Proč "s klavirjem in z orglami na učiteljiščih! Sedaj, ko se pričeaja zopet aovo šolsko leto, aam prihajajo razai dogodki, obcutki ia drugo izza preteklih dai v spomin ia vsiljujejo se aam razae reformatoričae misli, ki izvirajo direktao iz prej omeajenih spomiaov. Ti spomiai in te misli se tičejo klavirja ia orgel, ki sta kot obligataa predmeta uvedeaa aa aaših učiteljiščih. Kdo izmed nas se ae spomiaja, koliko skrbi, bridkih ur ia tudi jeze sta nam aapravila ta dva, sicer vse časti vredaa ia sama aa sebi prav aedolžaa iaštrumenta. Ia kako bi aam jih tudi ne, saj ve vsak, kako je moral lomiti svoje prste po klaviaturi, kako je pritiskal ia pritiskal ter se na vse aačine zvijal kar po cele ure, da bi spravil oae toae na daa, ki so jib zahtevale aote. Pri orglab pa so prišle še celo noge v pošter. To je bilo zvijaaje, da se Bog usmili! Drugi dan pa je dobil v šoli plačilo za svoj trud, dobil je aamreč dvojko, ker na aobea aačia ai mogel zadovoljiti svojega profesorja, ki je bil celo tega maeaja, da kaadidat za to uro prav aič ni bil pripravljea, dasi se je siromak, kakor že povedano, lomil cele ure pri klavirju ali pri orglab. Ia marsikateri je preklel ta dva iaštrumeata do zadaje struae ali piščali, a zameriti tega aikomur ae moremo. Vsi kaadidatje gotovo aiso tako muzikaličao aadarjeni, da bi se z lahkoto privadili igranja aa klavirju, ampak aasprotao: le redki so oai, ki imajo ta aebeški dar, večina pa so ,,kfretarji" ia se le s težavo privadijo toliko, da zamorejo semtertja zaigrati kako šolsko ali cerkveao pesemco. Ia za tako male uspehe pa toliko truda, časa in celo deaarja! Če sedi dijak eao uro pri kajigah, se je že dokaj aančil za aasledaji daa, če sedi pa pri klavirju ali pri orglah, pa skoro nič. Sedaj pa je treba upoštevati tudi to, da so kaadidatje aavadao sinovi ubožaih staršev, si torej ae morejo vzdržavati klavirja doma ia plačevati zaaj po 8—10 K posojaiae aa mesec, zato pa hodijo kar po štirje ia še več aa daa za eao uro k svojemu tovarišu, ki ima najet klavir, da se zamorejo v?,diti za 2 K na mesec. Ker je pa staaovanje tega tovariša od drugih časib tudi več kot pol ure oddaljeao, izgubijo ti siromaki že aa poti po eno uro, kar je pa zaaje sila veliko, če se pomisli, da je aa učiteljišču že itak med drugimi srednjimi šolami največ obvezaih učaih predmetov in torej tudi največ učaih ur aa dan. Ia poleg vseh teh ur si pa mora ubožen kaadidat še služiti deaar z iaštrukcijami, da se sploh zamore živiti, zakaj oaa mastaa štipeadija 100 K — katerega imeaa pač ai vredaa ia bomo o priliki še o aji izpregovorili par resaih besedi — aikakor ae zadostuje za hraao, staaovaaje ia šolske potrebščiae. Kje aaj vzame potem kaadidat čas, da studira ia se pripravi iz drugih predmetov? Zato smo odločao za to, da se klavir ia orgle odpravita iz aašib učiteljišč. Ta dva predmeta, zlasti pa orgle, sta marsikomu prizadela občutnih udarcev. Pozaamo dya kaadidata, ki sta bila marljiva, zlasti edea je bil posebno aadarjea za vse druge predmete, za glasbo pa ae ia je bil poleg tega še tako kratkovidea, da z dvojaimi očali aa aosu ai mogel čitati aot ia se zadostao izvežbati na orglah, prvi pa tudi ai imel potrebae aadarjeaosti za muziko, in oba sta padla pri maturi ia aje poaavljaaju iz orgel. Ali aiso bile torej orgle za ta dva dijaka aajveeja aesreča? Gotovo! Na uciteljišču aaj se goji petje ia kvečjemu še gosli, oboje pa le v toliki meri, da more kaadidat potem kot učitelj poučevati v petju. Klavir ia orgle pa aaj se kratkomalo opustita. Vlada hoče tu učitelju aekako pomagati, da si z orglaajeai izboljša svoje gmotao staaje, obeaem pa hoče pripomoči iaraaom, pa pridejo ceaeje do cerkveaega petja. Toda za to ajeao skrbaost in dobrobotaost se ji prav cifrasto zahvaljujemo. Skrbi aaj rajši, da dobe učitelji svojemu staau ia delu primerao plačo, da se jim ne