ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO VI. ŠT. 1-2 FEBRUAR 1982 perutziizia.r fl32S 1952-1982, tri desetletja na čelu Perutnine Ptuj Letos se izteka 30 let odkar je Ivo TOMAŽIČ prišel v Perutnino Ptuj in prevzel dolžnost direktorja delovne organizacije, ki jo je brez presledka opravljal vse do sedaj. V ptujski občini nimamo takega primera in ga najbrž tudi ni v širši družbeni skupnosti, da bi kdo tako dolgo bil na direktorskem položaju, zlasti ne v isti delovni organizaciji. Postavlja se torej zanimivo vprašanje, kako je prišlo do tega izjemnega slučaja, saj že sama kadrovska politika, v katero je vgrajen princip reelekcije in rotacije, vod(i k zamenljivosti kadrov. Celovitega odgovora na to vprašanje ni lahko dati, saj zahteva širšo razlago in poznavanje razmer. Zaenkrat bomo rekli le to, da ga je kolektiv hotel imeti, ker je bil uspešen in dober direktor ter kot tak nenadomestljivo povezan z razvojem delovne organizacije. Pa si poglejmo malo podrobneje glavne značilnosti njegove bogate in nadvse uspešne poti, ki jo je jubilant prehodil v 30. letih. Kot mlad strokovnjak je tov. Ivo TOMAŽIČ prišel v trgovsko podjetje Perutnina Ptuj leta 1952, v času hude kadrovske krize, ko je primanjkovalo sposobnih vodstvenih kadrov. Ta problem je Perutnina še posebej občutila, saj se je pred njegovim prihodom v nekaj letih zamenjalo sedem direktorjev te organizacije, ne da bi kateri od njih kaj bistvenega pokazal. Stanje v podjetju takrat seveda ni bilo nič kaj rožnato. Skromen obseg dejavnosti ter sezonski značaj dela nista bila spodbudna za kolektiv, ki so ga zraven tega obremenjevali še notranji odnosi. Tov. TOMAŽIČ se teh problemov ni ustrašil. Nasprotno! Z vso energijo se je lotil reševanja ključnih vprašanj eksistenčnega značaja. Njegov karakter, ki ne pozna omahovanja in porazov ter bogate delovne izkušnje, ki jih je prinesel s seboj, so mu omogočile, da je začetne težave obvladal ter hitro popeljal Perutnino novim uspehom nasproti. Ko govorimo o njegovih izkušnjah, moramo povedati, da je tov. TOMAŽIČ pred prihodom v Perutnino bil že priznan strokovnjak, saj je opravljal številne odgovorne funkcije v gospodarstvu in na oblastnem področju. Življenje in razmere po Tomažičevem prihodu v Perutnino so se začele hitro izboljševati. Glavna skrb, kateri se je ves posvetil, je bila v povečanju obsega trgovske dejavnosti, ki naj zagotovi kolektivu več dela in perspektivo. Tako so se kmalu začela širiti odkupna področja, ki so poleg Štajerske in Prekmurja zajela še velik del Hr-vatske Vojvodine in Bosne. V nekaj naslednjih letih je podjetje večkratno povečalo obseg poslovanja in v celoti so bile izkoriščene obstoječe možnosti. Kljub močno razširjeni dejavnosti, ki je slonela na eksten- zivni kmetijski proizvodnji pa možnosti za nekaj večjega le ni bilo. Vedmo večje potrebe po hrani so narekovale novih rešitev. Tov. TOMAŽIČ je o tem mnogo razmišljal in ideje so dozorevale. V stiku z razvitim zahodnim svetom, kamor je Perutnina prodajala večji del svoje proizvodnje, je videl začetek nove industrijske proizvodnje Perutnine, ki se je že vse bolj uveljavljala, zato je predlagal svojemu kolektivu, da sledi temu procesu ter da se preusmeri v dejavnosti iz trgovine na proizvodnjo. Perutnina je na njegovo pobudo že leta 1957 predložila investicijsko zahtevo za izgradnjo perutninske farme. Dve leti kasneje se je s pomočjo OLO Ptuj in Kmetijske poslovne zveze načrt uresničil in farmska proizvodnja je s 1962. letom stekla. To je bil zgodovinski uspeh Perutnine, ki si je s tem zagotovila svetlejšo perspektivo, saj se je na ptujskem področju začela razvijati sodobna proizvodnja piščancev, ki bi sicer lahko nastala tudi kje drugje. Nedvomno ima tov. TOMAŽIČ zato največje zasluge, saj je znal zainteresirati za ta koncept ne le samo svoj kolektiv, pač pa tudi številne somišljenike, ki so podprli njegovo idejo in zagotovili sredstva za novo investicijo. Prehod v proizvodno dejavnost seveda ni bil lahek. Začeti je bilo potrebno čisto znova, brez vsakršnih izkušenj. Zapletene tehnološke rešitve je bilo potrebno obvladati, dasiravno so spravljale delavce včasih do obupa. Tov. TOMAŽIČ je takrat neumorno delal na premagovanju teh težav. Sam osebno je učil delavce in z njimi skupaj v hlevih neposredno sodeloval pri vzreji piščancev, dokler se ljudje niso priučili in obvladali tehnološkega procesa. Zato tov. TOMAŽIČA šte- (Nadaljevanje na 2. strani) Tri desetletja na čelu Perutnine Ptuj jemo za pionirja sodobne perutninske proizvodnje. S postavitvijo nove perutninske farme, ki je bila takrat daleč največja v Jugoslaviji, so bili Perutnini dani pogoji za hiter nadaljnji razvoj. Kolektiv, na čelu s TOMAŽIČEM teh možnosti ni izpustil iz rok. Po letu 1962 se začne nova era hitrega razvoja. Iz leta v leto so se vrstile nove investicije, dokler ni bil zaključen proizvodni ciklus v dejavnosti. Rastle so tovarne, farme in v njih sodobna tehnološka opremljenost. Proizvodnja je v tem času naraščala v neprimerljivih indeksih, saj se je med 1962. in 1967. letom brojlerska proizvodnja povečala za osemkrat, med 1967. sin 1971. letom pa za 3,5 krat, s tem vzporedno pa tudi ostale dejavnosti. Hiter vzpon brojlerske proizvodnje je bil možen na osnovi kooperacijske vzreje, ki se je začela po letu 1965. Tudi pri tem je imel tov. TOMAŽIČ odločilno vlogo. Bil je iniciator in predlagatelj, da se nadaljnja širitev vzreje piščancev ne razvija le v okviru farm, temveč v sodelovanju z individualnimi 'kmetijskimi proizvajalci, kjer se naj u-porabi in združi tudi privatni kapital. Sofinanciranje naložb s kooperanti, ni le povečalo ekonomije podjetja, pač pa je močno koristilo samemu kmetijstvu, saj so številni rejci na vasi postali blagovni proizvajalci, ki spreminjajo socialno podobo vasi. To je bil čas velikih naporov. Poleg redne proizvodnje in številnih proizvodnih problemov so investicijski programi maksimalno angaži-lari tov. TOMAŽIČA, ki je ob maloštevilnem kadru moral največkrat sam reševati in nase prevzemati vse bistvene odločitve. V tej ekspanziji kapitalne izgradnje tov. TOMAŽIČ ni poznal prostega časa. Delal je po 12 in več ur na dan. Njegove aktivnosti so segale na številna zunanja področja. BM je v raznih forumih kot član ati predsednik, od lokalnih do zveznih. Tako je bil predsednik okrajne trgovinske zbornice, član upravnega odbora republiške zbornice in član zvezne trgovske zbornice. Opravljal je tudi funkcijo poslanca republiške skupščine itd., ko je bilo nekoč zahtevano od njega, da napiše svoje funkcije, jih je naštel 17. Nadnormalno naprezanje in napori pa so zahtevali svoj davek. Sredi tega garanja je hudo in nevarno zbolel in ogroženo je bilo njegovo življenje. Srčni infarkt ga je položil v bolniško posteljo. Toda tudi takrat, ko je ležal v bolnici ni bil ločen od problemov, ki so v kolektivu nastajali. Številni sodelavci so ga med drugimi obiskovali tudi zato, da bi dobili napotke in usmeritve, kako se naj naprej dela. Brez njega si nismo znali predstavljati, kako bi uspešno nadaljevali začeto delo, ki je bilo zastavljeno tako ambiciozno in smelo, da smo bili nujno še naprej vezani na njegovo pomoč. Prav zato je po delnem okrevanju prišlo na pobudo