le severno od Umber-tide so morali po dolgotrajnih bojih prestaviti glavno bojno črto prako Mont one na nov višinski pas. Pri poskusu Britancev, da bi zmedli nemške odmikaine pokrete, je doletel napadalce zaradi nemškega protinapada močan udarec. Siloviti napadi polj-
skih najemnikov ob jadranski obali, ki so se razvili predvsem na odseku pri Fiiot t ranu in Osimu, so se izjalovili ob strnjenem ognju nemškega obrambnega orožja pred nemškimi črtami. Poljaki so imeli zopet velike krvave izgube.
Stlmsrrn v Kitsiu
Milan, 9. jul. Ameriški vojni minister Stimson je prispel v Rim. V zaupnih krogih se je izvedelo, da so dala povod za to potovanje poročila iz raznih virov o nediscipliniranosti in samozvanem nastopanju ameriških vojakov v Italiji sploh in sedaj zopet v Rimu. Poleg tega so Stimsonu priporočili, naj si osebno ogleda razdejanje kulturnih spomenikov, ki so ga povzročili Angloameričani.
' Boljševizem na delu
Milan, 6. jul. Govornik degaullovske radijske postaje v Alžiru je primerjal sedanje življenje v Rimu z življenjem v taboriščih 301etne vojne. »Krčme so nabito polne, vojaki v različnih pisanih uniformah in v spremstvu bolj ah manj čudnih žena popivajo od jutra do večera. Kričanje in petje se čuje po ulicah v najrazličnejših jezikih. Trgovine so izropane.«
Rimsko prebivalstvo, ki mu manjka najnujnejšega, kaže vsekakor malo razumevanja za to pohajkovanje angloameriških in barvastih čet. Štefani ugotavlja, da to potrjujejo vsi opazovalci in poročevalci.
Medtem je prišel v Rim, kakor javlja Štefani nadalje, boljševiški poglavar To-gliatti, ki je izdelal načrt za prevoz 250.000 italijanskih družin v Sovjetsko zvezo, da bi sodelovale pri »obnovi« Rusije. Nadalje nameravajo uvesti v Italiji po boljševiško organizirano :>delovno službo«, ki bi, kakor je izjavil Togliatti, omogočila »pozitivno in moralno vplivanje na italijansko irdadinpc.
Sovražnikov velenapad v Normandiji
Zopet sta frlla potopljena 1 krlžarKa m £ rušUec — TežIrJ boji v Italiji in mi rth^vm^n ujjišču
I
Fiihrerjev glavni stan, 9. jul. Vrhovno po-veljništvo oboroženih sil javlja:
V Normandiji je pričel sovražnik sedaj z močnimi pehotnimi in oklopniškimi silami
na šireki črti z velenapadom tudi na izpostavljeni odsek severno od Ca ena. v težkih bojih, ki so postali v teku dneva vedno bolj
siloviti, je imel nasprotnik posebno velike krvne izgube. Naposled mu je uspelo, da je
po n-~topu novih sil severnovzhodno in stvernezapadno od Caena vdrl v naše postojanke. Tudi ob obeb strcineh ceste Cau-
mont—Caen je izvršil sovražnik po siloviti topniški pripravi močne napade, pri katerih so se mu posrečili krajevni, medtem že zajezeni vdori.
Med Viro in Tauto so se ves dan bili ogorčeni boji. S težkimi izgubami je so-
Ui u7nili u uspelo, da je tu nekoliko razširil j svoje predmestje preko Vire v smeri proti
jueczapadu. Boji so tudi tu še v polnem teku. Severnozapadno od Le P;essisa in .iažnezapadno od La Haye du Fuitsa je nasprotnik ponovno, a zaman iia:>aaa'.
Na francoskem področju smo v bojih j uničili 198 teroristov.
Vojna mornarica je v vodovju invazij- s skegra bojišča potepi la znova 1 kr »žarko in j 1 rušllec ter torpcdira'a več nadaljnjih la- s dij. Sestrelila je neko sovražnikovo ieta'o. i
London  in njegrovi zunanji  okra.fi so Še Ifrtriftljc ped težkim maščevalnim ognjem. I
V Italiji je sovražnik s posebno silovito- j sto nadaljeval svoje napade ob  ligurski \ obali.  Vendar smo  ga.  po  izredno težkih bojih razen na nekaterih vdornih mes-tih z
izgubami odbili.
V hudih obrambnih ojih zadnjega tedna se je na zapadnem obalnem odseku sijajno izkaza'a večinoma iz turkestani,kih prostovoljcev sestavljena pehotna d'ivizija s svojim nemškim okvirnim moštvom.
Na vzhodu je na področju Kovlja narasla silovitost sovražnih napadov. S Številnimi oklopni ivi in borbenimi letali podprte prebViaine poizkuse smo preprečili ter sestrelili mnogo sovražnih oklopnikov.
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča se ie premestila obrambna bitka na področje zapadno od zemeljske ožine pri Bara-
no viči b in Molodečnu. Na obeh straneh Ba-
ranovieev so se naše čete žilavo upirale s premočnim! pehotnimi in oklopniškimi silami napadajočim boljševikom. V trdovramih bojih za Lido smo ta kraj izgubi«i.
Posadka   Vilne   je   odbila   ponovne, z
oklepniki podprte boljševiške napade. Se-vernozapadno od Mine smo presuegli napredujoče sovražne sile.
Na bojišču med Minskom in Po'ockim je izvršil sovražnik zaradi velikih izsiib prejšnjih dni le krajevne napade, ki smo fih odbili.
V bojih zadnjih dni se je na odseku Na-ročkega jezera s posebno hrabrostjo o*»Ukoval vojaški motorizirani pionirski bataljon 505 pod vodstvom stotnika VVolfa..
V pretekU novi so jate nen:Skih bojnih letal   vrgte   mnojro   rušilnih   in   Zii-ii paliti h
l>omh na kolodvore v Korustenu, Samih, Kovnu in Oievsku.
Močan   oddelek  severnoameriških bomb-S  nikov je napadel včeraj dopoldne zunanje okraje mesta Dunaja. Poslopja so bila i>*>-skodovana, prebivalstvo je imelo izgube.
Nemške in ma<i/ar>ke protiletalske obrambno sile so uničile SO sovražnih letal, med njimi 26 štirimot-ornib bombnikov.
Ponoći so vrgla posamezna britanska letala bombe na rensko-vcstfalsko ozemlje«
Podmornice so potopile 2 ladji z 11.000 tonami.
Vzgled Finske
Berlin, 9. jul. Novi vrhovni poveljnik na zaptidu generulfekimurSal Gunther von Kluge, ki s-e. je rodil v Poznanju 30. r>kic-bra 1832 kot sin aktivnega častnika, je bil v svetovni vojni stotn:k v generalnem slabu. Leta 1918 je bil ranjen pri Verdunu. V armadi 100.000 mež je postal leta 1923 ma-j«.r ter je bil dodelje-n generalnemu štabu 3. divizije. Leta 1930 je postal polko vuk ier poveljnik topniškega polka. Genera!r.-i major je bil leta 1933 kmalu nato inšpektor poročevalskih čet. Generaim poročnik, divizijski poveljnik in šef IV. vojnega okrožja v Miinstm je postal 'e*a 1934. V letu 1935 je bil imenovan za poveljnika 6. armadnega zbora, leta 1938 e/a vrhovni poveljnik vojne skupine v Hanacvru.
Hsi$I fecp pri Vilu!
Beriin, 9. j ud. Mednarodni poročevalski urad poroča:
Vzhodno bojišče je bdo včeraj v znamenju huaih in srditih obrambnih bojev pri Kovlju, na ožini pri Baranovičih, pri Vilni, ob železnici Vilna—Dvinsk in pri Polocku. Iz Kovija so napadali boljševika s petimi strelskimi divizijami in en'm oklopniškim zborom nemške črte, a so bili povsod pred glavnimi nemškimi postojankami krvavo razbiti. Tudi pri Baranovičih so se izjalovili vsi poskusi, da bi z oklopniki in motoriziranimi formacijami prebili nemške postojanke ali jih zagrabili z boka. Proti Vilni je vrglo sovjetsko vodstvo štiri oklopni-ške zbore in sedem motoriziranih strelskih divizij, ki so napadale z jugovzhoda, vzhoda in severovzhoda. V zelo težkih bojih je mestni posadki uspelo, da je do večera cd-bila vse napade ali pa jih s protisvmiki pre-stregia ob robu mesta. Več poskusov bolj-ševikov, da bi prekoračili železnico Vilna— Dvinsk, so nemške zaščitne sile zavrnile. Tudi severno od Polocka so se močnejši sovjetski napadi zrušili v nemškem obramb nem ognju.
Finsko vofreo pzrcSilo
Helsinki, 9. jul. Sinoćnje finsko vojno poročilo pravi:
»Na Karelski ožini je sovražnik nadalje, val svoje, z močnim topriiškim in metal-skim cgnjem podprte izkrcevalne poizkuse v Viborškem zalivu. Vse te napade smo odbibi. Po hudih bojih smo vrgli sovražnika z nekega otoka v morje. Pri tem js padlo ali utonilo kakih 300 mož. Razen tega smo potopili 6 izkrcevalnih čolnov, 5 nadaljnjih pa težko poškodovali. Mei Su-omenvedenpohjo in Vuoksenom je izvršil sovražnik na več mestih silne napade, ki smo jih zavrnili. V Avrapaaji se nadaljujejo srditi beji z menjajočo se srečo. Z bojne črte ob Vuoksenu ni nikakih posebnih poročil.
Severnovzhc-dno od Ladoškega jezera so se bili hudi boji proti soviažnim silam, ki so jih podpirali oklopniki. Sovražni pritisk je bil na tem odseku bojišča močan v smeri proti Kasnaselka-Ucmai ter sever-nozapa.lno od Kolatselke, kjer so se naše čete pomaknile na nove postojanke. Sovražnik je imel težke izgube. 14 njegovih oklopnikov smo uničili. Pri Saamajarviju smo odbili sovražne napade. S področja okrog Parazarvija ne javljajo ničesar posebnega. V smeri preti Ruka jar viju so odbile naše čete dva napada sovražnega oddelka v jakesti dveh čet.
Finski in nemški letalski oddelki so bombardirali zbirališča ladij v Viborškem zalivu. Med drugam so v polno zadeli tri velike ladje. Ena se je takoj potopila. Poleg tega so porušili most pri TJnrasu. Nemški strmoglavci so uspešno napadli na zbirališča sovražnih čet in oklopnikov pri Avrapaaji. Finski in nemški lovci ter protiletalsko  topništvo  so   sestrelili skupno
10 sovražnikovih letal, od teh 7 severno-vzhodno od Ladoškega jezera.
Dnevno povelje generala Rendulitza
Helsinki, 9. jul. Vrhovni poveljnik nemških čet na Laponskem, generalni polkovnik Rendulitz, je izdal dnevno povelje, v katerem med drugim pravi: »V odločim! fazi borbe za Evropo mi je izročil Fuhrer 28. junija 1944. vrhovno poveljstvo nad planinsko armado. Mi smo branik Evrope na visokem Severu. Zvesto ob strani naših hrabrih finskih pobratimov se bomo borili po navodilih Fuhrorja v borbi, ki nam je bila vsiljena, do končne zmage.«
Najmd tolavafev
na Finsko vas
Helsinki, 9. jul. Finski poročevalski urad javlja, da je dne 7. julija boljševiška tolovajska skupina kakih 50 mož napadla neko samotno vas v občini Savokoski v severni Finski. Po enournem srditem boju so tolovaji premagali finske straže. Nato so vso vas zažgali. Uničili so vse hiše, umorili enega civilista ter odpeljali s seboj 11 ljudi. Cim so izvedeli za ta zločin, se je pričelo zasledovanje boljševiških tolovajev.
Kakih 6 km od vasi so Finci našli ranjeno dekletce in 8 umorjenih ljudi. Bile so to same ženske in otroci. Boljševiki so jih ali ustrelili v tilnik ali pa usmrtili s sunki z bajonetom v hrbet. Trenutno še zašle-dujejo tolovajsko skupino.
Ameriška letala nad Japonsko
Tckio, 9. jul. Japonski glavni stan je ob javil včeraj: Več kot 10 sovražnih letal je danes z oporišč na Kitajskem priletelo nad Japonsko, preletela so zap:id m severoza -pad otoka Kiušiu, a jih je japonska obramba takoj odbila, da ni nastala skoraj nobena škeda.
Srditi boli na Salgzanu
Tokio, 9. jul. Japonski glavni stan jav-o bojih na Saipanu, da se je številčno daleč premočnim sovražnim četam s pomočjo letal, mornariških topov in mnogo oklopnikov posrečilo vdreti v japonske postojanke na severnem delu otoka. Trenutno se tam razvijajo srditi boji.
Mali finski mirod zopet enkrat vzhuja občudovanje vsega sveta. Sklenitev nove po-
Eodbe Nemčije v času, ko se je marsikomu že dozdevalo, da je usoda Finsko spričo navala materialne in številt-ne promoči 1m>Ij-ševiškejra kolosa že zapečatena, je upravičeno zbudila pozornost v vs>ni prijateljskem in sovražnem taboru. Finski narod jo s tem le znova izpričeval svojo neomajno odločnost, da se hoče <lo kraja boriti za svojo neodvisnost in za svoj obstoj v okviru nove EvTope na strani Velike Nemčije. Kdor le Količkaj pozna finske razmere,
se temu ne čudi. Finci so sirer majhen, a trezen narod, ki nt- vdaja nobonim utvaram, marveč j^leda  na *t\ari.  KakrAne so.
.Narava sama je izoblikovala finskemu člo-! veku značaj. Zgodovinske izfcllilijc so Finee
I naučile, vsako stvar dobro premisliti, a to, J za kar so se odločili, zasledujejo vztrajno ! in dosledno. Fim-i ljubijo svobodo in pra-I vičnost in lahko se reče, da ga ni naroda, j ki bi bil vodil težji bi>j za svojo svobodo { in svoj obstanek, kakor so jja v vsej svoji zgodovini vodili Finei.
S sklenitvijo dorpatskega miru leta 11)19. je Izgledalo, da j»- svoboda h: neodvisnost Finske   zagotovljena.   Finski   narod,   ki je
stoletja jeeal v suženjstvu carske Rusije, se je oklenil evropske kulturne skupnosti. S trdim in požrtvovalnim delom so si Iftnd
fcrailili svoj-.* državo, feravno je njihova Zemlja skopa, so si vendar v kratkem ea-
su ustvarili blagostanj«', ki je upravičeno zbujalo zavisi boi j 'takega soseda« V času*
ko je vsa Evropa ječala V strašni gospodarski   krizi,   je   bila   Finska   edina država
na svetu, ki je redno odplačevala svoje zunanje dolgove, zlasti vojna posojila Ameriki.
Boljševizem   si   je   nasprotno prizadeval,
da hi na ta »H oni način podminlral to mulo, miroljubno državo, da bi preko nje mo-i^ri prodreti na Baltik in v Skandinavijo In si tako utreti pot v Fvropo. Toda trezni In
delovni finski narod je dosledno odklanjal boljševiške vabe in nauke ter odločno kljuboval tudi vsem grožnjam. Ko jo je Moskva naposled lota HaJIMO skušala z orožjem prisiliti na kolena, je naletela na tako odločen odpor, da je morala naposled odnehati in se zadovoljiti z malenkostnimi zemeljskimi pridobitvami.
Ko je pričel boJjševi/em znova odražati Evropo in se mu je Nemčija postavila v hran, je bila Finska prva, ki se ji je pridružila, dobro se zavedajoč, da gre tokrat za zgodovinski spopad Evrope z azijat-skim vzhodom, ki bo za dol«^o dobo odločil usodo evropskih narodov. Junaški odpor finskega naroda je zadivil ves svet. Ko jo Moskva spoznala, tla Fincev n«' more ukloniti z orožjem, je pričela letos spomladi diplomatsko ofenzivo. Toda Finei s; tudi na tem področju niso dali speljati na h d, marveč so se odločili za dosledno nadaljevanje borbe na strani Nemčije in ta sklep svečano potrdili s sklenitvijo nove pogodbe z Nemčijo v dokaz, da se Finska noče ukloniti, marveč z vsemi svojimi silami boriti za zmago pravične stvari.
Slovenei imamo s Finei marsikaj skupnega in zato nam mora biti Finska poučen zgled. Temne sile boljševizma in židovskih plutokratov nas hočejo proti naši volji znova pahniti v nesrečo. Po zaslugi Nemčijo nam je danes zopet dana prilika, da si priborimo svojo svobodo in zagotovimo svoj obstoj. Enako kakor Finei, tudi mi Slovenei odklanjamo boljševizem in plutokraeijo, ker vemo, kaj bi za nas pomenila zmaga .Moskve in njenih plutokratskih zaveznikov. Čeprav smo enako kakor Finei, mali narod, moramo v tej zgodovinski borbi tudi mi doprinesti svoj delež, kajti zavedati se moramo, da usoda nikomur ničesar ne podari, marveč da si je treba vse priboriti z delom in žrtvami. Le tisti, ki bo v tej svetovno zgodovinski borbi z vsemi silami sodeloval pri ustvarjanju nove Evrope, bo mogel na koneu zahtevati temu primeren delež. Položaj, v katerem smo se znašli v razvoju evropskih dogajanj, nam sam po sebi nujno narekuje, da sledimo zgledu Finske in na strani Nemčije nadaljujemo borbo za novo Evropo in s tem za svojo lastno bodočnost. Primer Finske nam kaže, da je tudi malim narodom ob strani velikih zagotovljen obstoj. Saj se tudi demokratska Finska uspešno uveljavlja ob strani avtarkične Nemčije, toda za to je potrebno predvsem trezno delo, ne pa bedasto govoričenje in hlastanje za neizpopol-njivimi iluzijami.
Angleški pritisk na Argentino
L-'zbcna, 6. jul. Ameriški časopis »PM« objavlja poročilo svojega vvashingtonskega dopisnika o angleško-ameriških pogajanjih glede Argentine. List pravi, da je ameriška vlada pozvala britansko, naj sodeluje v gospodarskih sankcijah proti Argentini I>3j-stvo, da je za ameriškim poslanikom odšel iz Buenos Airesa tudi britanski poslanik, je po mnenju lista ugodno znamenje za to angleško-ameriško sodelovanje. Čeprav niso doslej uradno ničesar objavili o kakem trajnem odpoklicu poslanikov, trdi »FM«, da se amerišiki poslanik ne bo več vrnil na svoje mesto, ker so v VVashingtonu mnenja, da je argentinska vlada »zaplavala popolnoma v nemško smer«.
Argentinska vlada je baje izročila ameriškemu zunanjemu ministrstvu izčrpen dokument, v katerem zanika trditev, da sodeluje z osjo ter opozarja na koncesije, ki je nanje že pristala v korist združenih narodov.
Ženeva, 6. jul. Ameriški poslanik v Buenos Airesu Norman Armour, ki se je vrnil v Washington, je imel včeraj svoj prvi razgovor z državnim tajnikom Hullom. Sestanka se je udeležilo več strokovnjakov zunanjega ministrstva in višjih uradnikov. Pri razgovorih so z vseh strani proučili ameri-ško-argentinske odnosa je.
Argentinska zunanja politika
Madrid, 9. jul. Po vesteh iz Buenos Airesa je imel argentinski predsednik general Farrell na tovariški večerji vojaških in mornariških častnikov, ki se kot pro-
slavo dneva neodvisnosti prireja vsako leto dne 7. julija, govor, v katerem je izrazil svoje obžalovanje zaradi napačnega tolmačenja argentinske zunanje politike v tujini. Dejal je, da odgovarja argentinska zunanja politika tradicionalnemu častnemu stališču Argentine. Njena suverenost je nedotakljiva. Obramba te suverenosti se ne sme tolmačiti kot izolacija. Farrell je pripomnil, da kot predsednik zastavlja, svojo besedo, da Argentina proti nobeni državi ne bo izvršila kakih sovražnih ali napadalnih dejanj. Enako je kot vojak, Argentinec in predsednik zagotovil, da bo vse storil za obrambo narodne dediščine.
Riosevelt In De GauHe
Amsterdam, 8. ju!. Kakor poroča britanska poročevalska služba, je izjavil prezi-dent Roosevelt v petek na ssstanku z novinarji, da vprašanje priznanja francoskega narodnega komiteja ni bilo predmet njegovega razgovora z generalom De Gaul-leom.
Novo veliko jezero na švedskem
Stockholm, 9. jul. V petek je švedski prometni minister Anderson otvoril največji jez na Švedskem, s katerim so regulirali Luleaelven. Za jezom pri Suorvi, je sedaj nastalo jezero, ki spada med največja celinska jezera na Švedskem. Jezero ima okrog 290 kvadratnih km površine.
t
lopalsia sezona se je začela
!
Ljubljana, 9. julija Ljubljančani so vsa zadnja leta, &e zla-
1 pa pred vojno, pridno obiskovali kopa-x v mestu. Bilo pa jih je tudi vse polno obrežjih Save, Sore, Ljubljanice in nje-
2 i pritokov. Zdaj so te možnosti omejene, -ato opažamo vedno večji poset kopališč na Ljubljanici in na Iliriji, kopalcev pa je na pretek tudi ob bregovih Ljubljanice in Gruberjevega prekopa.
Brez dvoma je vsak dan največ ljudi, ki hodijo uživat sončne, zračne in vodne kopeli
v mestnem kopališču na Ljubljanici. Za pešca je sicer nekoliko od rok, zato pa je dobro poskrbljeno za čim boljše prometne zveze. S špice si s čolnom v petih minutah na kopališču, približno toliko pa potrebuješ tudi od najbližje tramvajske postaje. Najbolj pripravno je seveda za kolesarje, ki se od doma lahko pripeljejo naravnost v kopališče. To potrjuje vsakemu obiskovalcu že prvi pogled na ogromno skupino koles, ki se zdi, da je ne bo mogoče v redu razstaviti, za kar pa skrbi spreten varuh.
