LISTEK. Ob odkritju Volaričevega spomenika. Spisal Janko Leban. (Dalje.) Leta 1889. I. (Kratka vsebina: 1. Lucile Podgornikove oeena skladb. 2. dr. Lampe in njega list.) Eozana 20./II. 89. Dragi Jankol Po vrati! Svakinja ne gre še v Ameriko, torej tudi jaz ne še v Ljubljano! Kedar pojdem, naznanim Ti že. Štorklja obdarila naji je z lepo deklico — Bogomilo — dne 8./I. opoIdDe. Zdrava sta mati in dete. Eaj še rata, to ne vem — vse je v božjih rocih! Edo stavi naraTi meje ?! Skušaj tudi Ti kaj Mzmohati" — saj zdaj tako še ne veš prav, kako je zakon — sladak(l). Čestitam Ti zopet k BIskricam". Vspeh dosegel si duševno in materijalno. Tako je prar: Nadaljuj ! Želim Ti veče sreče s Tvojim pisarjeDJem, nego jo imam jaz 8 svojo lajno. Da so pa naši kolegje (osobito taki, koji nosijo nkolegijalnost" vedno na jeziku) res zelo nekolegijalni, to skušam sam. Eritikovati hoče vsak — osel, nasprotujejo ti na vse načine; ako nočejo podpirati, da bi vsaj ne podirali. Oštej jih! — Lucila*) mi je skladbe vrnila osebno. Bil sem parkrat pri njej, res, dopada mi nje odkritosrčuost in sili me eeniti nje muzikalno znanost in vednost, sosebno glede klavirskih del. Spisala si je opazke — za kritiko — o vsakej skladbi posebe, (poslal sem jej bil 10 Opusov) namreč o moških zb — mešanih zb — samospevih in klarirskih skladbah ter BOd železne ceste". Meni pa je dala — tudi za javnost — nekako splošno oceno. Naj Ti naveden nekaj stavkov: — To pot mi je možno z veseljem poročati o najnovejših skladbah V. Skladatelj bil je jako marljiv. .. Oeravno je v tej zbirki lepo število skladeb, vendar je prav malo takih, ki bi ne kazale očitnega napredka. Melodije 80 pristno glasbene, nekoje take, da se jim ne more Tstavljati ne uho, ne srce. Posebe mi je še poudarjati, da kaže V. t teh delih prednost, ki me doslej ni še razvadila *) Podgornik-Tolomei. drugod pri Slovencih: Spremljevanje povzdiguje nad jednolične figure. . . SpremljeTanja so prav arečno iznajdena in celo slikovita. Klavirske skladbe se ne dajo pretežko izpeljati in so napravljene za raznoteri okus. — Meni ni znano pri Slovencih nobeno delo, ki bi bilo podobno komadu: Od žel. ceste. To je opereta Min nuce". Oela priredba se je nad vse posre&ila, tekst je iluatroTan s prav srečnim humorjem. Ni mi možno verovati, da izvršba komada ne bi dosegla sijajnega uspeha. Ne morem se vzdržati, da bi kar nujnejše ne opozorila čitalnic na ta komad, jaz menim, da ni občinstva, ki bi originalnega komada ne odobravalo z najtoplejšo poh?alo. — Želeti je samo; da bi imela poročevalka mnogokrat priliko, soditi o glasb. napredku pri Slov. tako ugodno, kakor je možno pri teh najnovejših delih Volaričevih. Hočeš še bolj laskave ocene? Ponosen sem na svoje skladbe — toda, dragi mi, samo edino ponosen. Saj veš, kako je z muziko pri nas. Pisal sem Giontiniju glede izdavaoja, oziroma založitve svojih del (se vč, poslal sem mu i oceno Luc. Podgornjkove) — a niti odgovoril mi ni. Glasb. /natiea pa jo tudi kako obrne, da nič mojega ne izda. Jaz tudi ne morem tiskati v lastno škodo — naj tedaj