samoupravnih organov in njegovih najožjih sodelavcev do dogovora, da se ne bi invalidsko upokojil, kot so mu to zdravniki predlagali, pač pa da ostane še naprej v funkciji direktorja ob določenih pogojih, ki so mu bili dani na voljo. Tomažičevo vodenje delovne organizacije po tem obdobju pomeni kontinuiteto v razvoju delovne organizacije in nove podvige v širitvi vseh vrst dejavnosti na višjem nivoju. To je bil tudi čas, ko je delovna organizacija dosegla zavidljive poslovne rezultate. Od 1971. leta pa do konca leta 1981 je proizvodnja naraščala kot kaže razpredelnica na 3. strani. To so le nekateri fizični podatki, ki pa ne povedo vsega. V tem času so bili storjeni globoki premiki v tehnoloških rešitvah in opremljenosti. V vseh fazah proizvodnje so se zracionaliziraii normativi dela in produktivnost je skokovito naraščala. Podatek, da danes dosežemo pri vzreji perutnine pri 45. dneh višjo povprečno težo kot pred desetimi leti pri 65. dnevih, nam pove skoraj vse. Ne bomo naštevali novih številk. Povedati hočem le to, da je delovna organizacija kvantitativno in kvalitativno napredovala hitreje od drugih in da so temu primerni tudi poslovni rezultati. Vsak napredek pa ne pride sam od sebe, zato je potrebno idej, strokovnosti, volje in pridnosti vseh zaposlenih. Vse to je znal tov. TOMAŽIČ s spretnim vodenjem in dobrim samoupravljanjem uresničiti. V organizaciji so vladali vedno dobri in delovni medsebojni odnosi. Spoštovala se je disciplina in red, vse kar je bilo programirano in načrtovano se je vedno uresničilo. Mar ni to velika zasluga voditelja delov- Ivo Tomažič je prejel 4. 1. 1973 nagrado Borisa Kraigherja. To je najvišje priznanje v SR Sloveniji, ki se podeljuje za izredne dosežke v gospodarstvu V teku so razprave o poslovanju v preteklem letu Ob 8. marcu dnevu žena iskreno čestitamo vsem delavkam in kooperantkam Samoupravni organi, družbeno politične organizacije, vodstvo delovne organizacije in uredništvo Ptujskega perutninarja V drugi polovici februarja so se začele razprave po delovnih kolektivih naših TO o lanskoletnem poslovanju. Nasilec razprav, kot že nekaj časa nazaj je OOS ob pomoči vseh ostalih DPO in samoupravnih organov. V prvem delu so stekle razprave predvsem o proizvodnji oz. o izvrševanju fizičnega plana proizvodnje in storitev. Primerjalni kazalci kažejo sicer na nekoliko večjo proizvodnjo v letu 1981 v primerjavi z letom poprej, saj je ta presežena za 3 % ob enako preseženi produktivnosti, žal pa s tem planskih ciljev, načrta proizvodnje in storitev nismo realizirali kar za 2,1 %. Tudi planirana produktivnost na nivoje celotne DO ni dosežena za 1,5 %. Pri tem posamezne TO sicer nekoliko odstopajo vendar so, te le manjšega obsega. Vzroke za nedoseženo načrtovano proizvodnjo smo že obravnavali skozi vse leto, saj so ta odstopanja bila prisotna pri vseh periodičnih obračunih, ker so največje motnje v proizvodnji nastale prav v prvem četrtletju. Ob tretjem tromesečju smo sicer ugotavljali, da bomo do konca leta izpad nadoknadili, vendar se zaradi novih vzrejnih težav predvidevanja niso realizirala. Gotovo je, da so tem odstopanjem botrovali tudi objektivni činitelji oz. vsesplošno težak gospodarski položaj v letu 1981. Razveseljivejši so rezultati doseženi po sprejetih stabilizacijskih programih. Med pomembnejše dosežke v letu 1981 štejemo dosežen izvoz perutninskega mesa oziroma v celoti doseženo realizacijo na zunanjem trgu. Z njo smo si ustvarili pogoje za skoraj nemoteno preskrbo uvoznih surovin in s tem celotnega reprodukcijskega procesa. Dobro delo in doseženi vzrejni rezultati so pogojevali finančni rezultat, ki je v letu 1981 v primerjavi s preteklim letom, kljub težki gospodarski situaciji presežen oziroma dosežen boljši kot smo ga načrtovali. Tako je celotni dohodek višji v primerjavi s preteklim letom za 55 %, dohodek zaradi hitrejše rasti materialnih stroškov pa le za 45 %. Nesorazmerno večje obveznosti iz dohodka so vzrok, da je čisti dohodek večji le za 43 % in da je zaradi smoterne delitve čistega dohodka znesek za poslovni sklad večji za 78 %. Glede na realiziran dohodek smo v politiki oblikovanja osebnih dohodkov upoštevali družbeno usmeritev delitve dohodka in lastne samoupravne akte. Tako je v razpravi predlog delitve dohodka v katerem je zagotovljena skladnost delitve dohodka za OD po družbenem dogovoru za leto 1981 ter določila lastnih samoupravnih aktov. Po tako predlagani delitvi dohodka bi bil načrt za leto 1981 realiziran z doseženim, celotnim prihodkom večji za 14,3 %, dohodkom za 23,6 % čistim dohodkom za 23,9 %, o-sebnimi dohodki za 19,9 % in zneskom akumulacije večjim za 54 %. Tako prikazani rezultati po posameznih TO dajejo osnovo za razpravo delavcem za sprejem zaključnega računa, so pa tudi primerjalna osnova za sprejem finančnega načrta za leto 1982, ki je v razpravi skupaj z obračunom za leto 1981. VT (Nadaljevanje z 2. strani) Proizvod Enota KRMILA kg 33,120.241 99,812.490 301,36 VALILNA JAJCA kom 11,335.241 47,373.726 417,93 DSP kom 8,386.700 26,298.890 313,58 ŽIVA PERUTNINA kom 6,399,724 21,393.367 334,29 ŽIVA PERUTNINA kg 10,391.026 37,723.237 363,04 PERUTNINSKO MESO kg 8,430.213 28,008.505 332,24 MESNI IZDELKI kg 464.688 2,390.300 514,39 ŠTEVILO ZAPOSLENIH se je povečalo za več kot enkrat. ne organizacije, ki zna vse te tokove pravilno medsebojno povezati. Tov. TOMAŽIČ ima velike zasluge pri razvoju samoupravljanja v PP. Z njim je bil povezan celih 30 let od vsega začetka in prav trdna naslonitev nanj mu je omogočila, da je lahko tako uspešno vodil delovno organizacijo. Samoupravo je vedno razumel kot pravico in dolžnost in tako je vzgajal vse okrog sebe. Do kolektiva in samoupravnih organov je čutil vedno veliko odgovornost. Na seje in sestanke je prihajal strokovno pripravljen s tehtnimi in jasnimi stališči ter predlogi, za katerimi je vedno stal. Prav zato je bil deležen polnega zaupanja v kolektivu, saj so se vsi sklepi dosledno izvrševali, sama praksa pa je pokazala, da so bile sprejete odločitve pravilne in koristne za delovno organizacijo. Skrbel je istočasno tudi za družbenopolitično življenje, ki je harmonično rastlo in se razvijalo skladno z razvojem DO. Ko govorimo o njegovem odnosu do samoupravljanja in družbenega premoženja moramo posebej poudariti njegov čut do teh sredstev, s katerimi je ravnal skrbno in varčno, kot da so privatna lastnina. Borba za dobro gospodarjenje in večji dohodek sta mu bila glavno pravilo vodenja, h katerim je usmerjal vse svoje odločitve. Uspehi Perutnine so last prizadevanj celotnega kolektiva in kooperantov na čelu s sposobnim direktorjem. V tem kolektivu je danes velika moč v samoupravnem in strokovnem pogledu. To je nedvom- no rezultat dobre kadrovske politike, ki je Tomažič ni zapostavljal. Razvoju kadrov je bila dana velika skrb. Poleg lastne zagotovitve visokošolskega kadra iz rednih šol, je z izobraževanjem ob delu nešteto delavcev doštudiralo ali še študira. Stotine delavcev opravlja danes zahtevna KV dela, za katera so se usposobili in priučili na delu. Mnogi so v tej organizaciji dosegli več kot bi bili kjerkoli drugje in več kot so sami pričakovali. Tudi Tomažičevi najožji sodelavci so imeli srečo, da so z njim delali, saj