Nadvse živahno je v mestnem kopališču. IBalincarji imajo tam svojo visoko sezono. Prav tako igralci odbojke in namiznega tenisa. Na lepo zaraščenem prostoru je za tiste, ki jih sonce preveč ožge, tudi dovolj sence. Za udobnost kopalcev sicer še ni v polni meri poskrbljeno, vendar se že opaža zdrav organizacijski smisel in velika podjetnost novih najemnikov kopališča, ki hočejo v okviru razpoložljivih finančnih sredstev izboljšati kopališke naprave. Najbrže bo že prihodnji teden dogotovljeno otroške igrišče, kjer bodo malčki lahko brez skrbi t>rskali po drobnem pesku in se tam igrali.
Slika Ljubljanice in njenih obrežij od mestnega kopališča proti špici postaja vsak dan bolj pestra. Vedno več je na vodi malih čolničkov in večjih čolnov, ki so morali do nedavna počivati daleč od kraja, kamor prav za prav edino spadajo. Čolnarji in veslači še niso tako številni, kakor smo jih bili vajeni videti pred neumestno prepovedjo, ker je bilo mnogo čolnov zaradi neprimernih prostorov za shrambo uničenih.
V kopališču Ilirije pod Tivolijem je prav tako kakor vsa prejšnja leta vedno dober obisk. Kraj in lega. kopališča sta zlasti primerna za tiste, ki Imajo boli skromno CKimerjen prosti čas. Za ljudi iz sredine me-
Pred razstavo slik Anice Zupančeve
Slikarica Anica Zupančeva spada med najboljše naše upodabljalke, ki zavzemajo številčno dokaj skromno mesto poleg svojih moških tovarišev v areni slovenske upodabljajoče umetnosti. Ze kot otrok je čutila globoko nagnjenje do barv in podob. Vsak košček papirja je poslikala, zlasti so jo vnemali prizori iz živalskega življenja in podobe k otroškim pravljicam. Sala pa bi ji bila skoraj zbrisala naravni dar, tako da je začela šele s šestnajstim letom z resnejšim slikarskim študijem. Učil jo je akad. slikar Peter Zmitek. Spočetka je risala, slikala tihožitja; pozneje tudi figure in pokrajine. Potem je stopila v Jakopičevo sdikarsko šolo, kjer je svoje znanje znatno izpopolnila. Nadalie je študirala v Monakovu na umetnostni akademiji za ženske, kjer je poučeval znameniti slikar prof. Albert VVeisgerber. Bila je najboljša učenka. Iz Monakova je šla v Prago na umetnostno obrtno šolo, kjer pa je ostala le pol leta, nakar je odšla v Firence, zibelko italijanske renesanse, in je vstopila v mednarodno umetnostno akade-miio. Tu je poučeval tudi znani švicarski Italijan slikar Giovanni Giacometti. V Firencah je začela Zupančeva tudi kipariti.
Po dovršenih študijah je nadarjena umet niča ostala v Ljubljani. Med vojno je mnogo upodabljala za vojni muzej. Bila je celo na soškem bojišču, kjer je po italijanskem umiku upodobila nekatere prizore z bojišč na Sabotinu, ob Soči in po Furlanski nižini. Te podobe je razstavila v Trstu. Med vojno je poslikala tudi ljubljansko križansko cerkev. Nekaj let po vojni je priredila lastno razstavo v Celju, razstavila pa je tudi v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in drugod po bivši Jugoslaviji, v Hcdoninu na Moravskem, v Barceloni, v Londonu in drugod. Poslednjič je razstavila spomladi 1941 na Sušaku.
Anica Zupančeva je samonikla in nikdar ne prekorači meje smisla za lepoto.
Sedaj bo v prehodu nebotičnika razstavila zbirko svojih podob, ki bodo nedvomno zbudile veliko pozornost m?d našo kulturno javnostjo. Na njen nastop že danes ODOzarjamo.
sta ln njegovih severnih predelov p* Je prostor brez dvoma najbolj prikladen, zato je tam vedno kar preveč kopalcev. Ce nimaš dobrega znanca, da bi te tu pa tam vzel
pod streho, si moraš poiskati drug prostor za kopanje. Uprava kopališča, ki je v preizkušenih rokah, seveda skrbi za Čim večjo udobnost kopalcev, vendar pa ob prevelikem navalu ne more vsakomur v vsem
ustreči.
Ljudsko kopaliSče na špici,
ki  je  imelo  lansko  leto nesporno največ
obiskovalcev, je letos bolj zapuščeno. Vzrok je predvsem ta, da je v strugi, ki je bila lani ob prulskem mostu zagrajena z jezom, premalo vode, tako da se plavalci ne morejo razgibati s plavanjem. Sončnih in zračnih kopeli željni ljudje pa pridejo še vedno na svoj račun. Ker je razmeroma že pozen letni čas, bo najbrže težko ustreči številnim željam obiskovalcev ljudskega kopališča, da bi se struga očistila in zgradil jez na prejšnjem mestu.
Ljudsko kopališče pa bi lahko imenovali tudi vse obrežje Gruberjevega prekopa od štepanjskega mostu do izliva v Ljubljanico. Vsak sončni dan privabi na bregove polno kopalcev. Tam sicer nimajo mnogo prostora za razmah, ker so ob obeh straneh struge njive in vojni vrtovi, ki jih njihovi najemniki skrbno obdelujejo. Kopalci pa si znajo ustvariti zabavo tudi na utesnjenem prostoru.
še celo ob Glinščici, kjer so svoje čase le redki otroci čofotali po nizki vodi, je bilo zadnje dni polno kopalcev. Tam sicer ni najprikladnejši prostor za kopanje, ker so pod Večno potjo že nekaj časa zaposleni delavci s preložitvijo struge. Ljudi tudi preveč ne motijo orenelji in komarji, ki so ob Glinščici menda doma.
Malo je bilo doslej kopalnih dni. Skoraj bi jih lahko našteli na prste. Zato je upravičeno upanjp, da se bo prava kopalna sezona zdaj šele začela. Pretekli petek in sobota sta bila prvi znak za to. Saj sta bila doslej najbolj vroča dneva v letu. živo srebro se je dvignilo v toplomeru skoraj do 30 stopinj C. Sonce je tako močno žgalo, da so se mnogi neprevidneži bridko poke-
sali, ker niso upoštevali tolikokrat ponavljane resnice, da moraš biti ob začetku kopalne sezone skrajno previden pri sončenju.
Grob za grobom se vrsti
V Ljubljani so umrli cd 30. junijia do 6. julija 1944: Ciuha Karla, rojena Fischer, 63 let, vdova ravnatelja mesine elektrarne, Vidovdanska cesta 9, Belič Janez, 83 let, hišni posestnik, Cesta na Brdo 80; Mali Marija, rojena Kuralt, 56 let, zasebnica, Mandelčeva ul. 15; Lani Janko, 20 let, mehanik, Vodovodna 78; Kramaršič Drago, 54 let. bivši trgovec, Kavškova 5; Simonič Alojzija, 27 let, hči kočarice, Vidovdanska cesta 9; Rebek Pavla, 61 let, bivša šivilja, Vidovdanska c. 9; Kresnik Mirko, 32 let, bivši dijatk, Vidovdanska c. 9; Vakselj Frančiška, roj. Vadnu, 77 let, vdova šolskega sluge, Vidovdanska c. 9; Pirnat Jerica, roj. Hočevar, 75 let, upokojenka t ob. tov., Krakovski nasip 14; Kokalj Fani, rojena Sumi, 80 let, vdova višjega poštnega kontrolorja. Poljanska c. 19-1.; Aumann Marija, rojena Wruss, 85 let »vdova, učiteljica v p., Poljanska c. 16—Jožefišče; Kovač Franc. 82 iet, mestni oskrbovanec, Japljeva ulica 2; Pogačnik Matevž, 80 let, poštni upravnik v pokoju, Škofja ulica 7; Sindelar Franc, 68 let, industrijski delovodja v pokoju, Vodmatska c. 2; Bedenčič Marija, rojena Škrjanc, vdova Bitenc, 80 let, vdova zidarja, Vidovdansika c. 91 Jur-kovič Jožefa, 82 let, bivša šivilja, Vidovdanska c. 9; Kreča Julijana, sestra Gabrijela, 28 let. usmiljena sestra sv. Vinc. Pavel, Slomškova ul. 20; Spitzer Sidonija, rojena Tauskv, 82 let, vdova trg, potnika, Vidovdanska c. 9.
V ljubljanski bolnici so umrli: Slabe Franc, 64 let, kurjač v pokoju, Cesta na Rožnik 29; Lenčič Marija, rojena Kosem, vdova Kovač, žena postreščka, 83 let, Jenkova ulica 4; Cerne Jožef, 51 let, narednik vodnik v pokoju, Galetova 10; Lombar Peter, 18 let, fotograf. Rožna dolina, Cesta X-28; Medved Margareta, rojena Buh-te, 71 let, zasebnica, Fredovičeva 33; Von-čina Ivan, 79 let, železniški čuvaj v pok., Litijska 48; Levstek Anton, 55 let, posestnik, umobolnica Ljubijana-Selo; Colja Aloj zij. 21 let, mehanik, Tavčarjeva ul. 3; Turk Jožef, 47 let, rudar, Kočevje 352; Zganec Pavel, 51 let, delavec, Breg 2; Prelc Stanislav, 35 let, zavirač drž. žel., Celovška c.
Pod tem naslovom stoji v SN 3. VTL:
»Etimologija menade je neznana,« To nI res. Dokler je v gorski slovar pravi: »—»«»»^t > besneča, divja, od Bakha navdušena majna-da, bahkantinjac. Ker se grški dvoglasnik ai piše v lat, ae, Ima Nemec Manade, Anglež maenad, menad, Francoz menade, zagrebška Minerva pa menada, itd. Vsak besednjak, ki se spoštuje, navaja vir: maino »razjarim, razkacim«. Na dnu tiči men, lat.
menp, memini, moneo, slov. meniti, pa-met, nem. mahnen, gr. Mentor. Pod geslom me-nos beleži Dokler (s. 493) kot sorodno še strperz. maniš: Hexamaniš = Achaimenes. Podaljšano je manthano »spoznavam, učim se«, mathematika, po svoje razširjeno mendh, odtod naš »moder«, nem. munter.
Drugega izvora, lat. minare »pretiti, živino goniti«, je provencalsko menada, ka-talansko, šp. in port. manada »čreda, trop, krdelo«, prov. menadu »jarec, oven, mrkač, stirp, bic«.
Kaj je monada? Za helensko nudi Dokler s. 512 monas »enota, enojka, ednica«, od monos »sam«. Le i b niz je nazval monade najmanjše oduhovljene sestavine, iz katerih je zgrajen svet, za razliko od atomov kot neoduševljenih elementov. Isti koren vsebujejo: monachos, Monch, menih, Munchen, torej družina, o kateri je zakrožil neki redovnik:
O monachl, vestri stomachi sunt
amphora Bacchi, vos estis, Deus est testis turpissima
pestiš...
dalje monarhija (samovlada), monogram (imenoznak), monoteleti, monogamija, mo-nastir in 99 podobnih sestavljenk. — Enakega porekla je gr. manos ^sam, tenek, redek, pičel«, odtod manoskop ali manometer. — Severno ital. monada ima dvojno možnost postanka. Najprej perzijsko besedo, ki je dala sh. »majmun« (opica), v ma-kedon. in banat. »hudič«, it. mammone, str-fr. in prov. maimon (morska mačka), kat. mayma (priliznjen, len), staro it. monna (opica, zdaj pijanost), šp. mona (opica) mono (dete; srčkan). Izvedenke: rum. mai-muta, maimuca, momita, it. monello (navi-hanec), komask. monat (umazanec, grobar, strežnik kužnih), frc. monaud (enouh, sa-mouh). šp. monuca galana (veverica, podlasica), itd. — Ker se vinjen človek vede smešno kot opica, je na it. škornju vzniknila
rečenica: pig-liar la monna, slično nemžki sich einen Affen kaufen,  nasrkati so gra,
einen Affen haben, matevžka imeti; kakor češko opička ima tudi ljubljansko afinja dva pomena botte, obuta opica. Ker vsakdo vidi sličnost med pijancem in opico, pač ni potreba, da bi se bila šp. monada (pačenje, prisiljeno vedenje, prenavljanje) nujno preselilo v našo bližino. Tržaščina je to prav lahko sama razvila iz splošno laške monna« in priljubljenega obrazila -ada, pota-kem monada = bedastoča. — Pri tem pomislimo še tole. Mea domina, madonna se je v it. skrčilo v: monna (Monna Lisa, Maeterlinckova Monna Vanna = gospa Ivana). Kakor pa se lat. cunnus »ženski sram« pogosto rabi za ?ženščina« (VViesthaler, Lat. slovar. 1923), je taka metonimija obče znana v tržašeini, kjer je naziv za ženo dobil pomen >sramnica, ž. spolovilo«, tudi »tepec, bebec«.
Brez stika z našim vprašanjem je obwald-sko »mona«, peščica, rokovet. šakelj, nastalo iz lat. manua, ki je dalo v tosk. man-na  (snop), sciamannato (nereden).
Slednjič omenim, da Caesar imenuje Mona irski otok, ki mu Briti pravijo Man. Jug vidi v istem stvoru babo, sever pa moža. Ta pripomnja naj bo pa moja rmonada«.
Rahlov A.
Plavalna šola Ilirije
javlja, da bo sprejela v II. plavalni tečaj (od 11. do 31. t. m.) razen gimnazijcev tretješolcev, za katere je pouk v plavanju obvezen (za neplavalce namreč), tudi 50 tečajnikov, učencev in učenk ljudskih šol. Ti bodo sprejeti v tečaj le. če bodo starši jamčili, da bo tečajnika spremljala k pcuku starejša oseba, ki ga bo ob morebitnem alarmu prevezala in ga odpeljala domov ali v bližnje zaklonišče.
Vpisovanje teh tečajnikov bo v ponedeljek 10. t. m. od 8. do 10. v pisarni plavalne šole na kopališču Ilirija. Vpisnina za. tečajnike je 15 Ur, vstopnina pa 1 liro. Pouk bo vsak delavnik od 9—11, nakar bodo morali tečajniki zapustiti kopališče.
TRETJEŠOLCI-NEPLAVALCI,
ki so določeni za plavalno šolo, naj se zbe-ro v torek 11. t. m. ob 8.30 pred kopališčem Ilirije, kjer bedo razporejeni v skupine. S seboj naj prineso brisačo in plavalke, ker se bo pouk takoj pričel.
Plavalna šola.
Naročite se na romane „Dobre knjige"
Vlada drugorazrednih kimavcev
Beograd, 9. jul. v Beogradu brezpogojno odklanjajo novo jugoslovansko emigrant-stko vlado, ki jo je sestavil bivši hrvatski ban dr. Ivan Subašič. Ne glede na njeno politično smer jo označujejo za »skrčeno vlado drugorazrednih kimavcev« ter pravijo, da niti v najslabših jugoslovanskih časih ni sedela za zeleno mizo tako slaba vlada. Z neicirn zadovoljstvom ugotavljajo,
da ni v tej revni vladi nobenega pravega Srba, ker Sretana Vukosavljevića, ki so ga prav v ta namen poslale komunistične tolpe v London in ki je bil pred vojno sicer nekaj časa profesor poljedelske fakultete na beograjski univerzi, ni mogoče šteti za Srba, ker se je vedno izdajal za avtonemista ter je v svojem rodnem mestu Prijepolju od 6. novembra 1943 dalje predsedoval antifaš i stičnemu osvobodilnemu odboru za Sandžak,
O Savi Kosanoviču pripominjajo v Beogradu da se je ta »mali Musliman z obrazom tepenega otroka« poleg svojega dela kot tajnik demokratske stranke malo brigal za svojo advokatsko pisarno v Zagrebu. Tudi -kot poslanee se je slabo izkazal in je bil vedno zvesto v senci svojih strankarskih poglavarjev zaradi česar bo tudi sedaj Moril vse, kar mu bodo naročili.
O ministrskem predsedn ku dr. Ivanu Subašiču se v Beogradu za sedaj vzdržujejo vsakršnih komentarjev, krr si o tem tovarišu Josipa Broza-Tita, ki je -izdajalec iz navade in nagnjenja«, nič ne utvarjajo.
Najbolj znana osebnost emigrantske vlade je nedvomno v Hercegovini rojeni dr. Ju-
raj Sutej, ki je pripadal levemu krilu HIV
vatske seljačke stranke in ki je »kupno • šubaSićem kot juridičnl BtrokovnjaK voda
dela za srbsko-hrvatski sporazum z; dne 26. avgusta 1939. Kakor pa je bil kot preiskovalni sodnik zapleten v razjasnitev sarajevskega atentata ter se je ob poudarjanju zelo dobrih odnoSajev s katoliško cerkvijo istočasno udejstvoval kot prostozidar, tako je kasneje kot finančni minister V Beogradu vsled bornega znanja ustrelil marsikatere kozle, ki so jih njegovi sodelavci le s težavo zopet popravili. Kljub vsemu temu pa si je znal v 19 mesecih svojega beograjskega delovanja ustvariti veliko premoženje, ki mu je omogočilo nakup treh stanovanjskih hiš.
O slovenskih zastopnikih v emigrantski vladi nimajo v Beogradu vsled njune nepomembnosti kaj povedati.
Ob koncu bi lahko ugotovili, da se je po več tednov trajajoči krizi z bombastično napovedano >izremembo jugoslovanske vlade« uresničil zopet stari pregovor: .»Treslo so se gore, rodila se je miš.«
Zagreb, 9. jul. O Reuterjevl vesti glede sestave nove jugoslovanske izseljeniske vlade pravi propagandni šef Ivo Bogdan v uvodniku »Hrvatskega naroda«: »Ljuui, ki glede vladne oblike nimajo istih nazorov kot mi, še vedno lahko smatramo za hrvatske patriote, ako se zavzemajo za neodvis*-'nost in nedotakljivost hrvatske države. Kdor pa tega stališča ne zastopa ali kdor celo podpira naše sovražnike kakor gospoda Subašič in Sutej, tega pa prezira ves hrvatski narod.«
Kaj predvajajo kinematografi
Tednik: Splošno znani nemški filmski in gledališki igralec Werner Krauss je ohha, jal te dni 60 letnico svojega rojstva; vidimo ga. kako kosi na svojem posestvu, in pri študiju novih vlog. Gospa Clausevvitz je ustanovila zavetišče za otroke on>h mladih vojnih vdov, ki se hočejo posvetiti študiju: medtem ko so matere pri predavanju, so njih malčki dobro spravljeni. Dekleta kot pomožno osebje pri letalski obrambi. Velika veslaška regata v Gru.
nau. Bolniški parnik »Erlangcn« je bil bombardiran; na odprti obali morajo tru-
doma izkrcevati ranjence. Posnetki z vzhodne fronte. Invazijsko bojišče.
Kino Matica: »Stranpotacc. Detektivsko-pu5tcl~vski film. V glavnih vlogah: Hans Albers, Hilde VVeissner, VVerner Fuette-rer.
Kino FnKm:   »Fspavantra«. Pevskn-re-
vijski film. Nastopajo:   Benjamin Gigli,
Marte Harell, T^izzi Waldmliller, Albert Schonhals. VVerner Hinz.
Kino Sloga: »Mala nočna glasbo<r. Mozartov film. ki prikazuje, kako je nastalo zadnej dejanje opere ?Don Juan-r. Sodelujejo: Hannes Stclzer, Christl Mardavn, Gustav Waldau, Heli Finkenzeller. — V predsporedu teče kulturni film »Koroška cd Velikega Kleka do Vrbskega jezera«.
Kino M«ste: »šramel«. Film okrog *šra-mel-kvarteta« izza druge polovice preteklega stoletja. V glavnih vlogah: Hans Mo-ser. Paul Horbiger, Marte Karell, Hans Holt.
llivla železniška nesreča v Amerilki
Madrid, 9. jul. Pri Felliceu v državi Te*v-
nessee je osebni vlak skočil s tira. 15 potnikov je bilo ubitih, nad 100 pa ranjenih-
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
RADIO 10. VII. 1944 (Ponedeljek.) 7.00—7-10: Poročila v nemščin'. 7.10—9.00: Jutranj; pozdrav: vmes: 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Pcročiia v nemščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30 do 12.45: Poročila v nemščini in slovenščni, napoved sporeda. 12.45—14.00: Mali orkester vodi A. Dermelj. 14.00—14-10: Porcč:la v nemščini. 14.10—1500: Vsakemu nekaj. 17.00 do 17.15: Pcročiia v nemščini in slovenščin'. 17.15—18.00: Pipano pelje daj zidane volje; 18.45—19.00: Dular Ječe: Vezale zg< đbct 19.00—19.30: Šr:mel »Veseli Kranjci«. 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini. 19 45—20.00: Aktualno predajanje (prenos). 20.00,—20.15: Poročila v nemščin'. 20.15—21.15: »Iz pesniškega sveta« — radijski orkester vedi D. M. Šijancc; pojejo: V. Hevbal (sopran), E. Karlovac (alt), J. Lipušček (tenor). 21.15—22.00: Zaljubljen sem v sonce, v mesec in zvezde. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Glasba za bhko ncč. 23.00-^24.00: Prenos sporeda nermkih radij-skh postaj.
Obvestila
— Zobni ambulatorij   Dentistične šole,
Vegova ulica 8. posluje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure. Cene nizke.
DR2AVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Ponedeljek 10. juli in: Zuprto. Torek 11. julija ob 18.: Dona Diana. Red Torek.
OPEKA
Ponedeljek 10. julija: Zaprto.
Torek  11. julija  ob  18.: Paganini. Red JL
MALI OGLASI
PARCELO, kakršnokoli, ob kopališču Ljubljanice, ali Kolezije. ob Dunaj.-ki ali Celovški  cesti,  kupim takoj  za ceno
Od 100.000— do 150.000.— lir. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Gotovina brez posredovalca«.    SI. N. 84
DVE DAMSKI KOLEK SI, tovarniško novi, prvovrstni, nemške znamke z orig. Torpedo, finimi gumami ter vsem priborom, takoj prodam. I. M., Trstenjakova 3, desno. SI. N. S5-M. ogl.
STEKLENICE vseh vrst, šivilske odp:idke, papir, železne sode, zaboje in vreče ter razne druge predmete plačamo najlx>lje. »Metalia«, Gosposvetska cesta 16 — nasproti »Delavskega domač:.        SI. N. 82
TISKARNA znamke »Rijalix« t, mizo. prodali, razmnoževalnim aparatom »Millotv-pe«, ter z zbirko črk iz črkovne kovine ter nekaj ročnih knjižnih tiskalnic proda »Metalia«, Gosposvetska cesta štev. 16. Telefon št, 32-88. SI. N. 81-M. ogl.