skladbe doma v kotu 8 pohvalno oceno vred — plesne! Opomnim pa Ti še, da sem marsikaj novega napravil, kar ni tudi Lucila še videla, kar bo pa še večje vrednosti. Uboga slovenska glasba! Potrpimo! Cesar Jožef je dal nekemu vrlemu vojaku penzijo potem, ko mu je krogla odbila — čeljust. Vojak re6e: Dokler sem imel zobe, stradal sem, zdaj ko ne morem več jesti, dajejo mi še-le kruha. Ali ni z nami enako? Eje so naši mogočni narodni voji (tako prayi Levstik, ne pa: voditelji) — kje naši pravični nDaprejpostavljenia? Neka vrag . ..? Od gradiškega slavca ne vem nič — ca Ave pismi nisem dobil odgovora. Nameravam ga obiskati v dan zborovanja našega Bu6it. dr." t. j. 7. marca. Ali si Ti obiskal Eavsa. Vrl dečko! Pozdra?i ga zame ! Veseli me, da se potezaš zame tudi javno. Da si g. Dr. Lampetu pisal o meni, zahvaljujem se Ti srčno. Pisal mu bom o stvari, toda s pogojem, da mi vsako novo skladbo pošlje v pretres. Saj on dobi menda vsako novo knjigo ali skladbo kot urednik listov. Meni pač ni mogoče vsega kupovati, treba pa imeti vse pred seboj, da človek ve, kaj in kako. Eaj ne? Njegov list sem naročil, dopada mi osobito letošnji. Eaj delam? V Eozani plešejo vsako nedeljo — no, potem šuma in hruma ne manjka. Godem in skladam vedno — to in šola, pa je dela dovelj. Stanko, čvrst deček mi je v veliko veselje. časih grem na posete k prijateljem, pa ,,pasa cajt". Pijem ga po kapljici, to je tudi nekaj. Soboto 23. t. m. ob 6. uri zvečer bo imelo braln. društvo ples — sviral bo krminski septet. Nadejam se veselega večera, nDebeli četrtek" oženimo BSlov. Jez." s OirilMetodovo podružnico" v Biljani, bo prijeten pSpoldne. Na debelenco" bo v Oerovem Bbeseda", pri kteri imam govor, tedaj zopet lep dan. Na pust bom plesal, ,,da se bo kadilo" — no, potem je post. Vidiš, da ni tako napačno življenje pri nas. Seve — cvenka ni nikdar dovelj! Upam pa dobiti v kratkem podporo od okr. šol. sveta. Tudi ne bo napačno. Eaj pa Ti? — Kaj soproga? Edaj se vidiva? Pri zborovanju v Šenpetri 7./III.? Odgovori. Nadejam se, da si zadovoljen z današDjim listom: redko, pa dobro! Vse dobro Ti želi ter v ime svoje in Franeke srčno pozdrav- lja Tebe in gospo ves Tvoj Drejc. Zvoncek dobiš v teku enega tedna! Ees! II. (Eratka vsebina: 1. Obisk pri Gregoroižu. 2. Spisi humoristižni Volaričevi. Dragi Janko. Pričakoval sem Te v Št. Peter, a zaman. No, povedal si, zakaj nisi prišel. Že Eavs mi je pisal, da si bil pri njem, kar me jako veseli. Menim, da si bil zadovoljen v Šmarji. Tudi prav praviš, da je Eavs blaga duša. Ni duhovit in niti kak odličen talent, toda odkritosrčen, dober fant. Cudim se pa, da se Ti je zdel tožen. Navadno je on jako vesel, smeje se iz srca — jaz se vedno smejem njegovemu smehu, kedar sva vkupe. Morda se je izpremenil, kar se nisva videla. Edo ve, kaj človeka večkrat tare ?! — Poljšak je vrl narodnjak, značaj njegov mi dopade ; prikupil se mi je takoj prvi dan, ko sva bila s Eavsom pri njem. — Ear praviš o Bkrasotici" — to Ti verujem, saj se je i meni zgodilo tako. Škoda, da je navezana taka ženska na ono — tnalo! Dr. Lampetu nisem še nič pisal, a mu bom v kratkem. — Cestitam vuovič k dobremu uspehu z BIskricami", ter me veseli, da si se oglasil tudi k BDružbi sv. M." Tam lehko uspešno deluješ, osobito ker se mi zdi, da znaš pogoditi stvar v Ijudskem duhu in priprostemu narodu uinljivo in primerno. A tudi plačajo Ti, ako sprejmejo — pa bo Janko pohajkoval o počitnicah. Dr. Sketa visoko cenim. Poznam ga iz njegovih spisov v Eresu. Zdaj pa kaj o meni. — Šel sem bil pepelnično sredo skozi Eenče na Gradišče. Gregorčič me prijazno sprejme. Ostal sem pri njem do zjutraj ter sem potel^ šel k zborovanju vŠt. Peter. Pila sva do punctum polnoči izvrstno kapljico ia se pogovarjala o mnogočem. Da je bil ta večer zelo lep ia prijeten, ni mi treba posebno povdarjati. Zvedel sem marsikaj zanimivega. Glavna stvar pa je bila ta: Pesnik mi je pisal že teden dni poprej, da mi hoče priakrbeti I. mesto na šoli družbe sv. Cirila in M. v Trstu, ako bi hotel sprejeti to službo. Odgovoril sem: da. Na to je on pisal v Ljubljano voditeljem družbinem in Ti so bili s tem zadovoljni, rekel bi veseli. Pri Simonu imel bi jaz izredeti razmere natančneje. Eazvidel sem da bi imel lahko čez tisoč dohodkov na leto. Vse prav in dobro. Toda 2 stvari sta me motili: 1.) V slučaju bolezni (kdo ve, kaj iu kdaj zadene človeka ?!) ne bi imel plače. (Zlodja, saj bi moral potem skočiti v morje!) 2.) Mesto bode sčasoma, morda celo v kratkem prisiljeno vsled postave sprejeti to šolo v svoje področje — a kdo me zagotovi, da obdrži mestno lahovsko starešinstvo tudi učiteljsko tedanje osobje. Nobeden ne. — No, zato pa nimam velikega veselja do omenjene službe, ker — dasi dobra — ni gotova. A bolje nmalo, pa gotovo", nego veliko nestalnega. Ali nimam prav? Sicer pa mislijo gospodje v Ljubljani še zdaj, da pojdem v Trst ter pričakujejo mojih dokumentov — kajti rekli so mi, da gotovo dobim, naj le vložim prožnjo, četudi je termin razpisa že pretekel. Tudi so zadovoljni, da bi nastopil šele s prihodnjim šolskim letom, ne kakor je bilo rečeno: o Veliki noči. — A jaz ne grem. Oakal bom pa druge nsrečea. Morda je Bog odločil tudi meni kako zrno dobrote; čakajmo! V BSoči" ei bral, da nme izgube". To je pisal Žnidarčič, ker je zvedel o omenjeni Btvari. Jezilo me je, da je tako naglo objavil to negotovo novico. — Zdaj bodo razpisane službe t našem okraji; prosi sem-le! Jaz ostanem nienda še v Kozani. Zdaj sem izpolnil Tvojo željo: prepisal sem Zvonček. Le igraj in poj ga: besede so Tvoje, napev pa moj; tedaj so zjedinjeni t njem čuti naji obeh. V teku dveh mesecev nameraTam izdati zvezek skladeb. Dne 12./1X. bomo imeli v Eozani ,,veliko besedo s plesom". Ali prideš ? Skušaj! Tu sem priložil tudi moj šaljivi govor: Srce, kojega sem govoril pri Jezovi zabavi v Biljani. Preberi, boš videl, da imam tudi Ben kos humoristične žile". Pri priliki vrni mi spis, ker hoče Žnidarčič 3 moje šaljire govore natisniti v posebnej knjižici. Eaj se Ti zdi? Piši! — Pozdrav od soproge Tebi in gospej. Enako, ne, — še bolj pa Vaju pozdravlja Troj Drejc. Eozana 28./m. 89. (Dalje.)