so se lahko od njega mnogo naučili. Dasiravno je bil do sodelavcev zahteven in strog, je znal tudi pomagati in svetovati. Bil je pravičen in pošten do vseh enako in z njim smo se počutili varne. V tem hitrem tempu razvoja, ki je še posebej značilen za Perutnino Ptuj je čas hitro mineval. Minevala so leta za letom in Tomažičevih 30 let se je izteklo v en sam dolg delaven dan, ki seeedaj izteka. Pokoj, ki si ga je zaslužil mu naj povrne novih moči, ki jih je skoraj vse iztrošil za dobrobit Perutnine. Če za konec rečemo, da je Perutnina pred 30. leti imela srečo, da je dobila v svojo sredino Tomažiča, moramo sedaj reči, da je njegov odhod najtežji trenutek v njeni zgo-dovini. . . , jfjjsi • , ■ .. ■■ NOVOIZVOLJENI * V OSSS so komunisti zaupali funkcijo sekretarja Nadi Krajnc, referentki ope-rative v izvozno uvozni službi Svet vedno bolj pretresajo nemiri in globoka trenja ma političnem in gospodarskem področju. Poleg bremen razvoja našega gospodarstva iz preteklosti vpliva to sedaj na težke i;n zaostrene pogoje gospodarjenja pri nas. Zato je naša prva skrb stabilizacija in iskanje notra-njih rezerv. Perutnina sledi tem zahtevam, saj se je v preteklem letu ob izjemnih naporih z ogromnimi koraki vključila v izvoz. Situacija, kakršna je, za delavce Perutnine ni čisto nova, saj so »Perutninarji« navajeni na napore in odpovedovanja. Zanašamo se lahko le na lastne sile, delati bomo morali še več in bolje, prvi pri tem pa moramo biti komunisti. Predvsem komunisti se moramo zavedati, da smo delavci v DSSS strokovne službe in da moramo vsak zase in vsi skupaj prispevati večji delež k boljšemu gospodarjenju naših temeljnih organizacij. S pravočasnimi, jasnimi in objektivnimi informacijami bomo tudi pomagali razvijati sa-moupravijalsko zavest naših delavcev, da bodo lažje razpravljali in imeli odlooilnejši vpliv ne le na ustvarjanje dohodka, temveč tudi na njegovo delitev in porabo. Pri zastavljanju nalog in ciljev moramo biti komunisti bolj konkretni, pri uresničevanju dogovorjene politike pa enotni in odločni. Pogoj za tako delo pa je, da v naši OOZK ustvarimo take odnose, ki bodo sloneli na medsebojnem zaupanju, poštenosti, odkritosti in doslednem izpostavljanju odgovornosti vsakega posameznika. Mislim, da bomo v veliki meri lahko odpravili na ta -način tudi to pomanjkljivost pri delovanju OO, da veliko dobrega sklene-nemo, malo pa izvršimo. V TOZD Perutninske farme je ie slabe 3 % članov ZK od skupnega števila zaposlenih. Poleg majhnega števila članov ZK nas pri delu ovira še razdvojenost naše TO na teritorialno oddaljene DE. V vseh DE smo dokaj enakomerno porazdeljeni razen na DE Valilnica in DE Starošinci kjer nimamo niti enega člana ZK. Prizadevati si moramo, da se bomo številčno okrepili in da bomo zastopani v vseh DE, ker bomo le tako lahko tvorneje -in učinkoviteje sodelovali v samoupravnem procesu. V preteklem dvoletnem obdobju smo obravnavali gospodarske kot tudi politične- probleme. Razpravljali smo o proizvodnih problemih, ki so pereči za našo TO kot tudi za celotno DO, ter iskali najprimernejše rešitve. Naša permanentna naloga mora biti v tem, da se bomo zavzemali za čim bolj racionalno proizvodnjo in hitro pristopali k razreševanju problemov, -ki nastajajo v proizvodnji. Lažje bomo reševali vse proizvodne probleme, če se bomo OOZK vseh TOZD med sabo učinkoviteje povezovale, ne pa zapirale v ozke tozdovske interese. Sodelovali smo pri obravnavanju periodičnih obračunov in zaključnem računu, intenzivno smo se vključevali v evidentiranje in kandidiranje naših delavcev v samoupravne organe in za razne delegacije v SIS. Kljub boljšemu delovanju v sa-i moupravnlh organih pa ne moremo biti nikakor zadovoljim z delovanjem delegatskega sistema. Vse prepočasi uveljavljamo v prakso »Pravilnik o individualnih in skupinskih normativih dela. Saj bomo le tako lahko intenzivneje pritegnili delavce k resnejšemu odnosu do dela in s tem tudi dosegli boljše rezultate dela. Na področju družbene samozaščite in SLO moramo posvečati večjo pozornost varovanju ii,n zaščiti naših objektov z ob- SEKRETARJI ZKS čutljivim visokovrednim genetskim materialom, ne le ob izrednih razmerah marveč tudi v našem vsakdanu. Problem nastopa tudi zaradi tega, ke-r je naša TO razdeljena prostorsko v več krajevnih skupnosti z njimi pa še nimamo nobenih skupnih načrtov o varovanju naših farm. Precej na bolje se je premaknilo glede kontrole nočnih perutninarjev odkar smo uvedli prostovoljno kontrolo teh delavcev. Zaradi premalega števila članov v OO ZK TOZK Hajdina smo se združili v eno osnovno organizacijo, tako bomo lahko učinkoviteje in širše razpravljali o skupnih problenVh in te tudi ugodneje razreševali v obojestransko zadovoljstvo. V Commercu je izvoljen za sekretarja OO ZK Mirko Bauman, referent za odkup divjadi Ob izvolitvi za sekretarja OO ZK TOZD Commerce zavestno sprejemam zaupano nalogo z željo, da s svojim aktivnim vključevanjem m delom 'u-prinesem predvsem k boljšemu delu naše TOZD, k premagovanju težav pri izgradnji našega samoupravnega socialističnega sistema ter me nazadnje k izboljšanju medčloveških odnosov nasploh. Zato pri svojem delu posvečam največjo pozornost uresničevanju sprejetih nalog in njih uresničitev. Tako smo v naši OOZK sprejeli naslednji program dela im aktivnosti za tekoče leto 1982: — obravnava zaključnega in periodičnih obračunov, uresničevanje zakona o združenem delu, priprave na volitve, utrjevanje delegatskega sistema v TOZD, aktivnosti pri SLO in DS, krepitev kadrovske politike in idejno politično usposabljanje. Posebno pozornost smo namenili analizi ekonomskih in političnih odnosov im pripravam na 9. kongres ZKS in 12. kongres ZKJ. Smatram, da je sedaj ugoden trenutek, da končno preidemo od besed k delu, saj nam praksa kaže, da združeno delo še vedno ne razpolaga v celoti z ustvarjenim dohodkom. Še vedno imajo preveč vpliva na razporejanje dohodka banke. V SIS se večkrat stekajo velika sredstva, ki niso razporejena časovno, skladno, v gospodarstvu pa jih primanjkuje. V predlkongresnih aktivnostih je torej priložnost, da ta dogajanja dodobra analiziramo ter sprejmemo konkretne naloge, ki bodo obvezovale in določale konkretno odgovornost za njihovo izvajanje, Le na tak način se lahko približamo čim bolj k zastavljenim celjem, ki so v materialni krepitvi celotne družbe, v zaustavitvi padanja realnih OD, k smelejšim pristopom dogovarjanja na vseh ravnem in spoštovanja ter upoštevanju sprejetih dogovorov. Zaradi široko zastavljenih ciljev dela in nalog smo organizirano začrtali naše usmeritve, ki pa jih bomo realizirali' le z aktivnim vključevanjem vseh faktorjev odločanja in delovanja v naši sredini. Vzdrževalca elektronaprav Marjana Šeruga so izvolili za sekretarja svoje organizacije komunisti v Tovarni krmil V DO Mesokombinat Perutnina Ptuj sem prišel 13. marca 1978, ko sem se zaposlil v TOZD Tovarna krmil, kot vzdrževalec elektro naprav. Pred tem sem bil zaposlen v »1MP« Elektrakovimar. V vrste ZK sem stopil leta 1975 v JLA. V prejšnjem mandatnem obdobju sem bil izvoljen za namestnika sekretarja, v času šolanja takratnega sekretarja tov. Orlača sem opravljal funkcijo sekretarja OO ZK. Tudi sedaj sem bil izvoljen za sekretarja