Dotrpel je, previden s tolažili sv. vere, v 76. letu starosti naš ljubljeni mož, dobri očka, tast. dedek in pradedek, gospod
Prašen Mihael
BIVŠI POSTAJENAf-ELNIK NA JAVORNIKU
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 11. julija 1944 ob 1ol6. uri z 2al, iz kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 9. julija 1944.
Žalujoči: MARICA, žena; RUŽA vd. POLIČ, ELI, BORIS, MARJAN, otroci; ANI, HDLDA, snahi; TONI ŠKOFIC. zet; vnuki, vnukinje in pravnu ki
Cledul:šhi teden:
1 v!
premieri
V Đ?ami „Maria Sttjart", v Operi „Pagan!ni" — Proslavpa predstava »Gorenjskega siavčkau cb K. JarajevS 73 letalci
Klasicizem se je rad potaplja! v zgodovino rn st'kal za silnmi spopadi, obračun' in žalo-ierami Precej jih je izt-knil in po svoje oblikoval. F. Schillcr. ki slovi kot nepctn-rljiv oznanjevalcc človeških pravic in svcfcoSčm, je imel pri tem zelo srečno roko. Orjaka zrtodev^ska srečanja in konflikte je dojemal z vso svojo ^tvarjalno močjo 'n pe-niškim navdhcm. Preoblikoval jih jc po svciih spo-znani'h. In v odrsko tehnični gradnji je pravi mojster, k; mu ne najdeš zlepa podobne«.!: sijajen   arhitekt   dinam'čnih   stopnjevanj. To
čutil ma'cdane pri vseh njegvrh dramskih umetrinah. Po »Dcn Carlosu« ter »Kovar-stvu in ljubezni« je biLa letos uvrščena v rc-pertcarni spored ljubljanske Drame tud njegova monumentalna »Marija Stuart«.
F. Schillcr nam odkriva v tej svoji zmme-n:ti tragediji odlomek iz siilno vzburkanc-ja razdobja angleške ^n škot^e zgodovine. V pr'redbi vabljive dramatične snovi se ie naslonil na vzorec Sofoklejeve.rta »Kralja Edip1-« ter zgradil delo na osnovi analitične tehnke.
Navidezno drobna začetna nesoglasja se zvr-tinčijo v viharen spopad dveh markantn-h kraljic-rvalinj dveh izključujoč'h se značajev. Tretja slika v fctherin£ayskem gaju je prvi vrhunec tragedije. Kar vzklije iz tega, ne more biti dobro. Neogibno sled' dvojna katastrofa: telesna (Marije Sti'art 6. slika) "n duševna (Elizabeta, 7. slika). Tn za vsem tem mračn'm usodnim dogajanjem slutiš in tipaš, jralcn tehta Sch'-ller človelke vrednote, kako
utripi je njegovo srce. k^ko sedi njegov razum.
»Marijo Stuart« je zrežiral ravnatelj C. De-bevec. Režijske opombe k »Mariji Stuart«. k" s-o pr:občene v 20. številki dramskega Gledalskega lista, pojasnjujejo njegova režiserska načeta, k' so bila uveljavljena v uprizornem okviru. C. Dcbevec se je prof tradicijski pa-tetiki in njenim spremljajočim izraznim in oblicam odločil za poudarek notranjega doživljanja in nccnalno uporabo po^amezp.'h izrazil, za podčrtariie u?cd in značajev. 5ce-nične detajle je reševal v soclasju z inžen-r-
jem Rchrmannom. ki se ^e poglobil v ■duha in znač'lncst; te dobe Src/e scen'čne in c^rern-ne zasnutke je i/ve i.:) i resBnp zgodovinske-mu okolju, ki se* v n*cw dor^njuje SchiBor-jeva tragcd:ja. vendrr- tr.'"-c cr r n vrstite v slik prezamudna.
Marija Stuart Šaričeve je vzvsena redeba vrhunske umetnostne pričevalnost Ti njena kraljica hirajoča v krivici in nezaslužen; uso-
d . trpeča v ponižanju kraljevega dostojanstva, zbrana v pobožnest", očarljiva v bistr -n! uma. neizprosna v navalu sproščenega ponosa prečiščena v samoobtožbi in zavesti rekrivde velika v predsmrtnem odpuščanju, nas je od vsega začetka ganila in potegnla za seboj. Pretresljiva je bila njena gra v pred-z.dnii sliki. V slehernem drobcu * njenega igralskega navdiha, v slehernem nihaju njenih umetnostnih "zrazl odseva popolna iluzja resničnosti, ki jo pričara pred oči. Stuarrjno pro-
titežje v bistvu krvi   n kruti d^lem' biti ali ne biti je Elizabeta Marije Vere. Izoblikovala je značilne postavke Elizabetne egocentr-čne j u^merienesti, hladne neusm'ljencsti in omah-Ijive cincavesti. Na tenkočutni razčlembi vsa- j kepa zloga in g ba slon psihološko ter izrazno J dovršena izdelava pr zorcv cb podpisu smrtne obsodbe in v sklepni izolaciji.
Janov grof leicestrski očituje znamenja vihrave samoljubnosti. zmerom možne &podrs-nosti koristoljubn h računov, ki so tako značilni za ljubljenčke vseh vrst in vseh časov. Debevčevega Talbota odlikuje preudarna stareevska modrost, preizkušeno načelo zlate sredine, prizanesljivo tehtanje človeških slabosti in pregreh. M lan Skrbinšek je upodobil v baronu burleighskem tipičnega predstavnika z neverjetno slepoto, apriorno miz-njo. puritansko površnim fanatizmom kruto pristranestjo obteženh nasprotnikov lepe škotske kraljice. Schiller je v njem oplazil mnogotere prikazni svojega časa. Ces<ar je uspešno povezal dvojne* bistv0 starega čuvaja Marije Stuart: zvesto Izpolnjevanje poverjenih dolžnosti in pošteno, pravicoljubno utr"-pajoce srce. Lipah je manj izstopajočo vlogo v precepu usodne odločitve omahujočega državnega tajnika Davisona prepričljivo ponazoril. Bitenčev Mortmer žari v idealističnem zanosu, ki vse tvega, in v mladostnem zaletu, ki se pred ničemer ne ustavi. Nekatere prizore je močno poživil, dasi je od časa. do časa prehaial v patetično kričavost. Z uspehom je lahko zadovoljen. S pravo materinsko ljubeznijo rn udanositjo dojeto Marijino dojiljo je podajala s preudarno umetnostno zrelostjo E. Kraljeva, ki kaže uporabnost v vseh strokah odrskega snovanja. Markanten je bil Gregcrinov Melvil.
K sodelovanju so bili pritegnjeni še Puglje-va. Nakrst, Verdbnk, Korošec, Raztresen in nekateri člani Dramskega studia. Hvalevredna
je pozornost, izkazana mladini, ki je poklicana, da pomladi dramski ansambl. O. Župan-č;čevo prevodno mojstrovino čutiš ob blago-zvočju vsake besede. V posrečen'h izdelkih kostumske streke se je zelo obnesla D. Ka-čerjeva.
V Operi premiera F. Lcharjeve operete »Paganini«. Prvič na ljubljanskem cp^rnem odru. Ariozna glasba, ki j: z užitkom prisluhneš. Sentimentalna je in tudi zdaj razigrana. L'bretista F. Knepler in B. Jenbach nis^a packi, kakor so številni operetni libietisti. To in ono bi bilo treba v izvedbi moreb-ti še dodelati. Popolnosti jc bilo težko najti v Ljubljani, ko je še marsikje drugod ni.
Samo Hubad je zlu^čil iz parta vse Ichar-jevske glasbene posebnosti. k: &> prijetno izstopale iz celote. Vodil je orkester  so1 iste in
zbor s povezanostjo vseh treh činiteljev. k; so odlika vsakega dobrega d'ngenta: znanje, čustven zanos in tehn;ka. Z "odrsko prakso je zrežiral epereto D. Zupan, ki je prevzel tudi vlogo luceaškega kneza. V violinskem solu se ."c izkazal preizkušenega mojstra A. Dermelj.
V operetnem osrčju je prikaz »vražjega goslača« Pagan'nija. Učinkovita interpretacija terja preudarne zasnove dobrega igralca. Treba je izoblikovati dvojnost, ki tiči v tem operetnem Paganiniju: njegovo k hudičevemu, \Tažjemu ter k umetnostnemu težeče bistvo. Bel zar Sanjcjn je bil nedvomno dober tolmač te dvojnosti. Tucfe maska je bila primerna. Operetni Paganini ni namreč po zasnutku avtorjev fotografski posnetek zgodovinsko resničnega Paganinija. Ob spevh, ki zavzema med njimi osrednje mesto znana arija »Rad poljubljal sem žene«, se je pokazala skrbna tehnična izšolanost B. Sancmovega liričnega tenorja. V spevih zelo dobra v igr* odlična ter prepričljiva je bila Ana Eliza M. Mlejni-kove, ki je učinkovito prikazovala eleganco, samoljubje Napoleonove sestre z vsemi last-
ne trni in slabostmi njene korzi>ke krvr. E. Barbičeva je ljubljenka opereto ljubečega občinstva. Njene subretne sposobnosti ji dajejo upravičeno priznanje, ki se ne mere ponašati z nj'rni nebena slovenska subretka, kar smo jih imel. Talenti te streke so pri nas zelo redko posejani. Poživljala je posamezne prizore z živahno igro dcistojnimi ples' in mič-' nim* spevi.
Komični duo v opereti predstavljata F. Mil-činskega Bartucci in M. Sancinov Pimpinell*. Pri njiju čut'š različna prijema. Impresario F. Milčinskega je seriozno odtehtan, precej odmaknjen ob:čajnim merilom plehke operetne burkavosti. O M. Sanc:nu bi lahko rekli, da n; zasnoval svojega Pimpnellija po načelih neke
smehotvorne improvizacije. Vsekako bi delno stopnjevana prefinjenost oblic povzdignila odrsko vrednost njegovih učinkovitih komičnih likov.
Nastopal je malone ves ansambl. Omeniti
je še uspešno sodelovanje Angele Sancinove kot dvorne dame, izvrstno plesalko S. Japlje-ve. Humerjevega generala, originalno košato krčmarice V. Zamejčeve Greaor-novega gostilničarja. Simonččevega grbca Bepa. Ma-renkovega obredarja itd. Scenična stran je bila poverjena inž. E. Franzu, ki je opravil svoje delo z ckusem. Kostumski nnčrti so sad strokovnega znanja J. Vilfanove. Koreografski delež je Golovnov.
Občinstvo je sprejelo obe premieri z iskrenim priznanjem sodelujočim, ki so jim bili peklenjem štev lni šopki in danla. Za nedeljo 9. julija, je napovedana proslavna predstava Forsterjevega »Gorenjskega slavčka* ob TOletnici prof. K JeTaja Z Mmko Milice Po-lajnarjeve in pod slavljenčevim dirigentskim vodstvom. Ljubljana se bo nedvomne častno oddolžila zaslužnemu glasben ku ;n skladate-lju.
2S »SLOVENSKI VAirOD*, 1«^« » W _3*« 3
Mesec dni invazije
Žilava nemška obramba je prekrižala vse načrte in račune invazijskih strategov — Priprave za rdi n čil en spopad
Mesec dni je že poteklo, odkar so poskušali Angloamerifani s svojo številčno in
materialno premočjo izvesti odločilni napad na Evropo. S svojim izkrcanjem ob N'or-manski obali so nameravali izvesti bliskovit udar. Ta nakana pa se jim je izjalovila spričo budne čujcčnosti ncmšldh vojakov ob Atlantiku in razvoj borb na ozkem
Amerika brez krinke:
. cujccnosii  im 11 m m m «n»     n.tiu iu;i  in  razvoj  noro  na ozKt-m
u je dal neštete primere edinstvenega vojaškega poguma in žilave odpor-ločilne bitke še ni prišlo, vendar pa v vojaških krogih opozarjajo na to, eh straneh z vztrajno odločnostjo vodijo priprave za največjo bitko, do
obalnem pasu nosti. Do odločili
da- se na obeh strant« m -~—^------j„  . t ..i; ..<>., ^        Maj>»jv »■■—■m
katere mora priti. Tudi nova izkrcanja sovražnika na drugih odsekih Atlantske cbale so verjetna.
O trenutnem položaju na invazljskem področju podaja vojni poročevalec Alex Schmalfuss na podlagi svojih Listnih opažanj na licu mesta naslednji prikaz:
Kdor hoče štiri tedne po začetku podati pregled o dosedanjem razvoju Invazije, mora stopiti k nemškemu vojaku, ki sedi v zemljskih luknjah ali v oklepniku ter preži na sovražnika. Ce bi bilo šlo vse po načrta sovražnikov, potem bi bila bitka, ki bi imela odločiti o uspehu ali neuspehu tega podjetja in s tem morda tudi o izidu ali vsaj o nadaljnjem razvoju vojne, že končana. Ta bitka bi se bila morala odigrati v trenutku, ki hi bil za branitelja celine, ki bi bil moral glede na izkreeval-ne možanosti porazdeliti svoje sile na slehernem mestu na stotine kilometrov dolge obale, skrajno neugoden.
Spričo žilave odpornosti nemških divizij Pa jc obtičal sovražnik na meji mostišča, ki še ni dovolj globoko, da bi mu dopuščalo šiiše operacije. Sovražnik bo morda nekega dne ta prostor dosegel, ker mora priti do odlcčilnega spopada, za katerega bo z nemške strani odkazan prostor, ležeč Izven področja nadmočnega sovražnega topništva. Da ima nemško vojno vod stvo v svojih rokah izbiro prostora že v prvem razdobju invazije, je največja zasluga nemških vojakov, ki so s svojo žilavo odpornostjo proti premoči v letalstvo, oklopnikih in topništvu ustvarili možnost strateškega razporeda v razdobju, ki je potrebno za razporeditev velikih vojaških oddelkov na pozorišču bodoče velebitke.
Iz najdenih dokumentov in iz izpovedi ujetnikov je razvidno, da je sovražnik šele sedaj dosegel ozemlje, ki bi ga bil moral po svojih načrtih zasesti že 8. odnosno 12. junija. Ta izguba na času je mnogo hujša kakor vsaka izduba v bodoče, ker spada v prvo razdobjez invazije. Prostor, ki so ga danes zasedle nemške čete, bi moral biti že davno v posesti Angloameri-čanov, kajti potreben jim je za zbirališče in za pripravo za veliko bitko. Sedaj si ga morajo šele priboriti v posameznih krajevnih napadih s skrajno hudimi žrtvami. Te žrtve so mnogo večje, kakor pa sta pričakovala Eisenhower in Montgomer>. ki sta sedaj prisiljena sedati že po oddelkih, ki bi morali nastopiti šele mnogo pozneje.
Gotovo nI pretirano, če se tudi ob naj-previdnejši oceni podčrta učinek novega nemškega orožja »V 1«, ki ga ima na do-
voz v Normandijo in na razpoloženje angloameričkih vojakov. Stalno ogrožanje invazijske centrale položaja na normnn-dijskio bali prav gotovo ni olajšalo. Verjetno pa so posledice še mnego hujše, že prvi mesec je pokazal, da se v petem letu vojne ne da več upoiabljati stara angleška metoda, po kateri so morali drugi krvaveti zanje. Angleži morajo sedaj pre".'-vati svojo lastno kri in izgube, ki so jih imeli že v prvem mesecu in ki bodo še vedno bolj naraščale, gotovo ne bodo prepričale angleškega prebivalstva, da vodi invazija k nagli zmagi.
2e mesec dni se bore sedaj Angleži in Američani zgolj za to, da bi si pridobili ugodno izhodišče. Cas, ki je potekel od 6. junija dalje in ki ga je nemško vojno vodstvo naravnost vsestransko izkoristila, prav gotovo ni delal za napadalce, že danes pa se lahko leče, da se bo bližajoča invazijska bitka odigrala na prostoru in v času, ki bo za branilce Evrope ugoden in kakor jo bodo sami določili. Dotlej se bodo morali Angleži, ki nosijo glavno breme na doseženem mostišču, pač še nadalje boriti za vaško ped zemlje. Izgube in obrabe, ki so naravna posledica take borbe za vsak najmanjši kraj. za vsako cestno križišče in ponekcd celo za posamezne skupine dreves, so na nemški strani docela naravno neprimerno težje. Toda prestižna vprašanja pri tem ne igrajo nikake vloge, kajtj sedanja vojna je že daleč preko onega obdobja, ko se obramba ali prepustitev kakega kraja ne ravna več zgolj po načelu štedenja krvi.
Za nemško vojno vodstvo je sedaj načelnega pomena, da je pripravljeno za veliko bitko, tako da se bo ta bitka končala z zmago. Siloviti ogenj iz vseh kalibrov kopnega in mornariškega topništva, neprestani letalski napadi in navali težkih sovražnih oklopnikev niso mogli niti za trenutek omajati odločnosti in vztrajnosti nemških grenadirjev, ki stoje ob robu sovražnega mostišča. Angleži se sicer bah^. jo s svojo materijalno premočjo, teda njim nasproti stoji nemški vojak, ki kot posamezni borec doprinaša neštevilna junaštva, v katerih se zrcali celotni uspeh nemškega branika ob Atlantiku.
Ivropa In vzhod
Z novo sovjetsko ofenzivo ie stopilo vzhodno bojišče zopet v ospredje pozornosti. Sina prosrrancst vzhoda pa nalaga gledanju in presoji položaja docela drugačna merila, kakor pa smo j h >:cer vajeni. V razčlenjeni Evropi poteka življenje v docela dbugačnetn ritmu, kakor na vzhodu in tempo našega življenja in našega mišljenja se le te/ko pr-lagodi preko-mernosti vzhoda na prostoru, času in na ljudeh. Zarad: tega tudi nima v vojnih dogajanjih na tem področju posamezno mesto, posamezna višina ali posamezna pokrajina tistega pomena, kakor ga ima v na*:h razmerah. Da se pri tem spopadu s tem brez prostorni m gigantskim nasprotnikom tudi nemškemu vojnemu vodstvu vsiljujejo drugačna merila, je povsem naravno in zato je treba tudi gledati na položaj na vzhodu in na ves zgodovinski razvoj spopada med Evropo :n ru>kim velikanom s tega vidika.
Sovražna propaganda je že davno prenosi cena s spomin: na Napoleonov pohod proti Rusiji in napoveduje rudi sedanji vojni sličen konec, čeprav bi ne upoštevali, da je bila takratna Evropa notranje nesložna in da so takrat narod: Napoleonovo vlade smatrali za tiranijo in samo čakali na trenutek, da bi se mu mogli upreti je vendar danes položaj docela drugačen. Treba jc samo pogledati na začetek in konec \ojnega pohoda v letih 1812 do 1914 in na prostor, na katerem se je ta pohod raz vijal. Napoleon je pr'spel do Moskve ti končal svoj vojni pohod v Parizu. Z Avstrijci in Prusi so vkorakale tudi ruske čete v prestolnico premagane Francije. Ce se poišče približno središče te^a ocjromneca bojnega področja med Se:no in Moskvo, potem je to središče nekako pri Krakovu. Za K rakovo in Poznanj pa je bil k2kor znano, najhujši spor na dunajskem kongresu na katerem je Metternich le z največjo težave in s pritegnitvijo premaganih Francozov preprečil, da te trdnjave niso prišle v rusko posest.
Že čez pol stoletja je prišlo do novega spopada, znanega pod ;menom »krimska vojna«. Ce pogledamo na bejno področje te vojne, vi-d:mo. da se razprostira od Železnih vrat do obal Krimskega polotoka. Središče tega področja je nekako ob izlivu Dunava za katerega se je bil hud boj na pariškem mirovnem kongresu.
Tudi prva svetovna vojna je bila spopad evropskih sil v Rusijo, čeprav je velik del zapadne in južne Evrope bil na strani sovražnika. Osrednjim silam je uspelo razbiti ruskega kolosa, Id je prodrl leta 1915.
že na karpatske vrhove in pred vrata Krakova ter leta 1914. v Vzhodno Prusi jo. Ce priključimo  drugo  svetovno vojno  t .mu
razmotri van ju, vidimo, da zavzema vojno področje zopet sličen ogromen prostor. Zapadna meja je nekako ob demarkacijski črti iz leta 1939., torej okrog Lvova, nje-i gova vzhodna meja pa pri Stalingradu ob Volgi. Med Lvovom in Stalingradom so se gibah boji sem in tja in središče tega prostora je nekako v velikem loku Dnjestra. pri Dnjepropetrovsku in Krivem Rogu.
Zelo poučno pa je ta bojna področja štirih velikih ruskih vojn v zadnjih 150 letih posmatrati kot celoto in si predočiti premikanje njihovih središč. Od Krakova do izliva Dunava, odtod do Kijeva in cd tam do Dnjepropetrovska se je premikalo to središče. Slo je torej vedno dalje proti vzhodu. Borba med Evropo in Rusijo je
Isti ljudje in iste metode
kakor v prvi svetovni vojni
Vw ameriško politiko vodijo in diktirajo za kulisami žitdsvski plutokratski velekapita listi, ki streme za tem, da bi si dokončno zasužnjili izkrvavljeno Evropo
Vstop Zed in jenih držav v prvo svetovno vojno je prinesel ameriškim plutokratom zlato dobo dotlej neslutenega obogatenja. Z VVilsonovo napovedjo vojne centralnim velesilam Nemčiji in bivši Avstro-Ogrski je bila odprta pot ameriškim velekapha-Lstom do toliko zaželjenega neomejenega vodstva ameriškega ljudstva, ki si je nakopalo z vstopom Zedinjenih držav v vojno na svoje rame suženjstvo ameriškim
plutokratom. Skupni ameriški vojni Izdatki  so znašali  od 6.  aprila  1917.  ko so
vstopilo Zedinjene države v vojno; pa do 31. oktobra 1919. ko je zapustila poslednja
četa ameriške vojske Evropo, 34 in pol milijard dolarjev. Cisti dobički ameriške vojne industrije pa so znašali od 1- januarja 1916 do julija 1921. ko So bile izvršene poslednje nabave na račun države.
okoli  38  milijard dolarjev.
