KAJ PA MLADA GENERACIJA?
V zadnjem času spet pogosto razpravljamo o družbeni skrbi za mlado generacijo. Predvsem sta pomembna dva problema, in sicer učni uspehi v osnovni šoli (40 % otrok obveznega osem-letnega šolanja ne konča uspešno) in zdravje otrok ter njiho-va telesna odpornost. Ob tem lahko ugotovimo naslednja dej-stva:
-  družina ne opravlja svoje funkcije, ker so matere zapo-slene;
-  prosvetni delavci se ukvarjajo vse preveč s svojimi oseb-nimi dohodki;
-  razvoj dnevnega varstva in prehrane je odvisen od ra-zumevanja   ali   nerazumevanja   posameznikov   na   odgovomih družbenih položajih;
-  starši kot proizvajalci in upravljalci v svojih delovnih or-ganizacijah, krajevnih skupnostih in občinah vse premalo pou-darjajo probleme lastnih otrok.
Tako si družbeno skrb za otroke podajamo iz rok v roke, ko pa uvidimo resnost problema, se zgrozimo.
Vzgoja mladega rodu je zelo zamotana družbena na-loga, pri opravljanju katere se prepletata delo in učinek cele vrste družbenih činiteljev. Poleg idejnih in drugih druž-benih činiteljev imajo pri tem izredno pomembno nalogo družbene ustanove, med temi seveda osnovna šola \n dru-žina. To pomeni, da poleg ce-lovite družbene odgovornosti obstoja tudi zelo določena od-govornost osnovne šole in družine.
Vprašanje je, v koliko se te družbene ustanove in družina zavedajo svojih nalog ter kako so usposobljene in priprav-Ijene prilagoditi svojo dejav-nost novim strokovnim in druž-benim   potrebam.
POMEMBNA VLOGA OSNOVNE ŠOLE
V celoti podpiramo resolu-cijo VI. kongresa SZDL Jugo-slavije v zvezi z osnovno šolo kot pomembno družbeno usta-
novo ne le zaradi tega, ker nauči otroka brati in računati, temveč tudi zaradi njene skrbi za vsestranski razvoj mlade osebnosti. Reči moramo, da so pri nas nekatere šole (ki ne delajo v idealnih pogojih) že začele uresničevati svojo družbeno vlogo. Dejavnost teh šol je prešla od klasične de-javnosti šole tudi na skrb za prehrano, celodnevno varstvo in prizadevanje za izboljšanje slabega ekonomskega in so-cialnega  položaja  otrok.
Osnovna šola ima torej ma-terialno in kadrovsko osnovo za celovito oblikovanje mlade osebnosti. Izredno dragoceno pa je za šolo sodelovanje z družbeno političnimi organiza-cijami in društvi, zlasti društ-vi prijateljev mladine. Takšna osnovna šola manifestira soli-darnost vseh članov naše druž-bene skupnosti, da bi omogo-čili vsem otrokom zdravo rast. Ekonomski in socialni položaj staršev ne bi smel biti pre-preka na tej poti.
VLOGA   DRUŽINE
Ali družina nima, oziroma ne več imela nikakršne vloge pri vzgoji  svojih  otrok?
Ne smemo pozabiti, da so prav starši tisti, ki ustvarjajo gmotno osnovo naše družbe in s tem tudi osnovo za raz-voj svojih otrok. Prepričani smo, da vsi starši želijo svo-jim in s tem seveda vsem otro-kom  najboljše.
Spremenjen položaj otroka v družini daje razvoju otroka več prostora in samostojnosti. Mimo tega nalaga staršem še večjo odgovornost. V takem razmerju med starši in otroci se razvijajo nove vrednote na-še družine in njena poglob-Ijena in razširjena funkcija v proceSu  socializacije otroka.
Družba kot celota mora spo-znati in bolj ceniti vlogo dru-žine, krepiti njeno odgovornost za telesno in duševno rast otroka (ne le za učne uspe-he). Hkrati se moramo zave-dati, da brez družbene akcije na področjih, ki smo jih v preteklosti prepuščali ženski in družini, ne bo pravega fspeha. To pomeni, da mora-mo ustvariti takšen sistem, da se bosta družinska in družbe-na skrb dopolnjevali v skladu s potrebami otroka in mate-rialnimi  možnostmi družbe.
Dolgoročni družbeni pro-grami lahko v mnogočem po-spešijo progresiven razvoj dru-žine in osnovne šole.
Zora TOMIČ
Družinska in družbena skrb za mlado generaci-jo se morata medsebojno vsklajevati in do-polnjevati. Druž-ba mora krepiti vlogo in odgo-vomost družine za fizični, moral-ni in intelektual-ni razvoj otrok, da jih tako s skupnimi napori usposobimo za koristne člane naše socialistič-ne domovine.