OO ZK Tovarne krmil. Sestajamo se praviloma enkrat mesečno, po potrebi in v izrednih priložnostih pa tudi večkrat. Na naših sestankih razpravljamo o vseh problemih in najvažnejših vprašanjih oziroma problematiki, ki se pojavlja znotraj TOZD in DO. Prav tako razpravljamo itn izvajamo vse naloge, ki nam jih posredujeta občinska konferenca in občinski komite ZKS. Udeležbo na sestankih lahko ocenimo za- dovoljivo, glede na delovni čas in potrebe proizvodnje. Člani 00 so na sestankih aktivni, tako, da resnično rešujemo vse probleme in naloge skupno. Vedno upoštevamo mnenje vseh članov, ki jih rešujemo po načelu demokratičnega centralizma. Idejnopolitično' usposabljanje in izobraževanje članov v sami 00 še ni dovolj zaživelo, tako kot bi moralo in to prav zaradi tega, ker na svojih sestankih posvečamo veliko pozornost problematiki, ki se vsakodnevno pojavlja pri tekočem delu. Pri nadaljnjem razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja je potrebno posebej utrjevati in razvijati delegatski sistem. Komunisti moramo v vseh sredinah vztrajati na usposabljanju novo,zvo.ljeniih delegatov. SLO in DS postajata vedno bolj množično obrambno in samozaščitno gibanje delovnih ljudi in občanov. Zato si bomo komunisti še nadalje prizadevali za krepitev obrambne in samozaščitne zavesti. Vse naloge, ki jih bosta sprejela 9 kongres ZKS in 12 kongres ZKJ bomo sprejeli in izvajali kot svoje naloge. Moramo se tudi bolj idejnopolitično usposobiti, utrditi enotnost ii.n akcij-, sko učinkovitost. V Mesni industriji so ponovno izvolili dosedanjo sekretarko Tilčko Lovrenčič, tehnologinjo v predelavi stabilizacijskih ukrepih in organih, samoupravljanja. Aktivno sodelujemo pri postopku evidentiranja, kandidiranja, pripravah na referendum in volitve. Prisotni smo v vsakodnevni družbeno ekonomski in politični situaciji. Na razširjenih sestankih obravnavamo tekočo problematiko v proizvodnji. Teh problemov .in težav je čedalje več, ki se pojavljajo zaradi pomanjkanja surovin in reproma-teriala, tako uvoženih kot tudi domačih. Prav tako smo razpravljali o izvozu in dejansko čez noč brez sodobne opreme, prešli na velike izvozne količine. To pa je rezultat dela in angažiranje slehernega člana kolektiva. Na programsko volijni konferenci smo sprejeli akcijski program, kjer je ena glavnih nalog aktivnost v zvezi z izvozom in izvajanje stabilizacijskih ukrepov, kadrovska politika, idejno politično usposabljanje lin utrjevanje delegatskega sistema. Dušan Šprah, kontrolor potnih nalogov je postal sekretar 00 ZK Transervis Član ZK sem od 24. 5. I972. V ZK doslej nisem vršil nikakršne funkcije, sem pa bil aktiven v krajevni skupnosti, kjer sem v mandatnem obdobju 1979— 1981 opravljal funkcijo predsednika krajevne konference SZDL v KS Hajdina, kjer sem prebival. Dragutin Cmrečnjak, tiskar, sekretar OOZK tiskarne Naša OOZK v tiskarni ima 9 članov od 80 zaposlenih. Struktura članstva je dokaj zadovoljiva, saj imamo precej mladih članov, ki aktivno sodelujejo pri nalogah, ki smo si jih zadali. Sodelovanje OOZK s samoupravnimi' organi se je v zadnjem obdobju izboljšalo, prizadevali pa si bomo, da bo še boljše, kajti samo na tak način lahko uresničimo naloge, ki so pred nami, teh pa ni; majo. Sodelujemo pri evidentiranju kandidatov za samoupravne organe v pripravah na volitve, v razpravah o periodičnih in zaključnem računu. V TOZD se srečujemo s problemi nabave repromateriala >i!n rezervnih delov za popravijo; dotrajanih tiskarskih strojev. V prizadevanju za stabilizacijo smo sklenili, da bomo aktivno sodelovali pri politiki znižanja stroškov, z boljšo kvaliteto dela, z zmanjševanjem izpada proizvodnje in izboljšanjem organizacije dela. Pred koncem preteklega leta smo se preselili v nove delovne prostore. Z vselitvijo se je pojavila potreba po novi organizaciji dela (kajti pogoji dela so se spremenili), katere predlogi so v javni razpravi;. V novih delovnih prostorih so se pogoji dela izboljšali, zato bi morala biti produktivnost večja, kvaliteta dela pa boljša, ob manjšem fizičnem naporu delavcev, saj je bilo v starih prostorih potrebno prenašati material ročno, kar je v novih prostorih izjema. Po vselitvi smo ugotovili nekaj pomanjkljivosti na objektu, katere izvajalec odpravlja. V začetku je bilo dosti pripomb, sčasoma smo se privadili, tako, da je začetno nezadovoljstvo ponehalo. V tem mandatnem obdobju pričakujem od članov aktivno in ustvarjalno delo, enotnosti in tovarištva, sam pa se bom trudil, da bomo uresničili čfmveč zastavljenih nalog. EVIDENTIRANJE — KANDIDIRANJE — VOLITVE Že v lanski 10. številki Perutninarja smo pisali o poteku evidentiranja in opozorili na razpravo v predkandidacijskem postopku. Pred-kandidacijski postopek je bil izveden v novembru, osnutki kandidatnih list pa so bili v javni obravnavi, s tem je bila dana možnost predlagati spremembe oziroma dopolnila vse do kandidacijskih konferenc, ki so bile v januarju in februarju. S tem je bila zagotovljena demokratičnost dela tudi tam, kjer predvidevajo zaprte volilne liste. Pred nami so le še razprave o predlaganih kandidatnih list in volitve, ki bodo izvedene 11. marca tako za delegate v skupščine ZZD kot SIS. Isti dan bomo volili tudi organe upravljanja. OOZK TOZD Mesna industrija šteje 19 članov od skupaj zaposlenih 499. Zavedamo se, da je to z ozirom na veliko število mladincev 226 zdaleč premalo in da je med ostalim ena prvih nalog, da pomladimo naše Vršite. Delo OOZK v minulem mandatu kakor tudi prihodnjem ni bilo in ne bo lahko. Vrsta političnih dogodkov in slabšanje gospodarske situacije zahteva od članov ZK, kakor tudi od slehernega člana naše družbe večjo angažiranost, na drugi strani pa samoodpovedovanje zaradi slabšanja izvozno-uvozne bilance. ■Splošna ugotovitev je, da člani ZK aktivno delujejo z 00 ZSMS in sindikatom, pri obravnavanju zaključnih in periodičnih obračunov, planiranju, investicijski politiki, izvajanju ZZD, V delo 00 ZK TOZD Trans servis sem se vključili 17. aprila 1980, ko sem se tu zaposlil. Da bom izbran za sekretarja 00 ZKS nisem niti pomislii, saj sem bil mnenja, da bi to funkcijo naj opravljal član ZK, ki že dlje časa deluje v naši TOZD in je popolneje seznanjen s problematiko naše TOZD. ZAHVALA Ob smrti drage mame Ane TRAVNIKAR se zahvaljujem kolektivu Ptujske tiskarne za izrečeno sožalje, pomoč in spremljanje na njeni zadnji poti. Štefka MENONI Akcijski program za naslednje obdobje smo že sprejeli in obsega naloge, ki jih predvideva občinska konferenca ZK, seveda pa se bomo ukvarjali tudi s problematiko našega TOZD. Prizadevali si bomo tudi, da vključimo čimveč dobrih delavcev v ZK, s^j smo res maloštevilni glede na število zaposlenih. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi drage mame, Ane TRAVNIKAR, se zahvaljujem vsem delavcem v TOZD Mesna industrija za pomoč in vsem tistim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. sin Milan z družino Znižanje časa reje piščancev omngnča dnseganje dobrih proizvodnih rezultatov Mesec Povprečna Starost teža v kg dni Pogin Manjko Konverzija krme v kg v hlevu % skupni v % po obračunu dejansko 1980 XI. XII. 1,75 1,79 47.6 47.7 Ne moremo se še pohvaliti z dolgoletno tradicijo kooperacijske reje piščancev, vendar je Mio v kratkem obdobju od leta 1965 dalje delo izredno razgibano. Strdkoivnjaki kakor tudi kooperanti smo v proizvodnji nenehno obvladali nove dosežke z istim čilijem — za boljši kos kruha. Učinkovit tak sistem dela nas bo spremljal tudi vnaprej — saj drugače ne more biti in drugače nismo navajeni. K takemu načinu dela nas tudi prisiljuje sedanja in bodoča naravnanost delovne organizacije na še vedno dragi uvoz In cenejši izvoz, kar velja sicer za ves razviti svet. Enostavno rečeno uveljavljati moramo visoko produktivnost in masovno proizvodnost kar nam edino omogoča obstoj. Jasno je, da bo dobro delo še vedno tako ovrednoteno, da bo zagotovljen »kos kruha«. Piščančje meso in ribe so najcenejša ter visoko beljakovinska in dietična hrana. Potrošnji tudi ne nasprotuje nobena veroizpoved v svetu. Pričakovati bo vedno večjo in zagotovljeno potrošnjo. Ce se bomo znali vključiti v mednarodno menjavo, i,n če bomo imeli zanjo pogoje, bomo tudi shajali in obstajali. Ob koncu koledarskega leta lahko pregledamo, kako smo v poprečju zaključili proizvodnjo. V kooperacijski reji nam nekaj planskih količin v kg oddanih piščancev manjka zaradi izpada vhlevltev v spomladanskem obdobju, ko so dan stari piščanci manjkali ali pa jih nekateri rejci niso hoteli vhleviti. Podrobnosti bodo podane v letnih poročilih ob zaključnem računu za leto 1981, tokratna vsebina članka pa ima namen prikazati druge e'e-mente. Pogledati je treba, kako nam je v kooperaciji uspelo prilagoditi se novi usmeritvi — to je izvozu piščancev celotne delovne organizacije. Vsekakor velja pravilo, da vsi stremimo za tem, da bi z boljšo organizacijo in z manj opravljenega fizično težkega dela dosegli večji dohodek posameznika in celoto. Da bi te cilje dosegli, je nujno treba zagotoviti določe-jne pogoje, ki so okvirno sledeči: | — dobra genetska sposobnost Ipiščancev, ki gredo v rejo v kooperacijske hleve, — zanje ustrezna kvaliteta krme, ki ne sme variirati ter o-mogoča optimalni prirast v najkrajšem času in — poceni, — sodobna tehnologija v hlevih in nje optimalna uporaba v času reje, — uspešna veterinarska zaščita, — dobra organizacija dela z ustrezno razpoložljivim kadrom — vključno z ažurno administracijo. Še mnogokaj bi bilo'mogoče napisati. V kaki meri prej navedene stvari slabše ali boljše iz- poljnjuijemo naj presodi bralec sam. Gotovo pa lahko vsakdo še precej stori za izboljšanje proizvodnje. Čeprav povzroča zelo zahteven piščanec pasme Hubbard že dolgo občasne preglavice vsem, ki se z njim ukvarjajo, na koncu vendar lahko ugotovimo, da pa lahko daje vrhunske rezultate, če v reproceloti upoštevamo njegovo specifičnost. Proizvodni rezultati so sestavljeni za obdobje enega leta, in sicer od oktobra 1980 do oktobra 1981, to pa zato, da bi izključili objektivne vplive, ki so bili prisotni pri sestavi hrane zadnja dva meseca 1981. Rezultati so sledeči: Legenda: a) Skupni manjko pomeni seštevek pogina piščancev v hlevu, transportni pogin, konfiskat ter potrošnjo doma im za nakladalce. b) Konverzija krme je sešte- Dobra in kvalitetna embalaža je enako pomembna, kot dober proizvod. Znano je dejstvo, da izdelek marsikdaj prodaja ustrezno oblikovana in funkcionalno izdelana embalaža. O problemih v zvezi z embalažo se še nikoli ni toliko govorilo kot v zadnjem času. Morda je to posledica vse dražje in manj kvalitetne kartonske embalaže, ki jo plastična počasi, a zanesljivo izpodri-nja. V naši delovni organizaciji je že nekaj let prisotna težnja in pobuda, da se preide na povratno plastično embalažo, ki bo v celoti oz. delno zamenjala kartonsko. V letu 1981 so bili storjeni prvi konkretni koraki pri uvajanju plastične^ embalaže v proizvodnjo. Za skupno mizo so sedli predstavniki Perutnine Ptuj, Perutnine Zalog, Koke Varaždin, ABC Pomurke Murska Sobota in Perutninskega kombinata Pivka ter se dogovorili o uporabi enotne plastične embalaže, ki jo proizvaja Iplas iz Kopra. Želja je, da bi čim večje število proizvajalcev perutninskega mesa iz Jugoslavije pričelo uporabljati enako povratno plastično embalažo. Čas bo pokazal, ali so proizvajalci perutninskega mesa sposobni prilagoditi se hitrim spremembam na področju embalaže. V državah, kot sta Holandija in Francija, kjer imajo visoko proizvodnjo perutninskega mesa, povratna plastična embalaža že dolgo časa opravlja svojo funkcijo. Prehod na povratno plastično embalažo bo veljal nekaj čez eno staro milijardo. Glavni delež te vsote odpade na plastične zaboje, pralno linijo ter adaptacijo 1981 1. 1,77 47,8 11. 1,77 47,8 III. 1.77 47,9 IV. 1,77 47,0 v. 1,79 47,0 VI. 1,70 46,3 Vil. 1,74 46,6 Vlil. 1,74 47,1 IX. 1,77 46,5 X. 1,77 46,1 vek po obračunih, dejanska konverzija pa je odšteta krma, ki so jo pojedli piščanci, ki niso poginili v hlevu. Zaključimo torej lahko, da se nam doseženih rezultatov ni treba sramovati in da bomo lahko prostorov v pralnico in sprejemno rampo. Menimo, da to ni veliko v primerjavi s stroški, ki jih zdaj odvajamo za kartonsko embalažo. Za boljšo predstavo ekonomske upravičenosti uvajanja plastične embalaže lahko damo približen izračun cene kartonske embalaže, ki jo porabi TOZD Mesna industrija v enem dnevu oziroma enem letu. Povprečno se porabi dnevno 5000 kartonov po ceni 30.— din po komadu, kar znaša petnajst starih milijonov na dan oz. štiri stare milijarde letno. Vsekakor to pome-nio gromen prihranek denarnih sredstev. Omeniti pa je potrebno stroške, ki bodo nastali ob uporabi plastična embalaže, ki jih jpri kartonski embalaži ni bilo. Gre za povečano administracijo, po- — 6,39 2,18 2,16 — 6,29 2,17 2,15 7,09 8,93 2,20 2,17 7,15 9,05 2,20 2,17 7,27 8,79 2,20 2,17 7,07 8,44 2,17 2,14 6,40 7,83 2,16 2,13 9,90 10,32 2,18 2,15 6,49 7,71 2,16 2.14 6,16 7,25 2,18 2,16 5,65 6,78 2,15 2,14 5,11 6.11 2,15 2,13 seveda zadovoljni, če bomo tem številkam lahko ustregli tudi v letu 1982 ob znanih težavah pri nabavi sestavin za kvalitetno krmo, ki je potrebna za dosego takih rezultatov. ing. Jože Reisman večano število delavcev v pralnici, zmanjšanje izkoristka pri transportu ter pri pranju za uporabo detergentov, dezinficien-tov, vode ter energije (elektrike, naftni derivati]. Vendar se nastali stroški nikakor ne bodo približali stroškom, ki jih zahteva kartonska embalaža. V zadnjih mesecih lanskega leta je v našem TOZD poskusno stekla uporaba plastične embalaže. Ob tem se nismo srečali s kakšnimi večjimi težavami. Manjše težave sicer bodo, vendar smo na to pripravljeni in jih bomo sproti odpravljali. Želja nas vseh je, da bi uvajanje povratne plastične embalaže potekalo čimbolj nemoteno. Zoran MILOVANOVIČ tehnolog TOZD Ml Povratna embalaža v mesni Industriji da ali ne Lična plastična embalaža je že poskusno v uporabi poprečje 1,75 47,0 6,46 7,90 2,19 2,16 Mojster v klobasicami, Mo Kos, se je upokojil Prve dni v januarju letošnjega leta se je od svojega kolektiva TOZD Mesna industrija in tudi od celotne delovne organizacije poslovil naš dolgoletni sodelavec, mesarski mojster in vodja klobasičarne, Stanislav KOS, ki je prispel do zaslužene upokojitve. proizvodnjo in prenašati na mladi rod. V letih, ko se je Stanko zaposlil pri Perutnini, je bila tehnologija še zastarela. Leta 1967 se je izdelalo dnevno do 200 kg