Najbolj se je razveselila izbruha svetovne vojne in kasnejšega vstopa Zedinjenih držav v evropski spopad Morgano-va družina. Baš pred izbruhom svetovne
vojne je bila zaradi okoli pol milijarde velikih izgub pri svojih železniških podjetjih v precej neprijetnem položaju, čeravno je skušala prevreči večji del teh milijonskih izgub na ledja malih lastnikov delnic in obveznic svojih žcleznišk'h družb. Sredi poletja leta 1914 je bil finančni položaj Morganovega koncema tako napet, da so nekateri že celo napovedovali njegov polom. Z izbruhom svetovne vojne pa se je položaj preko noči spremenil v korist Morganovcev. Poslan so namreč glavni finančni zaupniki angleške in francoske vlade v Zedinjenih državah. Prevzeli so tudi odda i o vseh naročil vojnega gradiva pri ameriških industrijskih podjetjih za obe vojskujoči se državi- Zaman je opozarjal državni tajnik William Bryan prezidenta Vvilsona, da
bodo Zedinjene države zaradi Morganovih kupčij z Angleži in Francozi prej ali slej potegnjene v vojni spopad-
Medtem je vesoljni ameriški tisk, stoječ v službi ameriških velebogatašev, načrtno hujskal ameriško ljudstvo proli Nemčiji in ga pripravljal duševno za vstop v vojno. Pierpont Morgan je leta 1915 srečno spravil pod streho prvo 500 milijonsko posojilo zapadnim   velesilam.   Sledila so
nova posojila, ki so znašala leta 1917 že milijado in pol dolarjev. Strateški položaj Anglije in Francije je postajal pomladi leta 1917 vse težji in nevarnejši. Ameriški
plut okra ti so se resno pričeli bati. da bodo morda na koncu izgubili stotine In stotine milijonov dolarjev, naloženih v vojnih posojilih Angliji in Franciji. Edino rešitev so videli v naglem vstopu Zedinjenih drŽav v evropsko vojno. Napeli so vse sile in končno uspeli, da je previden t VVilson
predložil kongresu napoved vojne Nemčiji in njenim zaveznicam. Takoj po napovedi vojne je bilo razpisano prvo ameriško državno »posojilo svobode«- Na račun tega posojila je takoj Izplačal minister financ J. P. Mcrganu 400 milijonov dolarjev na račun kritja zavezniških dolgov pri Mor-ganovemu koncernu. Po napovedi vojne je pričela ameriška vlada širokogrudno financirati svoje evropske zaveznike in jim odobrila sčasoma 9 in pol milijarde dolarjev kreditov. Zavezniki pa niso prejemali izplačil v gotovini, nego samo vojno gradivo. Gotovina je romala v blagajne ameriških velebogatašev. ki so si zadovoljno meli roke in korv.č'li vse nove skladovnice zlata v svojih tresoriih. Konjunktura, ki so jo preživljali, je daleko presegala tudi najbolj ro.Tno napovedi največjih optimistov med niimi. Tečaji delnic so ras tli od dne do dne v vse bolj ne-slutene   višine-   Povprečni   dvig tečajev
Drostrans
ceamje
se bije usođna brrba na ž'vlfeiafe in smrt za prepon d in
osvoboditev Vzhodite A^lfe
V meteža uredne borbe na življenj? in f.mrt za ohranitev tisočletnih pridobitev evropske c:\iiizacije in zj. iz-jrad tcv nove Evrope ndkako izgubljamo iz vida gigantsko borbo, ki jo bije na neizmenrh pro-.tr.2nstv h Pacifika Japonska za zmago Nove Azije In vendar se bije bitk.i na Pacifiku piav tako za zrna30 zamisli nove Evrope kakor Se bije po ru k"h stepah in normandijskih poljih in travnikih za izgraditev nove Azi.ie. Obe bcibi sta d:ne3 neločljivo in uso;lno povezani med seboj ter ju maramo zato presojati in zasledovati z enako pozornostjo.
Pacifik prekaša po svoji površini skupno površino Atlantskoga in Ind jskega oceana. Do-čim sta ta dva skoraj brez večjih otokov in otočkih skup ji pa je Pacifik prenatrpan z večjimi in manjšimi tto:kimi skupinami ki se razprostirajo med obema povratnikoma od Indonezije in Avstralije proti vzhodu. Otoki teh skup'n so po pevrfini tem večji, čim bližje so zapadu. Največji med njimi je Nova Gvineja. Vs»a ta otočja so posejana po povr'ini, ki preseda površino Azije. T-soče in tisoče otokov ima slično podnebje, podobno rast.instvo in scrodiic si živalstvo. Zaradi te^a upravičeno razpravljamo o njih kot o pc-sebni zemljepisni skupnosti s skupnim imenom Oceanija To ime so uvedli francoski zemljepisci in docela ustreza bitni povezanosti kepnine in morja v teh krajih.
Zaradi sveje jjeegrafske lege spadajo otočja Oceanije med tiste zemeljske predele k: so jih Evropejci najpozneje odkrili. Krštof Kolumb jc podcenjeval v svojih računih in zamislih obseg naše zemlje in jc m is! 1. da je pristal v Indiii. ko je odkril Ameriko. Pacifiški cecan je odkril šele leta 1513 Baiboa. ko je bil prckcraeil pri :skanju zlatoncsnih dežel Pa-nanrfco ožino in se znašel na bregovih novega oceana. Krstil ga je za Južno morje. Neizmerno prntitranstvo Južnega morja jc odkril nsto M\0a'jan ki ga je prevozi sledeč jugovzhodnemu p., atu Slučaj je hotel da ekoz: tedne ni odkril n ti enega izmed tisočerih otokov Oceanije, dokler ni s svojimi pogumnimi mornarji pristal sestradan in umirajoč od žeje na otokih s tatinskim prebivalstvom. Krstil jih je zato za Tatinske otoke. Po-rncje so j:h pre-kr-tili in stoje danes v ospredju velike bitke za PacifTv z imenom Marijani.
Po svoji legi predstavljajo sfrategično n:d-vse važno otočje, ker nudijo modernim težkim bombnikom možnost za polete na japonske otoke. Med Marijani je strategično najbolj pomemben zaradi svorh leta! še otok Sai-pang kjer odo leva jo 2e nekaj tednov sem hrabri japonski vojaki vsem napadom številčno in tehnično nadmoćnih ameriških čet Ko :e Macaljan nadaljeval od M rijanov .«-voje potovanje proti zapadu, jc odkril ril'p^ne ki jih je DTOgleeć] za špansko posest.
Od z-pada pro:- vzhodu $0 prvič prc;adrali Pacifik šele leta 1565 Pozneje so odfrrili špan-ski nv.rnarji :e Sa'omcne in Nove Hcbrde ter Torrciov preliv med Novo Gvinejo in Avstralijo Odkritja Španskih mornarjev pa je držala španska adm raliteta tr.ko tajno, da So morali mnjge otcfce odkriti ponovno šele v 18 in 19. stoletju.
Po obdobju delovanja ^pan^ih mornarjev raziskovalcev je sledila doba odkritij ivzo-zem-skih mornarjev ki so po letu 1642 sistematične raz>kova!i Pacifik v vzhodni *mep od otoka Jave   Pr- rem sc odkrili Avstralijo m
so odne otoke. Glavni in nijbolj zas'užni raz-skovalec Paeif!:a pa je postal Anglež James Co k, ki ga je trikrat prejadra! in prvi točno vrisal novo odkrita otočja in otdke v pomorske zemljevide. Cilj prv'h dveh njegovih raz-iskova'nih voženj po Pacifiku je bilj rešitev ;:krivncitnega vprašanja obsega in površine novo odkrite Avstr lije. Na tretjem potovanju je Ickal severnovzhodr.O' pasažo. Na tem potovanju je odkr i Havajske otoke, kjer so ga kta 1779. domačini ubili. S Obokom se je pričel^ obdobje znanstvenega preiskovanja Pacifika in Oceanije, kj je trajalo vse do današnjih dni. ko grme nad neizmernimi prostranstvi Tihega oceana salve težkih dalekosežnih topov
važnejših podjetij za izdelovanje vojnega gradiva je dosegel 600 odstotkov predvojne cene. Z dviganjem tečajev pa so se dvigale tudi cene vojnega gradiva, ki so ga dobavljali ameriški plutokrati krvaveč:in. evropskim narodom. Dočim so prodajali leta 1914 še tono razstreliv po 12 dolarjev, so leta 1917. zahtevali za enako razstrelivo že 42 dolarjev.
Plutokratska oligarhija pa je poskrbela tudi za to, da je še pred vstopom Zedinjenih držav v prvo svetovno vojno zasedla vsa mesta, ki so bila določena za nabavo in oddajo vojnega gradiva, s svojimi zaupniki in predstavniki. Izbrani svet pluto-
kratov je varno sedel v ravnateljskih pisarnah in ix) naslonjačih upravnih svetov, običajne   državljane   pa   pošiljal preko
Atlantika v klavnico na zapadno fronto, kjer   so   se   morali   Američani leta 1917.
prav tako kakor danes prepričati, da je vojna v Evropi prokleio resna in krvava
zadeva in da izgleda docela drugače, kakor pa po opisih in nai>ove<iih plačnr. 'i ameriških vojnih priganjačev. Po želji to gospodo je bil takrat imenovan dotlej popolnoma neznani židovski borzni špekulant Baruch za načelnika vsegamogočn^g.i urada za voino industrijo. Ta mož igra tudi danes odločilno vlogo v vojni politiki Zedinjenih držav in kuje s proslulim tovarišem Morgbentanom dalekosežno načrte, kako bi zasužnjil Evropo za- več-no p*xl jarmom ameriške plutokracije- Oba BMM t sta obdana s celim vencem boli ali manj zloglasnih borzijancev in špekulantov, kt so nihali skozi leta na lasu med svojimi uradi in zapori Sing-Singa. Baruch je tudi že v prvi svetovni vojni poiskal sodelovanje Edvvarda S. Stettiniu.^a. desne rok« Morganovcev, ki danes kroii na konferencah s Churchillom in Ednom usodo in podobo Evrope, kakršno so si zamislili njegovi miljarderski delodajalci.
japonskih in ameriških oklopnic ter se mrJ z brnenjem težkih bomb n''kov obeh vojskujočih velesil.
V teku teh raziskovanj sc je izoblikovala zunanja podoba Oceanije, ki je morda za široko javno>Jt malo preveč romantično pobarvana. V zadnjih dveh desetletjih je prispeva! dober del k tej pogrebni siki ie amer^Hd film. ki tako rad slika otočja v Oceaniji kot pravi paradiž, kjer ljudje večino svojega Saša poleže, smuka jo kvečjemu še banane in 81 krajšajo čas z igranjem na b.mjo ter pozah 1 na resnost življenja med eno m drugu kr trajno ljubeznijo. Pod vtisi takega gled-.mja na podobo Oceanije pozabljajo danes ljudje, da so bili še skoraj do včeraj v polnem razmahu po teh otokih lovci na glave in da je pošiljala H v ropa še do- nedavnega prav v te kraje izmeček svojega rodu ki se je rešil -znod \ :n giljotn v kazenske kolonije na Novi Kaledoniji in v Avstraliji.
stara. Je to del evropske obrambe proti nevarnostim z vzhoda. Toda bojišče samo se premika vedno dalje proti vzhodu. Evropa je na pohodu. To pa ne pomeni, da so obmejne pokrajine zavarovane pred vzhodno nevarnostjo. Vedno zopet so karpatski vrhovi morali zadržati sovražnika z vzhoda in vedno znova so plodne evropske in poevropljene obmejne pokrajine postale žrtev uničenj«. Toda v celoti je bila Evropa v vseh teh vojnah vedno uspešna in je vse nevarnosti zavrnila. 7%tto tudi sedaj ni nobenega povoda dvomiti v uspeh evropske obrambe v tem odločilnem spopadu.
ranile Evrope ob Jadrann
Ko so lanskega septembra nemški in hrvaški vojaški oddelki zasedli Hrvatsko primorje, so bili postavljeni pred težavno nalogo, zav-arovati to področje tudi proti morebitnemu napadu od zun.ij. To delo se je, kakor poudarja tedni:k »Neue Ordnung«, takoj pričelo z vso odločnostjo. »Da:ly Te-legraph« je nekoč objavil, da je dovolj razloga za predpostavko, da je bil v Teheranu izdelan tudi načrt za invazijo na Balkanu in to v vseh podrobnostih, da bi se na ta način odprla pot do Nemčije skozi Podunavje. To naj bi se izvedlo s skupnimi operacijami anglo-ameriških čet z Jadranskega in Sredozemskega morja in sovjetskih čet s Črnega morja. Končno je vedel Reuter konec marca povedati o načrtih za izkrcanje na mnogih krajih Dalmacije in o predoru čez Dunav, nadalje o združitvi s sovjetskimi odde'.ki, da bi nato skupno čez Madžarsko odkorakali v Berlin. Prav tako je pital tudi »Nevvs Chronicle« o tem, rfla se bodo morda v bližnjih tednih anglo-ameriške in sovjetske čete borile v skupni akciji pod skupnim vrhovnim poveljni-štvorn in v najtesnejšem taktičnem sodelovanju. Brez oz'ra na najrazličnejše vesti in komentarje o namenih plutokratsko-sovjet-skih zaveznikov so oddelki utrjevalnega
pionirskega štaba pristopili k izvedbi načrtov, ki naj zavarujejo jadransko področje proti slehernemu še tako silnemu napadu od zunaj. To nalogo je olajšalo dcisivo, da predstavlja Dalmacija že sama po sobi priiodno trdnjavo. Z naj skromne? j širni sred *>tvi je bila na ta način omogočena izgraditev mogočnega branika ob Jadranu. Za primer naj navedemo samo nekaj štev lk, nanašajočih se samo na en prostorno omejen odsek, kakršnih je vzdolž dalmatinske obale vse polno. Na tem odseku je bilo zgrajenih 293 objektov, pri katerih je bilo treba razkopati 50.000 kubičnih metmv skalovja, a je bilo pri tem potrebnega s^-mo 13.000 kubičnih metrov žekzobetona. Iz tega se vidi, kako je bil vsak kubični meter izkopanega skalovja s prilagoditvijo prirodni razčlenjenosti pokrajine v primeri z drugimi sličnimi utrdbami potrojen in vsak kubični meter žel cz^bc4 ona po.^toter-jen, kar je omogočilo, da je bila v najkrajšem času zgrajena vzdolž Jadrana ena sama, dasi razčlenjena utrjena postojanka. Zasedena s preizkušenimi borci nemške vojske in zavezniškimi tovariši bo ta jadranski branik v enaki meri izpolnil svo;o nalogo pri obmmbi Evrope, kakor na drugih evropskih mejah,
vJNcmei so strašni v obrambi44
Ženeva, 9. jul. Londonska poročila o napredovanju invazijskih bojev so skromna in trezna. Vendar je v njih mnogo protislovij.
Tsko govori Ward Priče v dnevniku »Daily MaJU o »dobrem napredovanju Američanov in Kanadcev«, ugotavlja pa takoj, da so bitke med Nemci in Američani zelo hude. Nemci sprožijo vedno nove protinapade, tako da Američani sploh ne morejo predirati. Isto je tudi s kanadskimi čelami.
Drugi dopisniki z invazijskega bojišča, kakor Ronald Matthevvs od »DaMy Maila«, opravičujejo slabo prodiranje zopet s težavnim ozemljem. Borijo se za grmovje, polja in sadovnjake, pri čemer se sovražnik jako dobro kamuflira in ga Američani
sploh ne vidijo. Matthevvs se sprašuje, ali niso morda Angleži in Američani doma že razočarani nad počasnim napredovanjem invazijskih čet.
»S strašno odločnostjo se bi jejo Nemci na področju pri Carpiquetu«, beleži »Daily Sketch«. V zadnjih 24 urah je bil ta njegov poročevalec na neki postojanki, ki so jo neprestano obstreljevale nemške havbice. Edini vtis, ki ga je nanj napravilo bojišče je: »pravi pekel«.
»Nemci so strašni v obrambi,« naglasa tudi izredni poročevalec »Daily Telegra-pha« Christopher Buckley. »Pokazali so visoko stopnjo odločnosti, udarne 5>;le, okretnosti in predvsem v rabi onega orožja, v katerem so kvalitativno premočni.«
V oklopniški bitki za letališče v Carpi-auetu so pokazali nedosežno kakovost svojih protioklopnih topov in oMopnikov.
Cilj Židov — židovska palestinska država
Izrnir, 9. jul Politični tajnik »Jevvish Agency« Mozes Schortock je izjavil na nekem zborovanju v amfiteatru v Haifi, da ni resnični cilj sionistične politike le izpo-slovanje dovoljenja za naseljevanje zidov v Palestini, temveč ustanovitev židovsko države, ki bi naj obsegala vso Palestino. Kljub angleški »Beli knjigi^ pa prihaja dnevno mnogo Židov v Palestino. V Haifo je pred kratkim dospelo 571 Židov iz Italije in 19S zidov iz pokrajine Jemen.
Izmir, 9. jul. Ojačenie britanskih čet v Palestini tolmačijo v tamkajšnjih oficiel-nih krogih s potrebo pomirjenja nemirov zaradi poostritve židovsko-arabskega spo-aa. Kakor je bilo opaženo, so posebno oja-čili oklopniške edinice. Stalni napadi na petrolejske vode v Siriji, Transjordaniji in Palestini, neprestani nemiri in sabotaže v Širin potrjujejo te navedbe. šele pred kratkim je bil s silo zatrt nemir v kopališču Saradža pri Damasku, pri čemer je bilo ubitih 7 ljudi. 9 pa ranjenih.
Kakor se je zvedelo, je bila britanska vojaška uprava piisiljena zaprositi za ameriške čete iz severne Afrike. To je naredila vsekakor iz P~v«1cnfli razlogov, da bi razdelila odgovornost v poostrenem položaju za zatiranje arabskega gibanja v Levanti tudi na Zedinjene države. Arabci vidijo v tem britansko slabost, na drugi strani pa krepi Židovko politiko, ki se naslanja vedno bolj na dobrotnike iz Zedinjenih držav. 2idje vidijo v Zedinjenih državah glavno oporo za g^oje sicnistično aspiracije.
•S L' O V E V S K T   NARO D«, ponedeljek 1«. tfill Ja 1944
Stcv. 28
Znamenit IfuMf mM jubilej :
General Rupnfk — 100. ljubljanski župan
Te deti potevz 44® let, ©d kar ima Ljubljana pravico viliti
župana
Prihodnje dni bi lahko slavili pomemben jubilej: 13. julija bo poteklo 440 let, odkar je Ljubljana dobila prvega župana. Starejša zgodovina Ljubljane je še v marsikaterem pogledu precej nejasna, ker se najstarejši pisani viri niso ohranili. Zato tudi ni natanko dognano, kako je Ljubljana dobivala svojp mestne pravice. Vendar vemo. da je dobila prvega župana leta 1504, torej sorazmerno pozno. Dokler mesto ni imelo župana, je bil prvi mož v Ljubljani mestni sodnik.
Pravico, da si sme Ljubljana sama voliti župana, jo podelil mestu cesar Maksimilijan I. Iz cesarjevega pisma, ki je bilo napisano 29. februarja 1504 v Augsburgu, je razvidno, da je ljubljanski mestni sodnik z mestnimi svetovalci prosil cosarja, naj bi bilo mestu dovoljeno voliti župana. V prošnji je bilo rečeno, da mora mesto zaradi tega, ker je brez župana, trpeti marsikatero zamudo, nererinost in škodo. Cesarjovo pismo se dalje glasi: Glede na zvestobo in na koristne usluge, ki so jih doslej ljubljanski meščani in njihovi predniki izkazovali cesarju in avstrijski hiši, podeljuje cesar mestu zaprošeno pravico, da bo mesto tako postalo urejena in napredujoča občina. Meščani naj volijo poslej vsako leto sprotnega, spoštovanega in poštenega moža kot župana, ki mora priseči po predpisih in čigar dolžnost boui. da pospešuje ugled, korirti in napredek mesta ter da opravlja vse posle, ki spndajo v področje župana. Najstrožje je prepovedano pod globo 10 mark v zlatu kratiti mestu Ljubljani in njenim zastopnikom to pravico. To globo je treba razdeliti tako. da dobi polovico deželno knežja blagajna, polovico pa župan, mestni sodnik in ljubljanski svetovalci.«
O pravici, da srne Ljubljana voliti svojega župana, je pisal oče znanega ljubljanskega zgodovinarja I. Ludvika Schonlebna, eden ljubljanskih županov, Ludvik Schon-
leben, ki jo bil župan v letih 1652—16.^4. L. Schonlebcn je pisal ljubljansko kroniko
na podlagi starega mestnega arhiva, ki se ni ohranil do novejše dobe. Med drugim je zapisal za leto 1504:
> Vil jem pl. Auorsperg, najvišji dedno deželni maršal vojvodine Kranjske, je prinesel svoboščino cesarja Maksimilijana L. da sme mesto voliti župana, v mestno hišo ter jo izročil slavnemu magistratu mesta Ljubljano z lepjm nagovorom, ki mu je v njem želel srečo.«
Motili bi se, če bi mislili, da Ljubljana ni Imela mestne hiše, dokler ni imela župana. Toda Ljubljana je že prej uživala mnoge pravice, ki je zaradi njih bilo mesto v pravem pomenu besede. Ža upravne in sodniške pesle so bili potrebni tudi primerni prostori. Turjaški je naznanil Ljubljani izredno pomembno novico, da je mestu pri-
znana pravica voliti župana, na posebni slovesnosti v mestni zbornici, v mestni hiši, ki je bila sezidana že leta 1484. natančno pred 460 leti. 6e prej je pa mesto imelo svojo hišo nekje na Starem trgu. Kraj prve ljubljanske mestne hiše ni natančno dognan.