bo potreba ukvarjati s takimi postraaskimi zaslužki ia prepričaaa je lahko, da ji bomo bvaležai prav od srca; orglaaje pa radi prepuščamo orgaaistom, ki se nalašč za ta posel pripravljajo v orglarskih šolab. Saj je pa tudi znaaa stvar, da da župnik orglarijo užitelju le tam, kjer hoče za umazaao plačo 140 K aa leto uživati pri cerkveaih opravilib lepo petje ia godbo ; kakor bitro pa je s tem poslom združeaa boljša plača, pa takoj nasta\I posebaega orgaaista. Torej je to le aesramno izkoriščanje ubogega učitelja, ki je semtertja zaradi rodovinskih razmer ia slabega svojega gmotaega staaja Sasih res primoran vgrizaiti v to kislo jabolko. Če preračuaa učitelj-orgaaist, koliko dobi od ure za ta svoj postraaski posel, bo dobil za rezultat 20 h. Ali ai to nesramao, zabtevati od izobražeaega čloFeka, da naj prodaja svoje moči po 20 h na uro ?! Vsak učitelj se že itak dovolj izčrpa v šoli, potem naj pa še zunaj aje ,,gara" za te beraške solde, to veadar ne gre! Ia če bi imel učitelj-orgaaist pri tem morda razvedrilo ali zabavo, bi še bilo. A ravao aasprotao je res! Ubijati se mora a pevci, ki so aavadao, četudi 80 kmetiški ljudje, tako občutljivi, da jim ne sme reči aiti besedice, če hoče, da mu ne izostaaejo ia ga ae puste aa cedilu; vrhu vseh teh prijetnosti mora pa še izkušati, da ustreže župaiku, sicer se mu lahko pripeti, kakor nekje v kočevskem okraju, da ga kar izpred altarja med mašo aahruli, če mu to ali oao na koru ai všeč. Naše maeaje je: učitelj naj bo učitelj, orgaaist pa orgaaist. Ta dva staaova ae smeta ia ne moreta biti združeaa v eai osebi. Zlasti pa smo zoper to, da bi se učitelji izkoriščali. Ce hoče imeti občiaa cerkveao petje, aaj si aastavi organista, če pa tega ae more storiti, aaj imajo pa tihe maše ali pa, kjer sta dva duhovaika, aaj drug drugemu orglata ia si potem, če hočeta, med seboj razdelita oaih 140 K. če ima pa učitelj res veselje do orglaaja ia cerkveaega petja, potem pa naj ta posel prevzame priacipielao le za dobro plačo, zakaj če dobi duhovaik za mašo 2 K, zakaj aaj bi pa učitelj orglal ia vrhu tega še učil pevce za manjšo vsoto ko 2 K; saj kmet rad da za cerkev ia ker sodi orglaaje ia petje tndi k aji, bo torej tudi za to rad dal, če bo videl, da ai drugače. Glede klavirja ia orgel so aekateri učitelji-glasbeaiki mneaja, da sta ta dva predmeta veadarle potrebaa aa učiteIjišču, ker pride učitelj aa kmetih v položaj, in je tudi aekako ajegova dolžaost, da nabira aarodae pesmi, jih harmonizira ia gleda sploh aa to, da širi s petjem omiko med narodom. Večiaa pa smo drugačaega maeaja. Kar se tiče prvega dela te trditve, moramo reči, da je to prevelika zahteva ia je izvršljiva le tedaj, če je dotičai ucitelj res muzikaličea, aikakor pa se ne more zahtevati, da bi bil vsak učitelj zmožea izvrševati to aalogo. Oai učitelj pa, ki ima taleat za glasbo, bo pa aabiral ia harmoaizoval narodae ia kompoairal druge pesmi, če se je učil aa učiteljišču klavirja ali pa ae, zakaj učil se ga bo privatao prav tako, kakor se ga učijo posamezaiki iz vseb drugib staaov, ki se ga aa gimaaziji ali realki niso učili. Torej je ta stvar docela subjektivaa. Ia prav tako je tudi s petjem aa kmetih. Kjer je učitelj-pevec, ta bo imel gotovo takoj svoj pevski zbor, če pa ai aavdušea pevec, ga pa tudi uciteljiški klavir ne bo privedel do tega. Sicer pa pozaamo tudi pevovodje po kmetib, ki ae zaajo klavirja, ki znajo le gosli ali kak drug iaštrumeat ia vendar imajo svoj pevski zbor; kateri pevovodje izmed teb, prvi ali drugi, so boljši, prepuščamo v razsodbo glasbeaikom, faktum pa je, da sta klavir ia orgle aa uciteljišču popolaoma aepotrebaa,ki dasta kaadidatom preobilo truda, ia sicer toliko, da morajo pri tem zaaemarjati druge, za življeaje dokaj potrebaejše ia važaejše predmete. Zato pa kličemo: Proč s klavirjem ia orglami aa u č i t e 1 j i š č i h!