klo-basnih izdelkov. Danes, po 14 letih, se v klobasičarni naredi 60 do 70-krat več. Za dosego tako velikih delovnih uspehov, je bilo potrebno veliko angažiranja, vgrajevati je bilo treba veliko znanja in se marsičemu odreči. Posebej moramo omeniti Stanka, kot vodjo klabasičarne. Bil je strog in zahteven, vendar pravičen in spoštovan. Več generacij vajencev je šlo skozi Stankove roke, vzgajal jih je ter jim vcepljal znanje, ki ga je imet. Pri tem poslanstvu je bil zelo potrpežljiv. Večina tistih, ki danes delajo v predelavi, je šla skozi Stankove roke. Za marsikoga je bil drugi oče. Vsakodnevne težave, ki smo jih imeli, katerih pa ni bilo malo, smo ponavadi zaupali njemu v prepričanju, da bomo dobili odgovor, ki nas bo spodbudil in nam vlil novo upanje. Takšen odgovor je vedno vsak pri njem dobil. Vsa leta je Stanko posebno plodno deloval tudi v samoupravnih organih TOZD in DO. S svojim vestnim in vztrajnim delom nam je bil vedno vzor. Bii je eden tistih, ki je s svojim znanjem, žulji in velikokrat z osebnim odpovedovanjem s svojimi sodelavci veliko prispeval pri izgrajevanju moderne Perutnine. Trdo delo ga je kalilo, tako da je ob odhodu v zasluženo upokojitev čvrst in še primernega zdravja. Za njegov nesebični prispevek pri ustvarjanju Perutnine, posebno predelave, smo mu nadvse hvaležni. Izrekamu mu vse priznanje in se mu zahvaljujemo. Še mnogo zdravih let vam želimo na pragu vaše jeseni življenja! Sodelavci TOZD Mesna industrija Bodil se je 20. 11. 1921 v Mariboru kot eden izmed treh otrok v delavski družini očeta metalurga. Mladost je preživel v domačem kraju, kjer je obiskoval in uspešno dokončal osnovno šolo. Po končani osnovni šoli na razpotju svoje mladosti, se je odločil, da se bo izučil za mesarja, ki je bil takrat eden najimenitnejših poklicev. Kot vajenec se je učil pri privatnem mojstru Fidlerju Jerneju, kjer se je kot izredno nadarjen, priden in vesten kot izučen mesar in pomočnik zaposlil leta 1938. Dobiti redno zaposlitev v tistem času je nekaj pomenilo, dobili so jo zares najboljši. Stankova prva zaposlitev v novi Jugoslaviji je bila v mariborskem podjetju Bog, kjer je delal kot mesarski pomočnik. Vendar ni skrival svojih ambicij. Po sedmih letih dela pri Bogu se je zaposlil v KZ Lenart, kjer je postal mojster v klobasičarni. Leta 1963 se je Stanko prvič zaposlil pri Perutnini. Po enem letu in osmih mesecih dela je leta 1965 odšel v tujino — Nemčijo. Bes je, da ga je mamil večji zaslužek, še bolj pa ga je gnala želja po Izpopolnitvi, po pridobitvi novega znanja, kajti naše znanje in tehnologija sta bila takrat zasnovana na obrtništvu. Po dveh letih v tujini se je leta 1967 ponovno zaposil pri Perutnini in to v klavnici, kjer je postal vodja klobasičarne. Tu se je začela Stankova najuspešnejša delovna pot. Vse svoje dolgoletne izkušnje in znanje je začel uspešno uvajati v Zavestna odločitev za kolektivno vodstvo Na referendumu, ki je bil v vseh TOZD, TOK in DSSS 5. februarja 1982 so se delavci in kooperanti naše DO odločili »ZA« kolektivno vodstvo. ZA sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v DO ter sprejem sprememb in dopolnitev statuta DO je glasovalo 80,7 % ali 1314 od skupno 1628 delavcev in kooperantov. Glasovanja se je udeležilo 1450 upravičencev, medtem ko se 11 % volilnih upravičencev glasovanja ni udeležilo iz objektivnih in opravičljivih razlogov (bolezen, dopust). Na tem referendumu pa so se delavci DO odločali še za spremembe in dopolnitve pravilnika o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter osnove in merila za delitev osebnih dohodkov in sredstev skupne porabeter ter druge osebne prejemke delavcev. Za sprejem sprememb in dopolnitev se je odločilo 1218 delavcev ali 86,6 %. Referendum je bil dobro pripravljen, v pripravah pa so bili delavci podrobno seznanjeni z vsemi spremembami. Volilne komisije in odbori so vestno opravili svoje naloge, večina volilnih upravičencev pa je svoje samoupravno pravico opravila že v zgodnjih jutranjih urah. Visok odstotek delavcev in kooperantov, ki so se odločili ZA je odraz jprimerne samoupravne in politične zavesti vseh naših delavcev in kooperantov. Perutnina je tako prva DO v naši občini, ki prehaja na nov način vodenja. S svojo odločitvijo za tak način vodenja so delavci in kooperanti izkazali zaupanje novemu načinu vodenja, vsi pa pričakujemo, da se bo naša DO tudi pod novim vodstvom uspešno razvijala. Rezultati izida referenduma so prikazani v naslednji tabeli: Za spremembe in dopolnitve TOZD c e “ £ 'ČL-s > > Glasovalo S? 1. Tovarna krmil 69 68 98,5 2. Perutninske farme 204 204 100,0 3. Mesna 'industrija 499 466 93,3 4. Transservis 181 168 92,8 5. Commerce 225 207 92,0 6. DSSS 115 105 91,3 7. Ptujska tiskarna 82 77 93,9 8. TOK Hajdina 253 155 61,2 o Samo up. »poraz, o združ.TOZI v DO S? Statuta DO o? Pravilnika o razporej. dohodka o? 51 73,9 54 78,2 52 75,3 187 91,6 188 92,1 195 95,5 425 85,1 424 84,9 433 86,7 142 78,4 145 80,1 151 83,4 196 87,1 196 87,1 199 88,4 100 86,9 100 86,9 90 78,2 77 93,9 71 86,5 71 86,5 136 53,7 136 53,7 27 87,0 Skupaj: 1628 1450 89,0 1314 80,7 1314 80,7 1218 86,6 Naši milijonarji Z (razvojem delovne organizacije se je širil in moderniziral tudi vozmi park. Ko smo v Pe-rutninarju predstavili naša najstarejša šoferja, sedaj že upokojena, Antona Korenjaka in Cirila Soka, sta nas seznanila s kakimi težavami sta se ubadala, kadar sta popravljala stare izrabljene kamione. Najraje se je pokvaril kar najdalje od doma. Povedala sta tudi, da je Perutnina nabavila prva nova kamiona v letu 1953. Kasneje so se vrstila samo nova vozila. V letu 1977 smo pisail tudi o tem, da je Anton Lipavšek prevozil 400.000 km s hladilnikom TAM 6500 brez generalnega popravila. Takrat je bila to še redkost, sedaj pa je že nekaj čisto normalnega doseči 500.000 km. Kako tudi ne, ko pa sta se 29. januarja letos brata Franc in Rudi Sagadin vrnila s »svojim magirusom« iz Beograda z milijontim kilometrom brez generalnega popravila. Res je sicer, da se kvaliteta vozil nenehno izboljšuje, da so relacije daljše in ceste mnogo boljše kot so bile, vendar je za tak uspeh vsekakor pomemben, če ne že najpomembnejši človek — šofer s svojim odno- som do vozila in Skrbjo zanj. 1,000.000 prevoženih km pa še brez »generalke« je veliko, je nekaj, kar zasluži pozornost. Še več. Spomnimo se, da so naši šoferji ob dnevih perutni-narjev prejemali nagrade tovarne avtomobilov za prevoženih 200, 300, 400 in 500 tisoč kilometrov, medtem ko za 1,000.000 prevoženih km menda nimajo predvidenih nagrad, torej tega niti v tovarni niso predvidevali. Kakorkoli že, ta primer lahko štejemo med pomembne delovne dosežke. Še toliko bolj, ker je spodbudil druge šoferje naše DO, da tekmujejo, kdo bo dosegel več. Pri tem je treba opozoriti še, da bratoma Sagadin sledi vrsta vestnih in dobrih šoferjev. Najbližja sta jima Franc Petrovič in Ivan Hentak, ki sta že v juliju lani prevozila 850.000 km, ne da bi bil stroj odprt ali kakorkoli popravljan, razen rednega servisiranja -in vzdrževanja. Z njima smo pripravili razgovor za prejšnjo številko Pe-rutninarja, vendar prispevek iz tehničnih razlogov ni bil objavljen. Objavljamo ga takrat, medtem ko bomo brata Sagadin predstavili v eni naslednjih številk. Franc Petrovič je začel kot vojaški šofer leta 1948. Kasneje je menjal nekaj delovnih organizacij m se končno februarja 1961 zaposlil: pri Perutnini. Najprej je vozil tovornjaka, s katerim je v večini vozil živino odkupljeno na terenu. Po desetih letih je začel voziti hladilnik in končno decembra 1975 prevzel novi kamion '•— hladilnik TAMdVlagmrs, katerega še vedno vozi. Ivan Hentak se je zaposlil junija 1966 na farmi Breg kot traktorist. Ob delu je opravil kvalifikacijo in izpite za ustrezne kategorije. Leta 1969 je prišel v Servis, kjer je začel voziti kamion. Tudi on je najprej prevažal živino in krmila. 