V mestni posvetovalnici aH zbornici so se zbirali že prejšnje čase mestni svetovalci. Mestni svet se je delil na ^notranji« in na »zunanji« svet. Notranji svet je štel dvanajst članov. Valvasor poroča, da so se notranji mestni svetovalci zbirali k svojim sejam v purpurnih, razkošnih oblekah kakor beneški plemiči. V starih časih je Ljubljana zelo varovala svoj ugled in meščani so bili nenavadno ponosni. Njihov ponos je pa tedaj tudi slonel na blagostanju mesta. Posebno je cvetela v Ljubljani trgovina in dobro so bile razvite obrti. Ljubljana je v tisti dobi. ko je dobila župana, pridobila na svojem pomenu, ker je bila na pomembnem križišču kot oranik proti Benečanom na eni in proti Turkom na drugi strani. Mestni zunanji svet je štel 24 čfanov, ki so jih določili svetovalci notranjega sveta. Medtem ko so notranji svetovalci " osili draga purpurna oblačila, so bili svetovalci zunanjega sveta oblečeni v črne cbleke. V začetku je imel volilno pravico z obema svetoma in županom vred 101 meščan.
Za prvega ljubljanskega župana je bil izvoljen dotedanji mestni sodnik Ivan Lan-theri, prednik plemiške rodbine Lantheri-jev. Novi župan je slovesno prisegel in bil ustoličen 13. julija, na dan sv. 'farjete. Tako je postala tradicija, da so župana volili na dan sv. Marjete.
Ljubljana je bila deležna številnih pravic, ki jih mnoga druga mesta niso iobila.
številni cesarji so bili naklonjeni Ljubljani in ob vsakem obisku so podeljevali mestu
posebne pravice. Cesar Maksimilijan, ki je podelil Ljubljani pravico, da mesto sme voliti svojeg-a župana, je večkrat obiskai Ljubljano, in vselej ji je podelil kakšno svoboščino. Pri obisku 1. 1513 je v zaščito domače obrti zapovedal, da Ljubljančani ne smejo več naročati raznih izdelkov iz drugih krajev, da bi domači obrtniki imeli Čim več zaslužka.
Znan je seznam vseh ljubljanskih županov; v mestni posvetovalnici so imena ljubljanskih županov vklesana v marmornati plošči. Po novejših dognanjih so pa v tem seznamu večje nepravilnosti, če bi bil seznam zanesljiv, bi bil general Leon Rupnik stoti ljubljanski župan. Ivan Lantheri, prvi ljubljanski župan, je županoval le leto dni. Njegov naslednik je bil Gregor Langer. Za njim se je razvrstila na ljubljanskem županskem stolu vrsta pomembnih mož, ki so si s svojim delom za Ljubljano zagotovili časten spomin.
Zgledno delo Odbora za preskrbo
povratnikov in pribežnikov
stanje oskrbovalcev ob kancu junija 1944
	r 1
	
	%
	
('rikaz STEVILČltOtA sta 11 ja •SKRItOViMICCV
>i»**ka ?a ruRSEsra ramESUiiuv m imivkatiuicov <*» sreui in starosti
v« staiuv me 4« 6 KM«
SKuonc:
721 ]
M ti
Lasd je dabila Lfcsblj; na 12,533.789 kg živil
Živilskih nakaznic je bilo lam vzđan.h 1^83.333 — Ljubljana šiefe danes o*rog 96.59*1 prebivalcev
Veliko večino glavnih živil prejemamo od Prevoda (Prehranjevalnega zavoda) in razumljivo je, da je blagovni promet te ustanove precej velik. Količina blaga, ki ga razdeli Prevod trgovcem, se v posameznih mesecih mnogo ne spreminja, odnosno se spreminja le toliko, kolikor se število izdanih živilskih nakaznic. Število prebivalcev v Ljubljani se je v zadnjih letih precej spreminjalo iz raznih vzrokov, predvsem zaradi vseljevanj in izseljevanj, zato so večje ali manjše razlike v številu izdanih živilskih nakaznic v posameznih mesecih.
Prvo pravo vojno leto pri nas je 1941, čeprav se je vojna začela že 1939 in smo jo posredno čutili več ali mani že v začetku. Januarja 1941 je Ljubljana štela 88.700 prebivalcev. Aprila je prišlo do večjih sprememb v številu prebivalstva. Izbruhnila je vojna in iz mesta so odšli številni mobiliziranci, a večina se jih je vrnila po zlomu bivše Jugoslavije. Potem je pa število prebivalcev začelo naraščati zaradi prihoda priseljencev in italijanskega uradništva. Aprila 1941 je bilo izdanih 85.951 navadnih živilskih nakaznic. Upoštevati je pa treba, da tedaj vsi prebivalci niso še imeli nakaznic. Junija, istega leta je bil priključen Ljubljani del šentviške občine, U ko da je število ljubljanskih prebivalcev naraslo za približno 800 ljudi Vselilo se je okrog 200 italijanskih civilistov in 1500 ljudi iz drugih pokrajin. Živilskih  nakaznic je bilo izdanih 91.158.
31. julija 1941 je bilo pri nas ljudsko Štetje. Naštel! so 91.622 prisotnih prebivalcev, živilskih nakazne je bilo izdanih, približno 1500 več. Resnično število prebivalstva   avgusta   1941   je   cenjeno   na okrog
93.500. V naslednjih mesecih je število iz-dac.ih navadnih živilsk h nakaznic še naraščalo, ker je bil še vedno precej močen pritok prebivalcev. Septembra so izdali 96.555 navadnih nakazne, oktobra 97.481 in novembra 93.763. To je najvišje število izdanih nakaznic v posameznih mesecih med vojn^ čoslej v Ljubljani. Poslej je števi'o izdanih na.kaznic začelo zopet nazadovati. Decembra 1941 so jih izdali 97.868. Vse leto 1941 je bilo izdanih v Ljubljani 919.447 navadnih živilskih nakaznic.
Najmanj nakaznic glede na posamezne mesec med vojno je bilo izdanih novembra 1942. in s cer 87.539. število izdanih nakaznic je leta 1942 nazadovalo stalno od januarja č>o septembra. Januarja je bilo izdanih 97 484 nakaznic. Decembra je število izdanih nakaznic zopet malo naraslo; izdanih je bilo S8.251. Vse leto je bilo predlanskim 'zdanih 1,109.541 navadnih živilskih nakazne.
Od januarja do aprila lani ni bilo posebnih sprememb, število izdanih nakaznic se giblje v p:sameznih mesecih na okrog 88.500. Januarja jih je b'lo izdanh 89.632. februiria 88 742, marca 89.0o3 in aprila S8.967. Maja in junija so se že vračali in-terniranci, tako da je prirastek prebivalstva znašal okrog 3000. število izianih nakaznic (skupno zavodsk'm družinam), se je dvignilo na 91.600. V posameznih mesecih (brez za vodarje v) je bilo lani izdanih navadnih ž:v:lskih nakaznic: julija 91.425 avgusta 91.145. septembra 92.463. oktobra
91-128, novembra 91.638 to decembra 92.047. Vse leto je bilo izdanih 1,083.?33 navadnih živilskih nakaznic.
Letos januarja do marca se je gibalo število izdanih navainh živilskii nakaznic v posameznih mesecih na okrog 96.500. Po raznih spremembah v gibanju števila pre-
bivalstva je Ljubljana štela v letošnji prvi četrtini leta ekrog 95.000 prebivalcev.
Med vsemi živili porabimo največ moke, predvsem enotne. Prevod je lani izdal trgovcem in pekom 7.046.895.49 kg enotne moke. Razen tega je bilo lani še iadame 1.380.562.3 koruzne moke. Po količini sledi riž. ki ga je Prevod lani izdal 3.648.754.62 kilograma. Testenin smo prejeli 630.011.58, sladkorja 808.861.8, ma«ti in slanine 62 tisoč 554,1 masla 180.613.71 kg in olja 224 t "soč 321.5 litra. Tuui sira smo pojedli lani precej: 210-244.85 kgf marmelade pa še več: 305.076.7 kg. Fižola in graha je bilo razdeljeno 365.213.78 kg. Razen tega je bila razdeljena manjša količina sardin (14.694 kilogramov) in paradižnika 12.000 kg. Končno je treba omeniti še milo: razdeljenega je bilo 185.554.54 kg. če se oziramo na skupne številke, sprevidimo, da je Prevodov blagovni promet velik. Lani vse leto je Prevod izdal 12.538.780 kg blaga, ki smo ga prejemali na živilske nakaznice, če se upošteva, da smo morali vsa ta živila uvoziti, se vidi, kako ogromno in težavno delo opravlja Prevod ter da zasluži njegovo uiadništvo vse priznanje ljubljanskega prebivalstva.
>♦>♦♦♦.....MMMMMMOMMOMtMMMM
Op3xorilo
TEČAJI ZA NEMŠČINO
Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije bo priredilo na osnovi odredbe šefa pokr. uprave IV. št. 4698/1 z dne 30. VI- t L med počitnicami dva tečaja nemščine za širše občinstvo, in sicer enega za začetnike, drugega pa za izpopolnitev jezika. Težišče pouka bo v praktični rabi jezika. Prispevki za udeležbo bodo kar najnižji Priglas« sprejema ravnateljstvo v svoji pisarni v Subičevi ulici št. 1 do vključno 10. julija vsak delavnik od 11. do 12- Po tem dnevu bomo z delom takoj zaceli. — Ravnateljstvo.
Deset zapovedi o vedenfii v zakloniščih
1. Ohranite mir in red!
Z. Vsak naj bo pripravljen, d» pomaga drugim.
S. Kajenje je prepovedano.
4. Vedno je treba imeti obzir do mater z majhnimi otroki, do starejših in bolehnlh oseb.
5. živali ne smeš jemati v zaklonišče,
6. Otroške vozičke postite zunaj zaklonišča!
7. Vsakdo  naj  ima  pripravljeno iepno
svetilko.
8. Ne pozabite zaklonlsene prtljage.
9. Odredbam redlteljske službe se mora vsakdo brezpogojno pokoriti. Kdor se zoper-stavlja, bo zapoden Iz zaklonišča, oziroma
kaznovan.
10. Pravilno vedenje vsakega posameznika varuje občestvo pred škodo.
Pesek ca gašenje sa primer letalskega napada vzemite brezplačno Iz deponij ob cestah. Te deponije so označene s napisom
*> Požarni pesek«.
*    * •
Zatemnitev zA %%. do 4*
V zadnji številk' »Slovenskega naroda« smo objavili pregled dela Odbora za preskrbo povratnikov m prbežnikov od začetka njegovepa obstoja do 15 jurfja tega leta. Pregled tega res zalednega m koristnega delovanja je z živim zanimanjem prečrtal prav vsak čitatelj, dasi so bili podatki le dokončn' zato ni dvo>-ma. da bo vsakogar zanimale rud: nekaj podrobnosti V ta namen podajamo podrobne ši pregled odborcvega delovanja odnesne stanja na dan 30. junija t. 1. torej z najnovejšim podatki. Obenem prinašamo tudi dve pregledni tabeli o> celotnem stanju oskrbovancev in oskr-bovank. ki ju zaradi tehničnih zaprek nismo mogli uvrstiti v prejšnjo številko.
Dne 30. junija 1944 je bilo številčno1 stanje
oskrbovancev in osJcrbovank 721. >Ja novo je prišlo v mesecu juniju 238 oskrbovancev, odšlo
pa je v juniju 320 oskrbovancev; število o*kr-bevancev se je torej znžalo za 82 oseb. Po spolu in starosti je bilo: odraslih: moških, starih nad 18 !et 372; žensk, starih nad 18 let, 80; skupaj odraslih 652: mladoletnikov od 9. do 18. leta 20, mladoletnic od 9. do 18. leta 17; skupaj 37; otrok: dečkov od 3. do 9. leta 9. deklic cd 3. do 9. leta 12; skupaj 21: dečkov od 1. do 3. leta 4, deklic od 1. do 3. leta 1; skupaj 5; dojenčkov moškega spola do 1. leta 4 ženskega spola do 1. leta 2; skupaj 6. Vseh oskrbovancev in oskrbovan k torej 721. Po narodnosti  je bilo:   Slovencev vfega
skupaj 551. in sicer: odraslih: moškh starih nad 18 let 414, žensk, starih nad 18 let 69; skupaj 483; mladoletnikov od 9. do 18. leta 20. mladoletnic od 9. do 18. leta 17; skupaj 37; otrok: dečkov od 3. do 9. leta 9, deklic cd 3. oV> 9. leta 12; skupaj 21; dečkov od 1. do 3. leta 3 dekRc od 1. do 3. leta 1; skupaj 4; dojenčkov mo&kega spola do 1-
leta 4. ženskega sprla do 1. let? 2: *»ktrpij 6. Od drugih narodnosti so bili najmncneio ki-stepanr Črnogorci s 96 oskrbovanci in eskrb vankami. Bili so s«mj odrasli nad 18 Tet   n sicer 89 molkih in 7 žensk.
Na drugem mestu so bili Srbi ^ 64 osebami Od teh je bilo 61 mo.4cih ;p 2 ^-ersk- nad o-emnaJBt let ter 1 otrok v stvtro^t; ■>! .-nega do treh let.
Nada1 je je bilo oskrbovan'h sedem G icov i nad 18 let starih. 1 Hrvat <n 2 Hrva ci nad 18 let.
One 30. junij<» 1°44 je nreiemi1., hr.?no v o-dborovih kuhinjah 685 osiczbovartcev. ki so
bili takole porazdeljen : v Delavskem doimi 2°8 oseb, v Ljudski kuhinji 171 oseb. v Delavski zbornici 120 c?^eJ-> v Železnicarski menzi 70 o-eb in v Marijinem domu 26 o^zir. V
teh kuh;njah je bilo v mesecu juniju izdanih 20633 obrokov hrene, od teh 11.720 brezplačnih obrokov, 8Q13 obrokov pa so oskrbovanci, ki imajo dcto, 6Bmi ručali. Plačani obroki znašajo 43.1t>ft/o cd celotnega števila izd.-nih obrokov. V pcpo*ni oskrbi (hrana in stanov.) je 447 oskrbovancev :n oekrbovank. samo na hrani 238, samo na stanovanju pa 36. sfaipaj torej 721 oskrbovancev in oskrbovsnk.
Od oskrbovancev in o^krbovank, kj so v popc-Lni oskrbi imenovanega ođboTa jih stanuje v odborc^h stanovanjskih prostorih na ue"-telji'šču 236. na Ledini 217. v Peruškovi ulici št. 6 pa 30; skupaj 483.
Preskrbljeno je tudi v zdravstvenem po?^e" du. Zdravniške oskrbe išče 3e zmeraj ekrog 20 o^rbovsncev in c^krbovank. V ambulanti na Ledini jih je 15. v bolnišnici v Kolmanovem gradu pa 46. Najčešći bolezenski prmeri so tvori, živčna oslabelost, revmat'zcm, bolezni želodca, rane itd
Pribo} izdanih dmooih obvokoo brava:
oskrbo votnczfD Odbora prejhvbo prtkeJfko& ta povralnikoo izdavi h o pojamejvib roesec/6 o<d
HNIInr illr lil 2 >
rzz plač oo&33ć5 plačano;^ 668
37126
\bbL0
h
1500
1060
3     I       APPtL     ~1 [
7:   ■■- •■■ - •■
7<0
3 c
Ljubljansko šolstvo v vojnih letih
število šolskih zavodov se je povečalo, Število učencev pa je ostalo v
Razumljivo je, da vojne razmere vplivajo kolikor toliko tudi na šolstvo, vendar nam številčni podatki o ljubljanskih šolah kažejo, da v zadnjih letih, do zadnjega šolskega leta v splošnem ni bilo bistvenih sprememb.
V Ljubljani je seveda največ ljudskih šol. Do šolskega leta 1938-39 je bilo v Ljubljani 23 ljudskošolskih zavodov, v zadnjih letih jih pa je 27. Same osnovne šole so imele v šolskem letu 1941-42 136 oddelkov, v letu 1942-43 pa 161. Število učencev Je namreč naraslo. Zanimivo je gibanje števila učencev v zadnjih Šolskih letih. V letu 1936-37 je bilo 6242 učencev, leta 1937-38 6165, leta 1938-39 6178, leta 1939-40 6218 in leta 1940-41 5640, leta 1941-42 5931 in leta 1942-43 6064. Vidimo torej, da je bilo število učencev najvišje leta 1936-37, nakar je začelo pojemati ter je bilo najnižje leta 1940-41. V zadnjih letih pa zopet počasi narašča. Iz tega na prvi pogled ni razviden vpliv vojne. Število učencev ljudskih Sol v Ljubljani se je pa seveda več ali manj spreminjalo zaradi preseljevanja družfn.
Število meščanskih šol je ostalo v zadnjem desetletju nespremenjeno: 9. Prav tako je ostalo nespremenjeno število razredov: 36. Število oddelkov se je izpreminja-lo le malo. V letu 1942-43 jih je bilo 62. V zadnjih letih je bilo nekoliko manj učencev kakor pred vojno. Ob koncu šolskega leta je bilo v letih 1936-37 2508 učencev, leta 1937-38 2540, leta 1938-39 2323, leta 1939-40 2207, leta 1940-41 2199, leta 1941-42 2007 in leta 1942-43 1759.
Srednješolskih zavodov smo imeli v Ljubljani do leta 1939-40 7, poslej pa 9. To se pravi, da je srednjih šol prav toliko kakor meščanskih. V šolskem letu 1942-43 so vsi zavodi šteli 71 temeljnih oddelkov, vseh oddelkov pa 183. Učnega osebja je bilo 366, med tem 255 rednih profesorjev. Ob koncu šolskega leta 1942-43 je bilo na ljubljanskih srednjih šolah skupaj 5905 Učencev. V letih od 1936-38 do 1942-43 se je število dijafttva gibalo od 5812 do 7607. Najvišje število učencev je bilo ob začetku sedanje vojne, v šolskem letu 1939-40. Na število učencev je vojna sicer nekoliko vplivala, vendar ne tako zelo, kakor bi pričakovali.
Posebej je treba k srednjim šolam še prišteti srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. V
tej šoli se je število gojencev med vojno gibalo tako: V šolskem letu 1939-40 je bilo skupaj 146 gojencev, in sicer 86 moških in 60 deklet. Moški so prevladovali v vseh letih do šolskega leta 1942-43, ko je bilo go-jenk 99, gojencev pa samo 96 (skupaj 195). V letu 1940-41 je bilo skupaj 169 gojencev in leta 1941-42 201. Najmanj gojencev se posveča glasbeni teoriji. Največ gojencev, ki so izbrali to stroko, je bilo lani, in sicer 9. Predvsem se posvečajo solopetju, dalje klavirju in orgflam ter orkestralnim instrumentom. V šolskem letu 1941-42 se je posvetilo solopetju 62 gojencev, naslednje leto 56; klavir in orgle je izbralo leta 1941-42 59 gojencev, naslednje leto 66; orkestralne instrumente se je učilo v istih letih 65 odnosno 56 (naslednje leto). Dramatski umetnosti se je posvetilo leta 1941-42 10 gojencev, v letu 1942-43 pa 8. V šolskem letu 1942-43 je izdelalo letnik z Izpitom skupaj 105 gojencev, a 65 gojencev ni izdelalo.
Razen tega moramo k srednjim šolam še prišteti dve učiteljišči, ki sta imeli v letu 1942-43 7 temeljnih razredov, 27 rednih profesorjev, vsega učnega osebja 44 m
ob koncu šolskega leta skupaj 401 dijaka. Vedeti moramo, da je bilo število dijakov na učiteljiščih pred vojno mnogo nižje. Znano je, da je bilo preveč abiturientov ter da so številni mladi učitelji čakali na zaposlitev, kar se je pač moralo zrcaliti tudi v številu dijakov na učiteljiščih. Ob koncu šolskega leta 1936-37 je bilo skupaj (dijakov in dijakinj) na obeh učiteljiščih 177 gojencev, naslednje leto 116, leta 1938-39 174, leta 1939-40 293, leta 1940-41 517 (najvišje Število!) in leta 1941-42 405.
Ljubljana ima še Številne strokovne šole. Državnih strokovnih šol je bilo v šolskem letu 1942-43 8, dalje dve samoupravni strokovni šoli in en enoletni trgovski tečaj. Državne strokovne šole so štele v 44 razredih skupaj 1157 učencev in učenk. V samoupravnih strokovnih šolah je bilo skupaj 163 učencev, v trgovskem tečaju pa 62. V vseh teh strokovnih šolah je bilo 1382 učencev, ki jih je učilo 190 učiteljev, fitevilo učencev je celo malo naraslo, kajti leta 1941-42 je bilo v vseh strokovnih šolah 1365 učencev.
Med samoupravne strokovne Šole v Ljubljani prištevamo: dvorazredno trgovsko šo-
lo zbornice za trgovino in Industrijo in abl-turientski tečaj Iste ustanove. Po stopnji je treba k tem šolam še prišteti zasebne zavode :n trgovski tečaj mestne ohčine, ki pa v zadnjih let d) ni bil več prirejen. V zadnj'h letih je deloval mod sasebniml učnimi zavodi samo Christofov učni zavod.
Med državne strokovne šole v Ljubljani spadajo: državna trgovska akademija, drž. dvorazredna trgovska šola, drž. dt>!ovodska šola. drž. moška obrtna šola. drž ženska obrtna šola. šola za glasbila in zavod za zenski domači obrt. Vse te šole štejejo skupaj 30 vzporednic, 11 oddelkov :n 3 odseke. Državna trgovska akademija je imela v šolskem lotu 19*2-13 305 učencev, drž. dvo-razredna trgovska šola 242, tehnična srednja šola 2S1, drž. Jelovcdska 12. drž. mošk*'. obrtna šoli 24. drž. ženska obrtna šola 10S, šola za glasbila 6 in zavod za ženski domač; obrt 179 učenk.
Kot<^no n^j omenimo še gospodinjsko šolstvo. V Ljubljani imamo naslednje gospodinjske Šole:   učiteljsko gospodinjsko šolo dr. Kreka, enoletno gospodinjsko dr. Krekov- šolo, gospodinjsko šolo »Mladika« in t gosp^ Hnjsko šolo za gostilni carske gospo-I dinjc. Vse šole so štele ob koncu šolskega let^ lfM2-»" le 47 učenk, ki so šolo izdelale. Izpit je napravilo 34 učenk. Največ učenk ie  štel.*3,  uč teljska gospodinjska    šola dr. T-r^vka, in sicer 2o: v enoletni gospodinjski rJr. Krekovi Boli je bilo 10 učenk, v »Mfat-in gostilničarski šoli pa samo po 6.
s pitno vsdo
Poleg vodovoda je stalno urejenih tudi
oJ^rog HO vodnjakov z zdravo pitno vodo
za primer, da bi vodovod odpovedal
Ljubljana spada med mesta, kjer je poraba vode sorazmerno velika; to bi smeli s ponosom naglasiti, kajti za kulturno stopnjo je značilna tudi količina porabljene vode. Med posameznimi večjimi mesti so vt-like razliko v povprečni porabi vode na prebivalca in dan. na kar vpliva več činitoljev.