1972. leta je začel voziti dostavni kamion — hladilnik in končno, skupaj s Petrovičem, prešel decembra 1975 na magirusa. Na vprašanje kako je treba voziti, da stroj dolgo vzdrži brez okvar, sta oba enako odgovorila. Najpomembnejše je redno Vzdrževanje. Skrb za redno menjavo olja in filtrov. Redni sservisi, katere opravljajo sedaj mehaniki v naši delavnici. Vse-kakor pa je vzdržljivost stroja odvisna tudi »d tehnike vožnje. Ni treba brez potrebe forsirati' med vožnjo. Velika prednost je tudi v tem, da kamion vozita vedno ista šoferja, ker se tako navadita na vozilo, da registrirata sleherni nepravilni šum pri delovanju stroja im vozila kot celote. Kako sta zadovoljna z delovnimi pogoji? Petrovič: Pogoji, so kar v redu, vendar hj se dalo še marsikaj storiti. Vsekakor bi bilo potrebno urediti benificirani delovni staž, katerega zakon omogoča. Franc Petrovič in Ivan Hentak ob svojem magirusu Hentak: Perutnina je vsekakor ena tistih delovnih organizacij, ki se izredno hitro razvija. Hiter razvoj pa je možen le v dobrem koJektivu pri ustreznih delovnih pogojih in medsebojnih odnosih. Benificirani delovni staž pa mislim, da bi za šoferje le že moral biti urejen. Kaj vaju v poklicu najbolj veseli? Hentak: Sam poklic — delo. Če me to delo me bi veselilo, ga ne bi opravljal. Res pa te včasih mine veselje do takega dela, ko vidiš na cesti šoferja »zašvasanega v pločevino« po prometni nesreči. Petrovič: Lepo je tudi to, da se med seboj odlično razumeva. Zato greva na vožnjo z voljo, s -srcem, saj sva skupaj na vožnji več kot doma z družino. In kako družine prenašajo tolikšno odsotnost? Hentak: V začetku je vsaka žena v skrbeh, kasneje pa se navadi. Petrovič: Pomembno je tudi, če te v družini razumejo, da ni zaradi odsotnosti nerganja. Med delom je tudi precej neprijetnosti, katerih se najbolj nerada spominjata? Hentak: Neprijetnosti na cesti me manjka, najtežje pa mi je bilo na Velebitu, kjer v zimi slabo vzdržujejo ceste. Zgodilo se je, da je slabše opremljene kamione zaneslo s ceste in so se tako zagozdili, da je bil onemogočen promet. Kako pa-je prijetno spati1 v kabini v zim-i ski divjini Velebita si lahko' mislite. Petrovič: Ob neki priliki v Užički Požeigi, ko me je med prehiitevanjem prikoličar zrinil v obcestno zaščitno ograjo, na-kateri sem s kamnolom obvisel nad 18 m globokim akumulacijskih jezerom. Takrat je bil z nama še spremljevalec iz skladišča Beograd. Kaj mislita o vzrokih prepogostih prometnih nesreč? Petrovič: Predvsem neprevidnost voznikov. Hentak: Slabe in slabo vzdrževane ceste. Tudi preU(truje-> nost voznikov, predvsem zdomcev, -ki se peljejo na dopust ali nazaj na delo. Kako urejate šoferji oddih? Petrovič: Vodstvo TOZD ima izreden posluh, da dobiš dopust, kadar ga želiš oziroma potrebuješ, seveda, če ga pravočasno zaprosiš. Sami pa se izogibamo prošenj dopusta v času voznih špic. Prav bi b lo, če bi razširili počitniške zmogljivosti. Hentak: Mislim, da so naši počitniški centri ustrezni, če pa jih primerjamo z drugimi delovnimi organizacijami, bi lahko bili boljši. V vsakem primeru pa so zmogljivosti preskromne, saj si vedno več delavcev želi nekaj dni oddiha v ©nem od krajev, kjer imamo svoje prc store. Za dobro delo sta oba prejela pismeno priznanje delovne organizacije, za 500.000 prevoženih kilometrov pa še nagrado in diplomo Tovarne avtomobilov Maribor. Petrovič je lani prejel odlikovanje predsedstva SFR Jugoslavije, red dela s srebrnim vencem. Pravi, da mu to visoko družbeno priznanje izredno veliko pomeni in je ponosen nanj. Kako preživljata prosti čas? Hentak; Včasih prostega časa šoferji nismo poznali, sedaj pa že, čeprav ga je malo. Ko ga le imam, nekaj več časa posvetim družini. Rad se mudim na vrtu, tu in tam pa tudi ribarim. Petrovič: imamo nekaj zemlje im v prostem času v glavnem pomagam družini. Na zadnje vprašanje, kaj si želita v bodoče, sta spet enako odgovorila. Še nekaj sto tisoč srečno prevoženih kilometrov. Za delovno organizacijo pa, da bi se še naprej tako razvijala, kot smo tega vajeni doslej, saj je od razvoja odvisen tudi naš lepši jutri. : To pa so tudi naše želje njima in vsem delavcem naše delovne organizacije. Uredništvo Novoletna srečanja upokojencev so postala že tradicionalna Upokojenci v glavnem živimo od minulega dela in od spominov. Radi se spominjamo brezskrbnih otroških let, nato obdobje, ko smo odraščali, se zapo slili, si ustvarili topel dom in pogoje za primerno življenje. Vsem pa so nam najbolj ostala v živem spominu zadnja leta pred upokojitvijo. To so leta, ki smo jih doživljali v Perutnini Ptuj. Lepi in neizbrisni so spomini na ta leta. V nas ne bodo zamrli, dokler bomo živi. Ne mine dan, da se ne bi spomnili na naše delo in naše sodelavce, s katerimi smo skupaj ustvarjali ter se skupaj veselili nad sadovi svojega dela. Minulo delo in z delom pridobljeno tovarištvo nas čvrsto povezuje s Perutnino Ptuj. Takšne vezi pa še posebej oživijo ob raznih naših srečanjih in stikih. Eno izmed takih je že tradicionalno srečanje upokojencev ob vsakem novem letu. Tako smo se v zadnjih dneh decembra zbrali v prostorih DSSS, kjer so nas najprej Jakec Butolen, Erih Šara in Ivo Tomažič seznanili z doseženimi rezultati dela v letu 1981 ter o nadaljnjih razvojnih možnostih Perutnine Ptuj. Vsa ta zelo bogata izvajanja smo z velikim zanimanjem poslušali ter smo bili ob tem tudi ponosni, da smo bili nekdaj tudi mi sodelavci Perutnine Ptuj. Na tem srečanju, ki je trajalo v pozno popoldne, smo si še marsikaj povedali ter si ob koncu zaželeli, da bi se ob letu spet vsi zbrali. Na srečanju smo se pogovarjali tudi o drugih oblikah, ki nas upokojence povezujejo s Perutnino Ptuj. Tako se nam nudi prilika, da gremo izven sezone na letovanje v kraje, kjer ima Perutnina svoje počitniške kapacitete. Za večino nas starejših je prav gotovo bolj zdravo, da se sprehajamo na osvežujočem zraku ob morski obali, kot pa da se predajamo žgočim sončnim žarkom v vročem julijskem soncu. Med nami in Perutnino pa so se uveljavili tudi drugi stiki. Vsako leto nas povabijo na dan perutninarjev, kjer imamo možnost, da se srečamo z vsemi nekdanjimi sodelavci. Sicer pa nam pred nekdanjimi ožjimi sodelavci ne zapirajo vrat, če jih želimo kdaj obiskati. Vsak mesec nas tudi zelo razveseli Ptujski perutninar, v katerem zvemo za najpomembnejša dogajanja iz dela in življenja ptujskih perutninarjev. Te in še druge vezi, ki jih imamo s Perutnino Ptuj, nas navda- jajo z velikim optimizmom in z željo, da bi Perutnina Ptuj še bolj napredovala in svojim delavcem lahko nudila čimveč vsega tistega, ki jih lahko