Mesto z dobro razvito industrijo, ki porablja predvsem vodo iz skupnega vodovodnega onirožja,  porabi sorazmerno  DUMgO  V' fi
vodovodne vode kakor nekatera druga mesta, ki imajo sicer morda bolj kulturno lice. V Ljubljani je pa industrija slabo razvita in večino načrpane vodovodne vode porabijo zasebniki kot življenjsko potrebščino.
Naše mesto jo dobilo vodovod ob koncu prejšnjega stoletja; ker torej vodovoda nimamo še posebno dolgo, je še tembolj živa tradicija vodnjakov, zlasti, ker se je poslej mestno ozemlje širilo na predmestja, ki imajo tu in tam še vedno kmečki značaj.
V središču mesta sicer ni več mnogo vodnjakov. Poskrbljeno pa je, tla so stari vodnjaki primerno oskrbovani in voda je kemično preiskana. Vodnjaki, ki nimai<^ zdrave pitne vode, ker so v njih odkrili škodljive kali, so oznamonovani. Toda s tem ni rečeno, da voda, ki ni primerna za pitje, ni užitna. Prekuhana je uporabna. Zato bi lahko uporabljali vodo za kuho tudi iz mestnih vodnjakov, ki nimajo dobre pitn^ vode. To bi naj upoštevali prebivalci, če bi se pokvaril vodovod. V središču je okro^ 90 vodnjakov, ki so vsi pod zdravstvenim nadzorstvom. V mestnem obrobju je dovolj vodnjakov. V okolici mesta so pa tudi močni studenci. Neki studenec je tako močen, da bi lahko dajal mestu na dan 100.000 litrov vode. Največja dnevna poraba vodovodne vode je znašala lani v Ljubljani o0.795, najmanjša pa 18.71R mA Pri tem jo treb aupoštovati, da smo toliko vodovodne vode porabili na vsem mestnem ozemlju, torej je všteta noraba tudi v povsem kmo-Čkih predmestjih, kjer imejo dovolj vodnjakov, da so lahko neodvisni od vodovoda, Če bi se pokvaril.
Vodovodno omrežje se še vedno podaljšuje, kar je razumljivo, saj se mesto širi in neprestano se povečujejo predmestni kraji ter se zlivajo z mestom. Zato je seveda količina načrpane vode tudi od leta do leta večja. Iz razumljivih razlogov je potrebno tudi varčevanje z vodo v teh časih. Tako je v zadnjih letih mnogo manjša poraba vode za škropljenje cest. Vremenske razmere vplivajo zelo na porabo vode. Tako je ob suhih ter vročih poletjih porabljene več vode že zaradi zalivanja vrtov. Toda tudi hud mraz vpliva na porabo vode. V hudih zimah meščani skrbijo, da no zmrzne voda v vodovodnih napravah, zlasti v pri-tiklinah, kopalnicah in straniščih zato pustijo vodo teči. Zaradi tega je v hudih zimah mnogo večja poraba vode kakor v milih. To se je dobro izkazalo tudi v zadnjih letih, ko sta bili dve zimi sorazmerno mili. V pretekli zimi je bila poraba vode precej manjša, kar se bo pokazalo v letošnji skupni porabi vode.
V zadnjih letih je znašala količina načrpane vode (v m*); leta W0 6,208.045. leta 1941 6,498.881, predlanskim 8,320.172 in lani 8.051.722. Število hišnih vodovodnih priključkov — ki nam kaže hkrati, kako se vodovodno omrežje čedalje bolj razpreda ter širi — je znašalo v posnmczrfh lotih: leta 1939 5844. leta 1940 6083. leta 1941 620S predlanskim 6270 in lani 6399.
Čitajte in skrbno zasledujte opozorila in navodila o zaščiti pred letalskimi napadi, ki izhajajo dnevno v časopisju. Ne pozabite na te objave ter se točno ravnajte po nj^li!
Ali veste, kako je ravnati z ročno brizgalnico, gasilsko metlo in kako se »asi s peskom? Če niste, skušajte dobiti zadevna navodila, izvežbajte se! Najboljši pripomočki nam nič ne koristijo, če jih ne znamo uporabljati.
Ali pregledujete orodje za hišno zaščito? Kramp, sekira, lopata, ki izpadajo iz ročice so le malenkost več vredni kot nič. — Zato hišni starešine, pa tudi sami stanovalci pazite na orodje in še danes preglejte v kakšnem stanju je in kje se nahaja.
V vsakem zaklonišču mora biti tudi hišna lekarna. Navodila za sestavo te lekarne, kakor tudi potrebne recepte dobite na mestnem fizikatu. Vsaka zdravstvena pomočnica hišne zaščite pa naj ima še svojo ročno torbico za prvo pomoč.
Vse stroške za napravo in ureditev zaklonišča v okviru predpisov nosi hišni lastnik; ker pa gre za varnost vseh sta no. valcev in je sploh proti le*, dsko zaščito treba razumeti kot tovariško obrambo proti skupni nesreči, je samo ob sebi razumljivo, da mora po svojih močeh s prostovoljnim delom pri urejanju hišne zaščite pomagati vse-k stanovalec.
Ne pozabite vzeti v zaklonišča odeje, ker je prostor hlađen in je potrebno včasih prebiti v njem precej časa.
Štev. 28
»SLOVENSKI NAROD«,
Stran S
Znanost in umetnost
Razgovor z akvarelistom dr. HUwatyjem
Razstava   najnovejših   akvarelov dr. R.
yja ima zmeraj več iskrenih občudovalcev in občudovaLk. ljubiteljev in ljubiteljic akvarel ne tehnike pa tudi takih, ki
jim ta upodobi j alska zvrst ni tako pri srcu iako-r n.  pr.  oljne p^dobe ali grafiko in
plastike. Akvarel ima pri nas še zm:raj razmeroma majhno število pristašev in si v primeru z nekaterimi zahodnimi deželami, kjer zavzema mesto, ki mu gre, le s težavo utira pot do pravega priznanja s strani domačega kulturnega občinstva. Na prvi pogled mordii res izgleda, da je akvarel m?.nj žlahten, nekateri pravijo celo manj vreden, kakor druge upodabl;a!ske tehnike, naravnost šolski. Skratka neprimerno :        nostavna in neokretna naj bi
bila akvarelna tehnika, akvarelne podobe same pa brez. vrednosti, ki da jih čas prav Jcmalu uniči.
V resnici pa je akvarelna tehnika najstarejša na svetu, saj so akvareliraU že stari Egipčani in tudi pozneje se je uveljavljala pri raznih kulturnih narodih. Prav tako je tudi zmotno mnenje, da je okvare! manj vreden kakor n. pr. olje. Dober akvarel prav tako zahteva temeljitega znanja in naravnega daru. kakor dobro olje in njegova umetniška vrednost ni nič manjša.
Razstava dr. Hlavst\ja ima dvojen pomen: predstavlja nov doprinos za pravilno razumevanje in spoznavanje akvarelne tehnike med nami ter viden napredek upodabljale** samega, ki je z uspelimi deli opozoril nase že lansko leto. Sedanja njegova dela dokazujejo neoporečno znanje, narav-iti dar. pravilno dojemanje in globoko zajemanje posameznih motivov in potrebno rutino. Zanimivi ljubljanski motivi, tako iz strogega, naglo se razvijajočega, sodobnega src ii.šča našega mesta, kakor najod-daijenejsega predmestja in značilni motivi z Ljitbljanice dokazujejo tudi poznavanje in ljubezen do bele Ljubljane z vsemi nje-
nimi značilnostma in posebnostmi. Z dalmatinskimi motivi pa je umetnik pričaral
nekaj izrazitih drobcev Irrasne jadranske obale in obmorskega življenja, živo in nepozabno doživetega. Podobe se odlikujejo
po svoji svežini, življenju in eleganci, dognanosti in uspelosti, kar da slutiti še nadaljnje možnosti razvoja in napredka tega našega upodablja'.ca-amaterja.
Dr. fflavetv ni samo nadarjen akvarelist, temveč tudi izredno delaven, kar priča znatna zbirka že izgotovl jenih akvarelov najrazličnejših motivov in velikosti, plod njegovega prizadevanja zadnjih let. V živahnem in neprisiljenem razgovoru, ki je potek med ogledovanjem posameznih podob in je dokazoval resnično ljubezen dr. Hlavatvja do umetnosti, je med drugim dejal:
»Razstavljeni akvareli so skromni sadovi
mojega prizadevanja po čim popolnejšem tehničnem podajanju akvarel nega motiva. Vse je čisto subjektivno, zadeva okusa in iskrenega občutka. O vsem drugem ne vem mnogo povedati, zagotavljam Vam pa, da mi je upodabljanje in upođabl.ia'stvo zelo pri srcu. Nad vse seveda akvarel. Občudoval sem reprodukcije akvarelov velikih mojstrov akvarela, Turnerja in drugih, in vzljubil sem akvarel kot tisto delikatno in prefinjeno tehniko, v kateri se lahko na naj virtuoznejši način poda svoje občutke. Ljubim akvarel zaradi njegove prosojnosti in njegove elegance.
Glede mojega bodočega dela Vam ne morem reči ničesar drugega kakor le to, da bom še akvareliral.
Na vprašanje, ki ga je že marsikdo zastavil: Ali je res, da ni mogoče biti hkratu dober zdravnik in dober slikar, Vam lahko odgovorim samo, da to ni res. V podkrepitev te trditve Vam lahko rečem, da je mogoče biti odličen pravnik in velik pesnik.« —v.
K -
Motiv aos Laibach — Motiv iz Ljubljane
70 letnica vzornega glasbenika
4. juuja t. L je praznoval 70 letnico svojega življenja znani slovenski glasbenik, violinist, dirigent in skladatelj Karol J e-raj. Rojen je bil na Dunaju leta 1874.,
kjer je dovršil glasbene studije na dunajski Akademiji skupno s pokojnim Huba-dom. Za dve leti je nato prišel v Ljubljano, kjer je poučeval violino na šoli Glasbene Matice, potem pa ga je življenjska pet vodila nazaj v njegovo rojstno mesto. Tam je bil sprejet v orkester dvorne opere in od tedaj izvirajo vsa njegova bogata izkustva o interpretaciji, h katerim se še danes marsikateri zrej. glasbenik zateka. Med svojim delovanjem na Dunaju je ue-kolikokrat koncertiral v Ljubljani, koncertna pot pa ga je zanesla celo tja v Ru-munijo. Po prevratu 1918. se je naslednje leto sam javil na službovanje v Sloveniji, Z odprtimi rokami so ga sprejeli v operni orkester in na šolo Glasbene Matice kot pedagoga. Tu se začne višek Jerajevega delovanja: dal je pobudo za osnovanje Orkestralnega društva Glasbene Matice, ki naj bi združevalo najboljše orkestralne meči našega sveta. Ob krepki podpori cr. Ivana Karlina in s pomočjo skladatelja svetnika Lajovica je svojo zamisel tudi izvedel. Do leta 1925. je bil prvi dirigent in umetniški vodja tega orkestra in marsikomu bodo nepozabne ure. ki jih je preživel pod duhovitim Jerajevim vodstvom, prežetim s čisto ljubeznijo do glasbe, podprtim z velikanskim poznavanjem sloga,
fnterpretacijskih možnosti, anekdot, zgodovine s kladb in njihovih ustvarjalcev.
že na Dunaju je Jeraj vodil orkester na nižje avstrijskem deželnem zavodu za gluhonemo mladino. Vzgoji mladine se je posvetil tudi pri nas. Osnoval je mladinski orkester ter je bil neizčrpen v priredbah in skladanju za take mladinske ansamble. On je bil prvi, ki je slovenske mlade glasbenike opozoril na mično Haydnovo »po-slovitveno simfonijo«, on je prvi znal svetovati študirajočim konservatoristom pravo in primerno izbero skladb na ansaml-sko izvedbo (n. pr. Bachovo »Kantato o kavi«). Prav tako bodo danes mnogim Ljubljančanom nepozabni užitki mladinskih nedeljskih matinej, katerih glasbeni vodja je bil slavljenec.
Imenovan je bil za profesorja na drž. konservatoriju in prevzet na Glasbeno Akademijo. Tu je bil tudi upokojen po tolikih letih uspešnega dela. Iz opernega orkestra je nato prestopil v radijski orkester, kjer kljub visokim letom deluje kot violist in kjer ga tovariši spoštujejo kot mojstra, čigar znanje in izkustvo je docela avtoritativno.
Glasbena Matica je izdala za Jeraj evo 70 letnico njegovo skladbo melodram »Lepa Vida« ter se s tem jako lepe- odđoiž'la zaslužnemu muziku. Vsi slovenski glasbeniki pa jubilantu iskreno čestitajo, želeč mu 3e mnogo let uspešnega in prijetnega
dela. —u
K]e in kako |e preživel Škof Baraga
svojo mladost
»Slovenski Narod« je prinesel v *t. 27*
z dne 3. 7. t. L Članek ge Mane Tavčarjeve: »Ob 100 letnici Baragove knjige »Sla-te jabetkac, v katerem omenja v uvodu, da
je Baraga svojo mladost preživel v domači hiši v Trebnjem. Ljubljani in na Dunaju. V dopolnilo temu naj navedem sledeče spominske črtice o Skotu Baragi, ki jih je
narekovala mojemu očetu njegova mati dne 30. septembra 1883 L:
»Moja mati Antonija roj. Baraga je bila sestrična škofa Barage, Škofov oče je imel trebanjsko graščino. Njegov brat, t. j. oče moje matere, je bil lastnik graščine Belnek v Moravčah.
Škof je kot otrok zgubil starše. Stric .in varuh, oče moje matere, ga je vzel k sebi v Belnek, Tam sta preživela Friderik in njegova sestra Tončka svoja otroška leta. Tam je bil Fricelj doma do trenutka, ko je odšel v Aperuko. Družbe Je imel dovolj, stavil je mlinčke na potoku pod gradom, plezal po drevesih, obiral sadje in stikal za čebelami. Prirejali so otroci pojedine itd. Kadar je kaj zagrešil, se je sam kaznoval Našli so ga na podstrešju, klečečega na polenih.
Na smrtni postelji je Baragov oče v Treb njem, kamor so šli moj oče in moja mati (tako pripoveduje sestrična) — jahali so čez Ponoviče, Pogonik, čez Litijo in Vagen-šperk — rekel mojemu očetu: Ljubi brat! Skrbi za Fricelj na, bodi mu oče!«
Megušar je bil v Moravčah za kaplana. Vzel nas je s seboj na Golo, ko je dob H ta-m oš njo faro. Sli smo jaz, moj brat, Tončka (Baragova sestra); z nami sta bila tudi poznejši dr. Rak in še neki deček, oba iz Moravč. Dečki so bili 3 leta gori. Megušar jih je učil in vsako leto peljal k skušnji.
Pri prvi vojni s Francozi 1. 1809 smo bili na Golem; 1. 1805 so vse zazidali v Belj-neku, pa takrat niso prišli v Moravče.
Na Golem smo bili ko je bil velik komet (grofinja Auersperg je imela velik daljnogled). Gledali smo na grad in šteli gumbe pri vojakih.
Leta 1809. je bil Baraga v 3. ali 4. razredu v Ljubljani. Na stanovanju je bil pri profesorju Dolinarju, V 6. šoli se je popolnoma spremenil. Nič več ni bil tako vesel, ampak je postal prav resen. Silno pridno se je učil. Bil je prvi v razredu. Po 8. so i j« odšel na Dunaj. Dve leti je bil tam. Mojemu očetu je vedno pisal: Vi oskrbujte graščino. Kadar zdelam, bom vzel hčer prof. Dolinarja. (Tam je stanoval 8 let). Enkrat je pisal, da odpotuje z Dunaja in da bo v Knošni pustil svoje reči. Kočijaž naj pride po robo. On pa, da bo prišel peš v Belnek. Me dekleta smo se veselile. Moja sestra ga je prva zagledala, ko je šel z Varlenberga čez travnik proti Belneku. Skočile smo vse in hitele smo mu radostno nasproti. Pri vrtu smo prišli skupaj . . . Mirno nas je sprejel. Vse nas je poljubil in rekel: »Ve ste moje sestre, to je zadnji moj poljub.« Nato je prišel oče. Baraga ga je srčno objel in takoj prosi!, naj gre. če le more, takoj z nj <m v Ljubljano. Me nistno um*le, !kaj vse to pomeni. V Ljubljani je izročil
graščino v Trebnjem sestri Amalija, sam pa je šel v bogoslovje.
Baragova nova maša je bila napovedana
ob pol 5. zjutraj v šenklavški cerkvi. Vso noč smo se vozili iz Moravč. Moj oče, me
ter škofovi sestri Tončka in Amalija. Ob pol 5. je Baraga tiho pristopil in tiho je
bral. Dva duhovna sta prišla z njim in dva ministranta. Maša je minila. Čez nekaj časa je prišel k našemu očetu in rekel: »Molite zame in pustite me eno celo uro v moji sobi pri miru. V bogoslovju je bil tri leta. Eno leto mu je škof Brigido odpustil. Čez eno uro smo šli k njemu v župnišče pred vrata On je odprl in rekel: »Prosim, pokleknite!« Mi smo v njegovi sobi pokleknili in on nas je blagoslovil. Nato je vzel iz molilne knjižice zlat križček, g*a dal poljubiti očetu in nam, potem je očeta objel in poljubil, nato mu je poljubil še roki, nam pa vsem le roko podal. Ko se je s svojima sestrama še nekoliko pogovoril, smo se poslovili. On pa je pristavil: »Z Bogom hodite domu!« Šle smo potem k »Maiiču« (kjer je sedaj Batova palača), kjer nas je čakal voz. Po zajtrku smo se odpeljale.
Baraga je pisal, da gre ta in ta dan v Ameriko. Sla sta v Metliko moj oče in Žurbi in sta ga še našla. Spal je na goih deskah, dve opeki in eno knjigo pod glavo — neodet — v talarju. Zbudil se je in vstal. Oče je rekel: »Ljubi moj! Vsaj zadnjo noč bi se bolje spočil!« On je pa odgovoril: Ljubi oče! Pred tremi dnevi sem vse raz-dal med siromake in bolnike. Zdaj nimam ničesar več kakor to, kar je potrebno za potovanje!«
Barage od njegove nove maše nisem več videla poprej, kakor takrat, ko je prišel iz Amerike prvič kot misijonar. Bil je pri svoji sestri Amaliji. Peljala sem k njemu otroke in nas je blagoslovil.
V drugo je prišel že kot škof. Stanoval je pri »Bildenmon« (Prenoč-šče za boljše ljudi levo od magistrata). Peljala sem k njemu vas vse. Ko sem ga pogledala — križ in prstan — sem se začela tresti. On pa je rekel: »Ljuba mrvja! Ne da mi poveš, uganem tvoje misli. Ti misliš, kako čast bi mi izkazala. xo me vidiš ket škofa pri sebi? Le misli, da si ti moja stara Tončka, prijateljica iz otroških let, jaz pa tvoj stari Fricelj. Igrala se pač ne bova več, in krtine v Belneku bodo od naju mir ime e. (Baraga je vsako krtino poravnal, potem pa brž kaj vsej al. To mu je bila posebna zabava).
Pogledal je na vas otroke in rekel: »Ljuba moja Tončka! 4 dečke in eno punčko imaš. Povoj! Katerega si zredi'a zame? Morda tega« in kazc.l je ni enega col vas dečkov. Ta pa skoči zgrabi kapo in zbeii skozi vrata deli in domu.
Meni je pisal iz Amerike mnogo let za god. jaz caJnl^mu. Tudi je popisoval v dopisih kafcd sV/iVju je tu pa tam gidV.o.
Drenik
Emanuel Josin:
šole, šolniki in šolarji v ste 1 Lpibl^i
Spoin'zd na ljubljanska realko (l&?s~~1682)
Meseca septembra 1875. leta me je peljala mati v poslopje ljubljanske realke, da me vpiše direktor dr. Ivan Mrhal v prvi razred.
Direktor, takrat že prileten mož, velike.
močne postave, je sprejemal starše in učence v konferenčni sobi. Vsako slovensko stranko je opozoril, da Slovenci niso primorani obiskovati slovenščino ter se samo na željo staršev lahko vpišejo za obisk slovenščine. Pripomnil pa je izrecno, da je potem za vsakega vpisanega učenca slovenščina obvezen predmet, tako da slabi red ne dovoljuje prehoda v nadaljni razred. Moja mati je zahtevala, da obiskujem slovenščino.
Ljubljanska realka je bila tačas na zelo dobrem glasu ter so jo obiskovali tudi učenci iz inozemstva; posebno veliko jih je prišlo v Ljubljano iz Italije, pa tudi iz štajerske, Koroške ter Hrvatske. Prvi trije razredi so imeli takrat zaradi velikega števila učencev paralelke; ločili pa so — zaradi lažjega pouka — učence po narodnosti. • V pritličju so bili nastanjeni prvi trije razredi, kabinet, laboratorij in učna soba za kemijo. Nadaljni razredi so bili v prvem in drugem nadstropju. Dvorane za risanje so bile Štiri v prvem in drugem nadstropju; kabinet za geografične predmete je bil v prvem nadstropju, kabinet in zbirka za naravoslovje pa v drugem nadstropju. Konferenčna soba ter ravnateljeva pisarna, kakor tudi naturalno stanovanje direktorja so bili v prvem nadstropju.
Učni jezik je bil v vseh predmetih nem-
Jaka Hafner, Martin Cilenšek in Ivan Wehr. Nemščina mi jc delala precej težave pri učenju, a bil sem tega sam kriv. Na vadnici sem dobil precej dobro podlago v nemščini, toda doma se nisem prav nič učil, kvečjemu sem kaj bral; bil sem prav len ter sem se lenobe otresel šele v višjih razredih. Profesorji so učili dobro, a niso imeli na razpolago »niirnberških lijakov«, da bi vlivali učencem znanje v lene glave.
Fran Leveč je bil premeščen kot su-plent iz Gorice na ljubljansko realko leta 1874.; stanoval je s svojo mlado ženko v vogalni hiši cb sedanji Tržaški in Rimski cesti. Leveč je bil pri pouku nemščine prav strog; zahteval je od učencev, da se uče, ne pa da v prostem času pohajkujejo in razgrajajo po cestah.
Josip Borghi, takrat še suplent, je bil prav čedne postave ter vedno lepo oblečen; poučeval je geografijo. Stal je navadno poleg katedra ter razlagal prav nazorno; ni bil sicer strog, a »cveke« je rad delil.
Jaka Hafner je bil doma iz dobre hiše v škofji Loki. Poučeval je aritmetiko in slovenščino. Mož je bil bolj majhne postave, precej rejen ter je nosil zlata očala; hodil ni nikoli pri pouku po sobi, temveč je vedno sedel na stolu pri katedru. Za slovenščino smo imeli slovensko-nemško vad-nico, menda knjigo prof. Jancžiča. Bila je ta knjiga nekaka slovenska slovnica in berilo. Pouk je bil za nas Slovence zelo dolgočasen, veliko se nismo naučili.
Naravoslovje je učil  Martin Cilen-
ški, razen verouka v prvem in drugem raz- ( Sek;   sin kmetskih staršev, rojen v Go-
redu. ki je bil za Slovence slovenski. \ tovljah na štajerskem. Na realko je prišel
Moji učitelji so bili v prvem razredu: ! leta 1875. kot suplent. Mož je bil velike,
Friderik Križnar, Fran Leveč, Josip Borghi, j čedne postave. Pri pouku je vedno stal po-
leg katedra; ugajal nam je tudi zaradi to* ga, ker je vedno nosil pisane telovnike, ki jih je pogosto menjal. Kot kustos naravoslovnega kabineta je večkrat kakega učenca poklical v kabinet ter mu razkazoval tamkaj shranjene predmete. V kabinetu je vedno pušil svojo priljubljeno viržinko. Zadnje dni ob koncu šolskega leta je podal nekak pregled vseh živali ter se je pri sesalcih prav dolgo razgovarjal; omenU je pri tej priliki, da je človek tudi sesalec, ter
porodi — kakor sesalec — živo bitje. Učenci smo se začeli precej glasno smejati, a
Cilenšek se je pa le malo muzal. Takoj, ko sem prišel po pouku domov, sem to novico povedal svojemu mlajšemu bratu Maksu, ta pa takoj moji materi, rekoč: Ljudje pravijo, da otroci — novorojenčki — priplavajo po Ljubljanici; to ni res. naše matere porode otroke doma v postelji. Mater je spravila ta opazka v veliko zadrego ter jc pokarala brata, ker tako »grdo« govori. Cilenšek je bil samo eno leto na ljubljanski realki, potem pa je bil premeščen v Ptuj. Umrl je v visoki starosti v Ljubljani pri svojem zetu profesorju Joštu.
Ivan Wehr, trd Nemec, je bil rojen leta 1S55. Prišel je kot pomožni učitelj na realko leta 1S75.. torej star šole dvajset let in je izgledal še kot dijak. Poučeval je geometrijo in geometrično risanje; prav resen mladenič je bil sin revnega knjigoveza. Vvehrova družina je stanovala v Florijanski ulici v hiši peka žužka, starega očeta dr. B. žužka. Ta hiša je sedaj last gostilničarja in hotelirja Kajfeža. I. \Vehr je dobil letn 1876. definitivno službo kot učitelj na realki v Celovcu. Wehru je bil pr idol jen kot asistent pri risanju izprašani ljudski učitelj Edmund Lahajner. rojen Ljubljančan. Tudi Lahajner je po kratkem službovanju na realki dobil mesto učitelja v Kranju, kjer je pred mnogimi leti tudi umrl.
V prvem razredu je bil nekega dne prav grd incident, ki bi kmalu Imel hudo poaie-dice za dva součenca. I. Mata jo, prav šibek dečko, je s kredo napravil BOUČencu Krizmanu na hrbet križec, kar je vsekakor nedolžna reč. Toda Krizman ni poznal take šale, prijel je Matajea, ga položil na šolsko klop ter ga neusmiljeno udrihal s pestjo po glavi. Prestrašeni smo glodali ta prizor. Ko se je Matajec otresel Krizmana, je potegnil iz žepa nož ter ga zasadil součencu v ramo, da se je curkoma vlila kri. V tem trenutku se je prikazal direktor dr. Mrhal pri vratih ter dejal Krizmanu: »Idite takoj z enim so-učencem k svetniku Peroni ter naznanite, junaka noža!^ Po preteku nekaj dni jo bila pri mestnem policijsko:m komisarju v tej zadevi obravnava, h kateri je bilo poklicanih tudi nekaj učencev kot priče. Policijski komisar g. Perona je vodil dolgo časa obravnavo, a naposled jo pa oba, Matajea in Krizmana, oprostil ter oba prav strogo oštel; Krizmana, ker jo tako surovo napadel součenca, Matajea pa, ker je rabil nož. Oba sta obljubila, da se bosta pol »olj . ' i. Tako se je ta grda afera končala srečno brez posledic.
Zsnlmlv otok
Tam, kje se bretonski r i ►tok proti zahodu razteza v zaliv San Malo, se nahaja vsenaokrog viden krasen biser Francije: samostan na morju, srednjeveška opatija Mont-Snint-Michel. Ze leta 611. je bila na visokem gorskem skladu zidana kapela in v tisti dobi je bil otok ob oseki /.vezan s celino. Leta 015. pa so začeli z zidanjem benediktinskega samostana, ki se razprostira po celi gorski planoti in ki v svojem osnovnem zidovju še dane:: stoji«
Opatijo Mont-Saint-Michel venca mogočna cerkev, katere visoki stolp pozdravlja morje in celino. Močne zkiovje varuje samostan pred morjem in ozka, strma cesta pelje mimo tesno stisnjenih., n:;.k.h hiš proti cerkvi. Zdaj ni Mont-Saint-Michel samostan in v ulicah je mnogo kavarn, gostiln In trgovin s spornu ki na otok.
Idiličen značaj Mor.,-. . oit-Michela bo pa kmalu zapadel v prciu d :. sicer ne iz vzroka, da bi se otok premikal proti celini, temveč zaradi rastline, ki se imenuje z botaničnim imenom »s aa tovvsendi, ki se je ugnezdila v zalivu St. Malo.
Že v prejšnjih letih se je ta plevel pojavil ob obalah in izlivih rek v Normandiji in cd tam je potoval proti zalv.du in jugu. Zdaj je dosegel plitvo morsko dno med Mont-Saint-Michel in celino in se je tam v veliki množini razrasteL
Po mnenju botanikov Pariške akademije znanosti ima ta rastlina lastnost da obalne pokrajine z gostim cvetjem p^epreže, katere kl obu če vin a sto tkivo tudi pa plimi naplavljen pesek z oseko ne odplavi in tako se taki kraji zapeščenijo in polagoma pcoolnoma zarastejo s celino
Morska prosa med Mont-Sant-MIchelom in obalo bo žrtev rastlino spi rtine tovv-eendi«. Strokovnjaki so določili k večjemu še trideset let in otok bo edru :cn s celino.
Ali že veste)
da je izšla knjiga dr. Trsnca Grivca
NARODNA ZAVEST IN BOLJŠEVIZEM?
Dr. Fran Vatovec:
12
Ob zori slovenskega
Cb stoletnici Blehveisovib »Novic«
novinstva
Čim pa je Blehveis spoznal, da zmaguje gajica, je dal 1. 1S-16. bohoričici slovo in pri tem pozabil na že omenjeno zatrdilo, da se bo držal prejšnjega postopka, dokler bo Novicam urednik. Uredništvo (Bleiweis) prosi sedaj svoje dopisnike in sodelavce, naj se poslužujejo gajice, in utemeljuje to spremembo postopka s potrebo izločitve nastajajoče zmešnjave v listu: »Da bi tedaj prihodnjič zmešnjav v Novicah ne bilo, prosimo; naj bi se vsi naši gospodje pisatelji edinega pravopisa (gajice) posluževali.^-11 Bohoričica je bila za zmerom izkrcana z Novičnega broda.
Tako je bila uvedena v Novicah gajica brez hrupa, brez vojske. Zadeva bi bila bržčas bolj razburljiva, ako bi ne bilo Bleiweisove jeguljaste, prožne taktike, ki jo je tudi pozneje uveljavljal na tem področju. Po devetih letih odklanja namreč Blehveis pobudo glede slovniškega razsodišča in ponovno izpoveduje svoje geslo, ki ga je vodilo že ob problemu novega pravopisa: »Naj vre mošt, da se izdela stanovitno vino! Kaj mislite, da bi bil jaz mogel na Slovenskem sedanji pravopis vpeljati, ako bi bil mahoma in s silo začel ? »Festina lente!« je bilo moje geslo in glejte, brez prepira, brez sovraštva so bile že vse »Novice« v letu 1846.,
v novem pravopisu natisnjene, katere sem malo po malem, kakor je kdo hotel, začel v letu 1844., z novo pisavo. »Festina lente!« to je, »hiti, pa se ne prehiti!« in pa: glej, kaj terja o jeziku večina pisateljev, to je moje vodilo.«21 S tem svojim nazi-ranjem je Bleivveis pokopal pobudo glede slovniške-ga razsodišča, ki naj bi bili v njem Metelko, Blei-\veis in urednik »Danice«. Pozneje je še objavil Slomškovo in Metelkovo pismo: iz obeh pisem je razbrati, da se strinjata z Bleiweisovim stališčem.2* Nedvomno pa je, da so ustvarile Bleivveisove Novice preobrat v odnosu slovenskega ljudstva do rodnega jezika in slovenskega tiska. Izredne so njihove zasluge za predor slovenske tiskane besede med široke slovenske ljudske plasti. Moremo jih pravilno in pravično ceniti potem, ko smo se poučili, da se je Blei-weis učil prav za prav slovenščine Sele po prevzemu Novičnega uredništva, saj je bilo tedaj med Slovenci bore malo oseb, ki bi bile sposobne pisati daljše članke v slovenščini. V tej okoliščini tiči vzrok »velikega veselja pa tudi strahu«, ki jo je začutil, čim je nastopil mesto Novičnega urednika. Na veliko srečo je imel zanesljivega pomočnika in jezikovnega mentorja v osebi urednika Zgodnje Danice Luke Jerana, dočim je Kmetijska družba najela za tranzlatorja (prevajalca) g. Malavašiča, Slednji je očitno po Bleiweisovih navodilih prevajal sestavke, članke m novice iz različnih časnikov, ki jih je prejemalo Novično uredništvo, saj je bilo treba od začetka vsega šele iskati in prevajati iz drugih jezikov.23
Poučno dopolnilo vsebuje v tem pogledu dr. Prešernovo pismo Stanku Vrazu. V njem zatrjuje Prešeren o Bleiweisu in njegovih sotrudnikih, da so slovenščine le napol zmožni.24
Jezikovne težave so preganjale ubogega Bleiweisa kakor erinije. Porajale so se tudi v kasnejših letih, zlasti ob različnih strokovnih izrazih. V tem pogledu je ubral Bleiweis pravilno pot in je iskal s pomočjo dopisnikov in sotrudnikov ustreznih izrazov med slovenskim ljudstvom. Nemalokrat pa si je pomagal kar z nemškimi besedami v oklepaju, kar je bilo zanj značilno. Ob priobčitvi F. Schmidtovega sestavka »Dobro vol jen svet gospodarjem z' voljo gosenc« pa se je znašel v nemali zadregi. Zatekel se je k razmišljanju pod črto, kjer pravi:
»Vredništvo, prestavljaje ta poduk iz gosp. Šmidtovega nemškega spisa je bilo v veliki zadregi zastran slovenskih imen vseh gosenc, ki so v tem spisu imenovane; vzelo je tista imena, ki jih je že 1. 1844 ali skovalo ali tu in tam slišalo. Ako so k t ere tudi med ljudstvom navadne, nismo mogli sprašati, kogar koli tudi kmetiškega stanu smo za nje vprašali. S samo besedo »gosenca« pa ne moremo več zadovoljni biti, ker natoroznanstvo terja več od nas dandanašnji Da bi pa nikjer po Slovenskem ne imeli celo nobenih imen za različne gosence, ne moremo skor verjeti, Čeravno naši prejšni slovniki tam nič od njih ne povedo. Prosimo tedaj, naj nam naznani, če kdo kaj ve imen mnogoverstnih mergo-ljincev (Insekten): take jezikoslovne drobtinice so nam dragoceno blago, človek bi rad kaj natanko
in vsem razumljivo pisal, pa ne more z vsemi slov-niškimi pravili vred ne!«-*
Verjetno so bile težave v natančnem izražanju vzrok tudi poznejše Blclvrt -sove opombe, namenjene nekemu J. P. v C: > Prosimo, da nam za prihodnji list sami v slov. jeziku spišete oni dementi, kakor ga mislite, ker težko je drugemu pravo zadeti.28
V splošnem pa moramo priznati Bie:weisu, da je posvečal zlasti od začetka 1 j u d s k e m u j e z i -k u skrbno pažnjo, kolikor je bilo pač v takratnih prilikah mogoče. Tako je zagotavljal v povabilu na naročbo Novic, da »bo jezik po mogočnosti čisto slovenski in lahko umeven.«27 Potrebo lahko umevnega jezika zagovarja tudi v naslednjem letu: »Vse pisanje ... bo v navadnim čisto slovenskim in lahko umevnim jeziku Novic ... Prav je, da se drugi časopisi v svojih sostavkih za bolj učene Slovence višjega jezika poslužujejo, ki se občnoslovanskimu bliža, — namenu Novic pa se v navadnih sostavkih ne prileze drug jezik, kakor naš čisto slovenski, ki ima tudi svoje prednosti.2s
Novice 1846, št. 2. * Novice 1855, št. 36. 22 Novice 1855, št. 42. 93 Novice 1863, str. 223.
M Dr. D. Lončar: »Dr. Janez Bleiweis in njegova doba.« (Bleiweisov zbornik.) Str. 145. — Dr. I. Prijatelj: »Zbornik SM 1902. Str. 186.
25 Novice 1857, str. 25.     sc Novice 1S61. str. 40.
2T Novice 1848, str. 203.      28 Novice 1849, str. 215
Stran g
Šifer. 28
ttf -
Iz življenja Benjamina Giglia
Italijanski listi so te dni objavili iz Londona Izvirajoče- vest, da je v Rimu umrl slavni tenor Benjamin Gigli. S pristojnih mest doslej še ni bilo mogoče dobiti niti potrdila n«vS demantija te vesti. Nedavno so javil!, da so angleške oblasti Gigliju prepovedale nastopanje v Rimu.
V mestecu Recanati v pokrajini Ancona je živel skromen organ ;st. Ker mu je Bog podaril v srečnem zakonu šestero otrok, štiri sinove ii} dve hčeri, katere je bilo treba hraniti, si je pomagal tudi s čev-ljarstvom. Izmed četvero sinov je bil mali Benjamin posebno nadarjen. Ob spomeniku pesnika Leopardija, ki je bil tudi sin tega mesta, je mali dečko ob lepih večerih navduševal in zabaval s svojim zvonkim petjem staro in mlado.
Mizar Umberto Brugia, imenovan Paro, je bil še prav posebno zaljubljen v srebrni glasek malega Benjamina. Oče malega pevca je večkrat potreboval lesene pod-petnike za poljske čevlje in je pošiljal svojega najmlajšega ponje k mizarju. Predno pa je mojster Paro izročil dečku robo, ga je vedno posadil na visoko omaro rekoč: >Sedaj mi moraš neikaj zapeti, ali pa te pustim tu gori!« Tako je moral malček hočeš nočeš peti, da si je prisiužil zopet svobodo. Mizar ga je ves navdušen poslušal in ko ga je končno vendar le izpust 1. se je moral Benjaminček močno podvizati, da je prišel še pravočasno domov.
Leta so pretekla. Iz malega dečka je dorasel mladenič. S etarejšim bratom je zapustil rodno mesto in se podal v Rim, ker je bila njegova vroča želja, da bi bil sprejet v znamenito pevsko šolo »Scuola cantonim«, kjer je poučeval slavni gasbe-
nik in skladatelj Deri Lorenzo Perosi, spoštovani in čaščeni prijatelj njegovega očeta. Benjamin je imel vse pogoje za sprejem: lepo zveneč in krepak glas, znal je glađko čitati note z lista in posedoval je izpričevala o brezhibnem vedenju. Vendar mu je malenkostna forma'nost prekrižala račune in razblinila mladeniške sanje. Ko so ga namreč ob sprejemu vprašali, koliko mu je let, je.povedal po pravici: šestnajst! V pravilih »Seuole cantorttm« pa je bilo pisano, da se smejo sprejemati le dečki, ki niso starejši od 15 let...
Zopet so pretekla leta. Tudi brez »Scuo-le cantorum« je postal iz malega Benjamina veliki G'gli, ki ne prepeva le svojim ožjim, sorojakom, temveč celemu svetu. Ako-ravno ni smel študirati pri mojstru Pero-siju, mu je vedno izkazoval največje spo-
Miha Capin:
Ipfrltlsf
»Veruješ v duhove?« — S tem nepričakovanim vprašanjem me je oni dan ustavil na cesti moj nekdanji sošolec Cene žlindra, ki mi je močno šepaje prikolovratil naproti. Ko sem ga spričo presenetljivega vprašanja menda malo začudeno gledal, je, kakor da bi se mu silno mudilo, glasneje vprašal: ^Ne veruješ v duhove?«
»Verujem — ne verujem,« sem mu hitro odgovoril, da bi ga pomiril, kajti ljudje so se začeli za naju že zanimati, ker je Cene žlindra s svojo zvedavostjo o moji sveri v duhove« bil malo preglasen.
Potem me je prijel pod roko in mi spotoma pripovedoval svojo zgodbo:
Moja sestrična Bibi je pred dnevi slavila
svoj god; povabila je nekaj prijateljev in zabava je lepo potekala tja v pozno noČ.
Ura se je bližala dvanajsti, izigrane so bile že vse znane družabne igre, razpoloženje
ustvarjajoča in ogrevajoča tekoča sredstva raznih  vrst  v  steklenih   posodah  so vidno
izhlapevala in začela so se kazati dna. Zabavo vodeča iniciativa bratranca Anžeta je spričo praznih steklenic vidno pešala. Grozilo je, da se bo družba začela dolgočasiti, do konca policijske ure pa je bilo še daleč.
»Igrajmo se .Rinčke talat\« je predlagal nekdo.
»Ah ne! Pri tem se je treba poljubljati.« Bibina sestra Nastja.
»Ugibajmo osebe!« je že na pol dremajoč iztisnil bratranec Anže.
»Ah ne! Pri tem je treba napenjati možgane.« je protestirala prijateljica Anda.
»Pojdimo v .Klošter',« sem kar tako rekel še jaz, da bi rešil čast svojega, že tako skromnega zabavnega talenta, ki je ob »suši« še bolj hiral.
»Ah ne! Pri tem se je treba poljubljat,« so na ta predlog v zboru protestirajoč zapela dekleta in si skrivaj, za vsak slučaj, začela brisati preobilje rdečila z ustnic.
»Mene zanima le, kdaj bo konec vojne,« se je z globokim glasom iz kota na divanu oglasil eden izmed kandidatov za zaročenca prijateljice Ande, Milči Bas po imenu. »Napravimo spiritistično sejo in vprašajmo duha ranjkega Krjavlja, kdaj bo konec vojne.«
Predlog je bil sprejet s huronskim vpitjem, kakršnega zmore le dobro vzgojena meščanska mladina. Hitro smo našli okroglo
štovanje in ljubezen. Ko je nekoč že po vsem svetu znanega in slavnega pevca zanesla pot zopet v Rim, je usmeril korak na Piazzo Adnano, kjer samotari sivolasi Don Lorenzo PerosL Hotel je svojega vzornika presenetiti in razveseliti. Ljubek do-mislek mu šine v glavo. Brž odredi, naj kolikor mogoče brezšumno porinejo glasovir do Perosijevih vrat. Nato pa zapoje z občutkom iz »Dies iste«, katerega je Don Perosi skomponiral skoraj tri desetletja poprej na čast Brezmadežnemu spočetju z vso, na Bellinija spominjajočo, do srca sega jočo iskreno preprostostjo: »Nova mater novam prolem, nova stella novum solem«.
Presenečen dvigne mojster Perosi trudno glavo izza pisalne mize in hiti odpirat vrata. Cim izzveni sladka melodija, objame ginjeni sivolasi glasbenik slavnega pevca, v očeh pa se mu lesketajo solze hvaležnosti. »Zapoj še kaj,« prosi stari mojster njega, ki ga pred leti zaradi nekaj mesecev starostne razlike ni sprejel v svojo šolo in ki mu kljub temu prinaša toliko ljubezni in spoštovanja. Gigli zapoje še Bize-tov »Agnus dei« in duša mojstra-samotar-ja se opaja ob zvokih, ki — sicer že onemelemu geniju — razkrivajo nove poglede v neslutene daljave...
—0—
Pa Si
svetu
Položaj filma v Indiji. Šele pred kratkim je zamogla indijska filmska proizvodnja doseči omembe vredno umetniško raven. Produkcija v Indiji ni pod državnim nadzorstvom, temveč v rokah posameznih zasebnih proizvajalcev, katerim je seveda dobiček več, kot pa umetniška kakovost filmov. Te zasebne družbe pa tudi niso šle z razvojem tehnike, tako da filmi indijske proizvodnje nikakor ne morejo tekmovati s filmi evropskega ah ameriškega izvora. Kljub temu pa indijsko občinstvo raje gleda domače filme. Spočetka, še za časa nemega filma, so producenti posnemali ev-ropsko-ameriški okus, toda ljudstvo se je tega kmalu naveličalo in pričelo zahtevati prave domače snovi v filmu.
Danes je v Indiji kakih 40 do 45 filmskih koncernov, ki razpolagajo skupno z desetimi filmskimi ateljeji. Od teh mnogih družb pa proizvajajo le štiri tvrdke res dobre filme, zato je tudi povpraševanje po dobrih domačih filmih v Indiji zelo veliko.