osrečuje in bogati. Drago Čater 31. marec-dan inovatorjev ptujske občine Diplome in nagrade čakajo najuspešnejše Le doiber mesec nas loči od 31. marca, ki velja v naši občini za dan inovatorjev. Letos se bodo (ibovatorji ptujske občine zbrali na 4. dnevu inovatorjev, ki bo organiziran 31. marca v TOZD Elektronika Gorenje Velenje. Ob tej priliki bodo inovatorji pregledali opravljeno delo, izme-njali izkušnje in sprejeli usmeritve za nadaljnje delo. Najprizadev-nejši in najuspešnejši bodo prejeli tudi nagrade. Kako pa je z inovatorstvom pri nas? Minulo leto smo po obširni javni obravnavi sprejeli samoupravni sporazum o izumih, tehnionih izboljšavah in koristnih predlogih. Pri tem pa je tudi ostalo. Doslej še ni prispel noben predlog oziroma zahtevek. Naj to razumemo, da pri nas ni možno česarkoli izboljšati? Nh kakor ne! Tudi pri nas je že bilo precej pomembnih izboljšav, le malo več poguma je treba zbrati in prijaviti dosežek. To bi bila tudi spodbuda za druge delavce, kateri' doslej niso razmišljali o izboljšavah na svojih delovnih mestih ali drugod. Vsekakor je naša skupna samoupravna in politična dolžnost, da storimo vse v cilju spodbuditi inovatorstvo, ker je prav to lahko pomemben dejavnik v stabilizacijskih prizadevanjih. Urednik Športna tekmovanja za 11. dan perutninarjev Že v prihodnjem mesecu bomo pričeli s športnimi tekmovanji, v počastitev 11. dneva perutninarjev. Kot pretekla leta je program panog ostal nespremenjen, vključili smo le tekmovanje žensk — posamezno v namiznem tenisu, v kolikor bo dovolj zainteresiranih. — Šahisti imajo v sejni dvo-raiS poslovnega centra DSSS tekmovanje že 4. 3. ob 15. uri in sicer ekipno. Tekmovanje za posameznike bo pozneje, termin še ni določen, vsi prijavljeni pa bodo pravočasno obveščeni. Želimo, da bi letos bila večja udeležba, predvsem pri posameznem delu tekmovanja. Šahisti, ki posedujejo šahovsko uro, jo naj prinesejo s seboj. Vodja tekmovanja v šahu je tov. Ciglar Franc. — Isti dan bo v poslovnem centru DSSS — v kletnih prostorih tudi tekmovanje za ženske v pikadu. Za ekipo nastopa 5 tekmovalk, pride jih pa lahko več, ker bodo isti dosežki veljali tudi za posamezno uvrstitev. Tekmovanje bo od 14.—15. ure, vodja tekmovanja je tov. Šegula Roman, prijave pa sprejema na te-km ovalne m pro sto ru. — Igralci namiznega tenisa prav tako pričnejo s tekmovanji v marcu. Letos je prijavljenih 9 ekip, ki bodo igrale v 2 predtekmovalnih skupinah. Žrebanje skupin je že bilo opravljeno. Prva skupina (5 ekip) bo tekmova- la v prostorih Transservisa, vodja te skupine je tov. Šprah Dušan. Razpored tekmovanja: 1. kolo — 9 3. 1982 2. kolo — 10. 3. 1982 3. kolo — 16. 3. 1982 4. kolo — 17. 3. 1982 5. kolo — 23. 3. 1982 Ekipe, ki tekmujejo v tej skupini se lahko za termine odigra-vanja dogovorijo po svojem preudarku. V kolikor jim tone uspe, se naj držijo že določenega razporeda, vendar mora biti tekmo-vanije zaključeno z zadnjim določenim datumom. Druga skupina (4 ekipe) tekmuje v poslovnem centru DSSS. Razpored tekmovanja: 1. kolo — 18. 3. 1982 2. kolo — 19. 3. 1982 3. kolo — 25. 3. 1982 Vsi tekmovalci v tej skupini morajo imeti copate, ker drugače ne bodo mogli igrati. — Rok tekmovanj v namiznem tenisu za posameznike še ni določen. Določili ga bomo pozneje, po prejemu prijav. Prav tako še ni (določen sistem tekmovanja, odvisen pa je od števila prijavljenih. Prijave posameznikov za ženske in moške prejema Aco Krajnc, recepcija uprave Perutnine — interni telefon 210. Prosimo, da se prijavite v čim večjem številu. Sistem bo drugačen, kot preteklo leto. Skušali bomo igrati v skupinah, po kva- (Nadaljevanje na zadnji strani) (Nadaljevanje z 9. strani) liteti, da se bo lahko igralo čim več. Tekmovanje na izpad ni bilo toliko zanimivo, zato bo letos spremenjeno. Pri moških se bo igralo v 2 kategorijah: do -35 4n nad 35 let starosti. Ženske tekmujejo v eni kategoriji, prosimo pa, da se jih čim več prijavi. To tekmovanje nam bo dalo tudi ženska ekipo v namiznem tenisu za srečanje KOKA — PODRAVKA — PERUTNINA. — V imarcu — aprilu — maju se bodo odvijala srečanja v kegljanju in sicer ekipno in posamezno za ženske in moške. Termini še niso določeni, vsi prijav: kjeni pa bodo pravočasno obveščeni o njih. Vodja sta predvideno tov. Mlakar Martin in Mlakar Ciril. — Prav tako je že planirano tekmovanje strelcev v mesecu aprilu. Točni datumi bodo določeni ii(. sporočeni pravočasno. Ženske in moški pa bodo tekmovali ekipno in posamezno. Vodja tekmovanja pa še nismo uspeli določiti. — Ostala tekmovanja, v malem nogometu, minigolfu in ribolovu bodo vezana na sezono. Torej bodo pozneje, ko bo ugodnejše vreme. Vsi zainteresirani iz teh športnih panog se naj prijavijo, datume tekmovanj pa bodo pravočasno prejeli. —- To bi bilo vse v zvezi s športnimi tekmovanji za 11. dan perutninarjev. Še enkrat apeliramo na vse zaposlene v našem kolektivu, da se vključijo v tekmovanja v čim večjem številu. Vsi se zavedamo koristnosti športne rekreacije za počutje in zdravstveno stanje delavcev, zato ne oklevajte! Vsi ste dobrodošli. — Posebej še apeliramo na naše kooperante. Do sedaj se še niso udeležili nobenega tekmovanja. Prav gotovo bi v kakšni športni zvrsti uspeli sestaviti ekipo. Če pa jim tega ne uspe, pa so dobrodošli v tistih panogah, kjer lahko tekmujejo posamezno. Verjetno bi taki stiki bili koristni za vse. Torej pridružite se tudi kooperanti, ki ste prav tako dobrodošli. A. K. Vsi tisti, ki želite sodelovati v športnih tekmovanjih ob 11. dnevu perutninarjev, se prijavite vodjem posameznih disciplin objavljenim v prispevku, lahko pa tudi Živoradu Marinkoviču. Pri njem se prijavite tudi za vse panoge kjer še niso določeni vodji. BUŠK OTiCkE.' HOVIH POTI MAT* rfekM(4; VevicA OTTfi KAPTL iSUJL, SesTA\IIL EPI NOLmA ZA PETO ■Raz- poka Most Gest/ 0TOIC Vune mc&a iDEDNU FltMSICI tež/ses r?OŽ£' U m pksivV 1 FtW0l/N/ nst TlAMAMr slikar- ka Forma OPfeplE Akitvm tRcat Pop tOpl£p7 v mašilo žArera PR/ MC60- neru skKAjmi tceMec Potorokd IžEAEl- Politik (y/MC REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKt VODORAVNO: Karo, past (Sj, inicialka, Lisec, kad, Oman, poli, mata, Ahil leto, krone, sito, Malec, sponka, urar, Lesjak, Lenin, ara, Poljčane, Strunjan, AP, RE, Ustinov, UO, APA, agonija, Stark Konjic, Vodan, rodeo, elastik, vogal, Bradi, til, Djakovo, Obir, I J, asi, alt, soj, ata, nova. Halle, tiskarna, VT, Dean, Est, r, IM, Vickers, Jirak, etik, Rota, rama. Novoletno nagradno križanko je pravilno rešilo 8 delavcev naše DO. Na 11. redni seji uredniškega odbora pa je bilo žrebanje nagrajeno. Knjižno nagrado prejme Anton MAJCEN iz TOZD Mesna industrija. Nagrada mu bo vročena na prvi 12. redni seji uredniškega odbora. Iskrene čestitke PTUJSKI PHRUTNtNAR, glasilo delovnega kolektiva In kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja redniškl odbor: Franjo Bezjak, Ivan Ciglar. Igor Galič, Marija Glaser, Jože llovšek, Majda Kuzma. Marica Pešec. Glavni urednik Lojze Cajnko. odgovorni urednik Jakob Butolen. Naklada 1.950 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja ,c. Sekretariata za. Informacije pri. IS SR Slovenije, št. 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. TiskaTOZD Ptujska tiskarna. Ptuj.