Tudi Portugalska ima svojo narodno proizvodnjo. Državno tajništvo za propagando je razpisalo letos nagrade za najboljše filme domače proizvodnje. Prvo darilo, srebrn pokal, pripade družbi, ki izdela najboljši zabavni film in nagrado 10.000 escu-dov prejme režiser tega filma. Drugo darilo, bronasta plaketa, pripade tvreki, ki izdela najboljši kratek f'lm, dočim prejme režiser 5000 eseudov. Dvoje nadaljnjih daril je razpisanih za najboljšega portugalskega filmskega igralca in igralko.
—©— Film in knfiga
Kar da knjiga filmu, da tudi film knjigi nazaj. Pokazalo se je, da je marsikak uspešen film, ki je bil napravljen na podlagi kakega romana ali novele, zbudil pri širokem občinstvu v povečani meri zanimanje za dotični leposlovni proizvod.
Posebno izrazito se je to pokazalo ob priliki predvajanja barvnega filma »Baron Munchhausen«, ki je tekel pri nas pod naslovom »Lažnjivi kljukec«- Cela vrsta inozemskh založnikov je izdala »Doživljaje barona Munchhausena« v svojih jezikih. Uspeh, ki ga sedaj doživlja barvni film Ufe »Immensee« po raznih evropskih državah, je napotil založbe v Belgiji, Grčiji in Turčiji, da so izdale prevod Stor-move novele, po kateri je bil izdelan film.
mizo, stoječo na treh nogah, brez kovinskih okovov in žebljev. Postavili smo jo v sredo sobe in posedli okrog nje. Nastalo je vprašanje, kdo bo vodil sejo. Nihče se ni upal lotiti te kočljive naloge; končno so za to določili mene, dasi sem jim povedal, da še nikoli nisem prisostvoval »klicanju duhov« in da ne vem, kako se taki stvari streže. Nič ni pomagalo, moral sem prevzeti to funkcijo.
Prsti rok nad mizo so se strnili v nepretrgano verigo. Luč je ugasnila in nastala je popolna tišina. Slišalo se je le razburjeno, težko dihanje. Izrabil sem trenutek in se stisnil k svoji lepi sosedi; bila pa je preveč razburjena in ni reagirala — zato sem se še jaz »koncentriral na duhove« . ..
»Duh Krjavljev, prikaži se, daj znak svoje navzočnosti!«
Nič — mrtva gluhota. Dihi zastajajo, roke trepečejo nad mizo . ..
»Vprašajte ga, kdaj bo konec vojne!« se
je nenadno v gluho tihoto noči vmešal Bas z divana, ki je med pripravami za sejo zadremal in smo nanj pozabili.
2>Saj se duh sploh ne oglasi,« je užaljeno
zacvilil ženski glasek. »Morda pa Krjavelj sploh ni nikdar živel in tudi njegovega duha ni,« je še modro pripomnil isti glas.
»Kličite Prešerna!« je predlagala Bibi.
»Duh gospoda doktorja Franceta Prešerna,« je z elegičnim glasom začel prijatelj Bruno, »prikaži se, javi se! — Ce me slišiš, potrkaj enkrat, če me ne slišiš, potrkaj dvakrat!«
Nič odgovora. Pokoj kot v grobu. Niti diha ni slišati, ker vsi zadržujejo sapo. Z bližnjega zvonika se oglasi ura, ki udarja v črno tišino dvanajst bronastih udarcev. Lasje se dvigajo... Ko je izzvenel poslednji udarec ure, se je v lahnem poletnem vetru zganila zavesa na oknu, na katero je skozi spuščene žaluzije padalo nekaj komaj zaznavnih žarkov od cestnih luči, in pojavila se je — tako je videla Bibi — postava Franceta Prešerna, kakor ga navadno riše Justin. Bibi je zakričala: »Saj je tu, pri oknu, glejte! Julijino glavo drži v roki!« Vsi smo se ozrli k oknu, toda nihče ni videl prikazni. Takrat je ugasnila še luč na cesti in soba se je pogreznila še v neprodušnejšo temo.
»Ce si tu, France, potrkaj enkrat, če te ni, dvakrat!« se je spet oglasil Brunov ele-gični glas ...
Tedaj sta se v najoddaljenejšem kotu so-
be zasvetili dve zeleni Iskri: »Tam je!« je kriknil ženski glas. »Zelene oči___«
Zelene oči so se začele pomikati proti sredi sobe, potem so se sunkovito dvignile pol metra od tal v naši bližini, ugasnile In se spet pojavile nad mizo...
»Gospod doktor France, povej___« je ponovno začel Bruno.
»To je maček,, cepci!« je zabrundal Bas z divana.
Nekdo je prižgal luč. Sredi mize je sedel Gumpec, Nastjin mucek, in radovedno obračal glavo na vse strani. Ogorčeno so vsi planili po njem, jaz pa sem mu hitro odprl vrata, da se je rešil.
»Kličimo drugega duha!«
Spet je ugasnila luč. Začel sem se resno bati, da seja ne bo uspela, in čutil sem se odgovornega za to. Sklenil sem, da se bom potrudil.
»Duh Primoža Trubarja, duh Primoža Trubarja, kličemo te! Javi svojo navzočnost s trikratnim trkom!«
Iz črne teme se je slišalo utripanje src. Nato pa, čisto počasi, se je začela proti meni nagibati miza in je enkrat, dvakrat, trikrat komaj slišno udarila obrtla.
»Tu je, duh!« je nekdo zahropel.
»Vprašajmo ga kaj!« je izdavil trepetajoč glas.
»Kje je in kaj dela zdaj moj zaročenec, duh, povej!« je energično zahtevala lepa Nastja.
Pojasnil sem, da duh v tej nevidni pojavi lahko samo z znaki, s trkanjem, vprašanje potrdi ali zanika. En udarec pomeni da, dva udarca ne.
»Potem pa povej, gospod duh, ali mi je zvest,« je vztrajala pri vprašanju Nastja.
»Ne!« je brez oklevanja z dvema udarcema odgovoril duh.
»Lažeš, duh, prav gotovo lažeš!« je užaljena zahlipala Nastja.
»Da!« je s krepkim udarcem potrdil duh.
»Ali res lažeš?« se je razveselila Nastja, potem je nežno vprašala: »Povej mi, duhec, ali mi je zvest?«
»Da!« je udaril duh hitro, Čez nekaj časa pa »Ne!« z dvema udarcema, takoj nato je miza trikrat zapored močno udarila ob tla.
»Vrag te vzemi, duh! Kaj je zdaj: je zvest ali ni zvest, povej!« je jezno vpila Nastja.
Ali duh je molčal, miza je ostala negibna.
»Užalila si duha s svojo ihto,« je pokarala Bibi svojo sestro. »Z duhovi je treba nežno ravnati, imajo nežno dušo, bolj občutljivo kakor živi ljudje.«
»Vse je prevara,« je podvomila gospa mama. »Ali niste opazili, da se je miza vedno nagibala le proti gospodu žlindri?« (To sem jaz.) Res so vsi to opazili. Nekdo je hotel, da bi zamenjali prostore. Jaz sem
trdil, da se med sejo ne smejo zamenjati prostori, ker se sicer duh ne javi. Predlagal sem, da sejo končamo. Toda drugi so hoteli vedeti še marsikaj: ali je ta živ ali oni mrtev? Ali se bo Anda omožila to ali drugo leto, ali sploh ne___Sejo smo nadaljevali in duhovi, ki smo jih klicali, so odgovarjali, kakor so vedeli in znali, jaz pa sem se potil in prsti na rokah, oni, ki niso bili v dotiku s prsti obeh sosedov, so me boleli, kajti miza je bila le precej težka. Potem je nekdo vprašal, kdaj bo konec vojne — katerega meseca. In miza je prišla v svoj mistični element in trkafla, trkala... Ko je v napeto tišino temne sobe zaplaval top zvok devetega udarca, je nenadno zagorela luč:
»Hočem videti duha!« je kričal Bas z
divana.
Ob nepričakovani razsvetlitvi sem opazil,
kako sta se hitro odmaknila drug od drugega Nastja in sosed Gašper. To je bilo vzrok, da sem pozabU zravnati kazalca obeh rok, ki sta pritiskala ob mizo. Prvi je to opazil Milči Bas in recitiral: »Prišel je duh, imel obliko prstov dveh...«
Na jtišji kraj na zemlji
Ne iščite ga po daljnih zapuščenih, deželah. Dobite ga na Nizozemskem. Vseučilišče v Utrechtu se že dolgo bavi z resnim proučevanjem akustike. Kadar je šlo za komaj slišen šum, je bila sleherna najmanjša motnjava od zunaj silno zoprna. Zato so si zgradili svojevrstno čumnato. Pri tej so se držali sestava, po katerem so delane steklenice »thermos«, ki imajo dvojno steno v vseh smereh; vmesni zrak so skrbno izsesali. Tako je nastala popolna praznina. Da se omogoči največja re_ produktivnost, so zidovi sestavljeni izmenoma iz usnja, lesa in klobučevine. Tako zamre celo najhujši trusč pred vrati »sobe popolnega molka«.
Mravlje, ki imajo svaje vrtove
Mravlja Camponotus femoratus in tri vrste iz rodu Asteca odnašajo s prstjo, ki jo rabijo pri stavbi mravljišča, tudi semena raznih rastlin. Našteli so jih 14 vrst, ki stalno rasto na gnezdih omenjenih mravelj. Zdi se, da zveza med mravljami in rastlinami ni slučajna, marveč izbrana po nekem nagonu ter moremo govoriti o razumnosti: rastline dajejo mravljiščem več čvrstosti ter jih varujejo pred prevročim solncem in plohami.
Drobne zanimivosti
Dolge nohte, katere imajo odlični Kitajci na treh  prstih leve roke, zavarujejo
doma s srebrnimi varovalkami, da se ne poškodujejo. Zadnja kitajska cesarica je imela nohte 47 cm dolge-
Na otoku Cevlonu na vrtajo kokosove palme, da se cedi izpod lubja zdravilen sok in kdor zna pravilno na vrtati, uživa visoko spoštovanje. Njegov položaj je pred posestniki, ribiči in obrtniki.
Od leta 1767. so na otoku Cevlonu po-žlahtnili kulturo raznih dišavriih grmov in dreves. Delavci, ki so negovali cimet no rastlino, niso smeli med delom govoriti. Domnevali so, da človeški dih škoduje vonju dišave.
Samica v Južni Ameriki udomačenega močvirnega bobra-nutrija, ki je znan plemenit kožuhar, ima dojke na hrbtu, da mladiči tudi med plavanjem matere, ki jih nosi na hrbtu, sesajo.
Ko so si v Jemenu nabavili prve gramofone, so ob poslušanju glasbe in petja njih lastniki od veselja pozabili na molitev, ko je muzein klical na minaretu. Jemenski kralj je zato vsem muslimanom prepovedal nabavo gramofonov-
V Birmi zvijajo nenavadno dolge in debele cigarete, katero kadi oče, mati in otroci in tudi dojenčku dajo cigareto v usta, kadar joče, da se potolaži. Birma je za naše pojme Indi ja-Koromandi j a.
Za smeh in dobro voljo
:iil!!llll!Ut!!!!mini:!T
POKLON
»Oh, vi moški nimate srca!« »Imamo ga, toda nič čudnega ni, ako ga ob taki lepotici, kakršna ste vi, izgubimo!«
SUMLJIVO »MIlan, ako boš prinesel dobro spričevalo, ti bom kupil uro.«
»Očka, saj sem lahko brez nje!«
ZAKONSKA 2ena možu: »Taki ste možje; ko sva bila zaročena, si mi nosil vrtnice, ki jih imam rada, zdaj mi nosiš špinačo, ki je tvoja najljubša jed.«
ČUDNO VPRAŠANJE
Sodnik: »Vi ste rekli gospodu, ki vam je v tramvaju stopil na kurje oko, osel, bik, tele, kamela!«
Obtoženec: »Da toda povejte mi, kaj naj bi mu drugega rekel!«
SVETSKI ČLOVEK »Imam mnogo spominov iz Afrike, Amerike, Avstralije, Indije, Kitajske itd.« »Ali imate tako veliko stanovanje ?« »Neee, samo zbirko znamk.«
DIAGNOZA
Anica ni hotela hišnemu zdravniku povedati vzroka zaradi zlomljenega rebra, in šele, ko je mati šla iz- sobe, je zašepetala:
»Moj Janko me je tako tesno objel!«
OTROŠKA
Nacek in Micek si nočeta umivati vratu in nekega dne pravi oče: »Ako si bosta danes temeljito umila vrat, potem bosta šla z menoj v kino.«
Nacek in Micek: »In če ne boš dobil vstopnic, kaj bova potem počela z umitim vratom?«
NA RIBJEM TRGU
Gospa: »Ali ta riba res ni stara?«
Prodajalec: »Nikakor ne. Iz samomorilnega namena je pri je J a za trnek, ker ji mati ni dovolila, da bi se mladoletna poročila.«
OGLAS
»Za senzacionalno iznajdbo iščem družab-nico, da bi jo temeljito izkoristil.«
MODERNI UREDNIK
Sotrudnik: »Povejte mi, gospod urednik, zakaj nimate koša za papir? Kje pokop-ljete rokopise, ki jih ne uporabite?«
»Nikjer! V peč jih vržem in zažgem, ker sem pristaš krematorija.«
PROFESORSKA
»Ker se niste naučili predmeta, boste stokrat napisali stavek: ,Uči se pridno!' Obenem se boste naučili Prešernovo .Zdrav-ljico' desetkrat na pamet!«
TISKARSKI ŠKRAT
Pevsko društvo »Zvon« je priredilo Izlet v okolico in imelo tam koncert. Društveni tajnik je o koncertu poročal v dnevnik, toda tiskarski škrat je poročilo hudomušno »popravil« v sledeče vrstice:
»Naše pivsko društvo je priredilo izlet v Presto. Težko primakani dan je pripel in vrag nas je odpeljal. V Presti nas je čakala vaška godla, ki nas je pomastMa s kovačni-co. ^tfato se je razbil sprehod, ki je prepeval nerodne pesmi. Koncert je imel obziren program, najbolj je uhajal teror gospoda Poliča in navdušili smo se tudi za zacopran-solo posmodične Mamice. Gospod duragent je vlogo rešil zijajno. Občinstvo mu je borno ploskalo, kar je v bolni meri zaplužil. To priznanje naj podžaga društvo k še žival nejšemu pivskemu delu. — Opasovalec«
Križanka štev. 27
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. v maslu, 3. zabavna igra na karte, 7. usnjeni bič, 11. znak za kemično prvino, 13. pripadnik majhnega azijatskega plemena v severni Evropi, 15. glasbeni pojem, 16. dva enaka soglasnika, 18. gora na Korziki (Monte d'—), 19. ozi-ralni zaimek, 20. ima skoraj vsak človek svojega, 22. samogovori, 25. moško ime, 26. važna kemična prvina, 28. država v USA, 29. geološka doba, 30. tuje moško ime, 32. maroga, pega, 33. nespreten, okoren človek, 34. pritok Varte, 35. glasbeni pojem, 36. nikalna oblika pomožnega glagola, 37. del posode, 38. ocena, urejenost, 39. število, 40. vas pri Domžalah, 41. glavno mesto Aserbejdžana, 43. ribiška potrebščina, 46. glavno mesto Filipinov, 48. pogosta kratica v slov. krajevnih imenih, 50. naprava v ladjedelnicah, 52. bombaž, 53. veznik, 55. svetopisemska oseba, 57. osebni zaimek, 58. igralna karta, 59. glasbena skladba, 62. srbsko moško ime, 64. reka v Sibiriji, 66. snežni plaz, 68. francoski spolnik, 70. oče, 72. ustanovitelj zelo razširjene vere, 75. število, 76. začetek sveta, 77: gora na Kreti, 79. reka v južni Grčiji, 80. osebni zaimek, 81. obveščevalci, prenašalci sporočil, 82. tako se končajo Prule, 83. fevdalski pod-ložniki, 85. jedilni list, 87. nekdanja slovenska knjižna založba. 89. kultura. 90. glasbilo, 92. prav tako, 93. del drevesa, 94. panoga zdravstva, 96. svetopisemska oseba,
97. okrajšano žensko ime, 98. orožje, 99. predlog. 100. majhna reka, ki se južno od
Ancone izliva v Jadransko morje, 102. grška boginja krivice,   103. češka vpraSalnica,
104. orientalska prodajalna, 105. amonijakove spojine, 106. veznik.
Navpično: 1. pripadnik evropskega naroda. 2. pohlepen, skopuški. požrešen, 4. del telesa. 5. alkoholna pijača, 6. svetopisemska oseba, 8. del telesa, 9. švicarski kanton, 10. kazalni zaimek, 11. oslabljenec, bolnik, 12. nemški vojak, 14. ženska toaletna potrebščina. 16. skupno ime za vrsto važnih prvin, 17. vzoren pisatelj, 19. vas pri Tržiču, 21. mlečni izdelek, 23. italijanski predlog s spolnikom, 24. poveličevalna pesem, 25. nemški spolnik, 27. japonsko oblačilo, 29. otroci, 31. samica domače živali, 33. del glave, 40. bolezen, 41. znak za kemično prvino, 42. mrčes, 44. pritok Kolpe, 46. hrana Izraelcev v puščavi, 47. lovska vrv, 49. pritok Donave, 51. redovniško oblačilo, 52. predlog, 54. literarni proizvodi, 56. kazalni zaimek, 60. ruševine pri Mosulu, 61. vrsta žganja, 63. hunski vojskovodja, 65. dva enaka soglasnika, 66. francoski spolnik, 67. obsegajoč vse ceUne in morja, 69. gorska skupina v osrednjih Vzhodnih Alpah (fon.), 71. enote ploskovne mere, 73. nenaraven, 74. gorovje nad Dalmacijo, 76. umetniško delovati, 78. velika celina, 82. vhoda (srh.), 84. reka v južnem Togu, 85. bajeslovje, 86. švicarski kanton, 88. žensko ime (množ.), 90. iz snega je otrokom v zabavo, 91. dežela v Zadnji Indiji, 94. pro-
metno sredstvo, 95. Igralne karte, 98. kazalni zaimek, 101. predlog.
Rešitev križanke štev. 26
Vodoravno: L Pisa, 5. Svitanje, 11. mitničar, 17. mora, 20. Golovec, 22. nergati, 24. elegija, 27. Lopez, 28. br, 30. znati, 31. RF, 33. Atene, 35. le. 37. dož, 38. koje, 40. asi, 41. etil, 43. Ina, 44. st, 45. eno, 47. kakadu, 49. dninar, 51. dni, 52. posvečen, 53. iskrena« 54. popravek, 55. Ita, 56. Ravena, 59. bramor, 62. etap 63. la, 64. bas, 66. lipa, 67. ona, 69. erar, 70. Ela, 72. il. 73. mutec, 75. si, 76. atomi, 78. aj, 79. stepa, 8J. kadilec. 83. plameni, 85. MoriditU 87. MiLha, 88. orehovec* 89. Norvežan, 90. seno.
Navpično: 2. Ig, 3. sol, 4. alod, 5. svež, 6. vez. 7. IC, 8. N. N., 9. jez, 10. Er-na, 11. mati, 12. iti, 13. ti, 14. če. 15. Ala, 16. Reti, 17. mina* 18. oje, 19. Ra, 21. oporekati, 23. gastronom, 25. generalen, 26. slepilo, 28. bok, 29. rja, 31. rti, 32. fin, 34. stikalo, 36. enota, 38. kanal, 39. edina, 41. Enare, 42. lapor, 44. sneti, 46. osa, 47. ker, 48. USA, 49. DNB, 50. ror, 51. dve, 57. VLs, 58. epi, 60. ara, 61. maj, 64. Buda, 65. Selo, 67. otac, 68. amen, 70. Eton, 71. Ra, 73. mah, 74. Cer, 76. ale, 77. ino, 79. sla, 80. Ate, 81. ki, 82. ce, 83. po, 84. Ir, 85. kž, 86. in.
Zlogevnica žfc, 28
ad — an — ar — b!e — ci — če — ček —• čri — dan — di — d*i — do — dV» — © —_
e — el — ev — gfl — goš — hi — hij — in — ja — ki — kož — l;n — Ion— m' —
na — nac — ne — nik — o — ple — po —■
pri — psi — ra — ra -        ran -        rde — ri —•
soj — sta — sto — Sin — ta — te — to — tr — u — u — ve — ve — ven t — zu — že. Iz teh zlogov sestavi 20 besed s pemenorn: 1. gora na Gorenjskem, 2. italijanski klasik, 3. predpustna nedelja, 4. srbska vladarska za-dužbina. 5. domače moško :me (v L'nhartovi komediji), 6. hermen trebušne slinavke. 7. doba cerkvenega leta, 8. moško Ime (patron lovcev), 9. slovenski pisatelj (f 1905), 10. ruska dolžinska mera, 11. dežela blagostanja (tuj.), 12. japonsko otočje, 13. skupina ne-cvetnic, 14. mesto v Južni Italj", 15. vrh v Julijskih Alpah, 16. davni prebivale! naše pokrajine, 17. rimska boginja, 18. grška črka, 19. opisovalno ime Indijancev, 20. žuželka v vinogradih.
Prve in nato tretje črke vsake besede (v 16. besedi prva In četrta črka), zvrstema brane, povedo citat iz Vergila (Sclamen m is ms so-cios habuisse malcrum).
Rešitev zlogovnice št. 27
1. Ehisan, 2. Orinoko, 3. Bukovina. 4. Erotika, 5. Radovan, 6. Smederevo, 7. Ovsenjak, 8. Smetana 9. estetika. 10. Desdemona, 11. Jutro, 12. Evridika, 13. Brindisi, 14. okcident, 15. Liege, 16. Javornik. *
Dober sosed je boljši ko deset stricev.
Schriftleiter • Urejuje: Rudolf Ozim. — Fttr »Narodna tiskarna A- G.« ate Drackstelie • Za »Narodno ttekarno d. đ.« fcert^
: Prao J
— FOr den Inaerateatell verantv*ortlicn • £a tnaeratn) oddelek odgovarjat