V današnji družbi je človek človek« volk, ker so družabne razmere, ki silijo človeka, da mora biti hudoben. Kakor mora kmet zboljšati zemljo ako hoče, da mu rodi dobre pridelke, tako moramo zboljšati družbo ako hočemo imeti dobrega človeka. La v komunistični druibf bo smel človek ljubiti bližnjega kakpr samega sebe.
Leto I. - Si&v. 4.
GIiASIGO SOCIAL»lSTIČf*E Zl/EZE V	MflEČIJI
Parlament In revoludla
Mrožniai indeMlneta odbora lil. komunistične internacionalo
Cenjeni sodrugi /	j
Sc dani* stanje revolucionarnega gibanja i« spravilo ai line* ni red, v ©jetri obliki, raed drugimi vpra-jšaoh todi pereče vprašanje parlamentarizma. Čimbolj postaja razredni boj jasen, odtečen in ojster, tembolj se revoioeijcnaTtii elementi na Francoskem, j Angleškem. Nemškem, v Ameriki in drugod, pridru-I žajejo kon*un»tienenra gibanju ter z.lntžajejo in ure-Uafo svoja dejanja pod geslom, ki zahteva. da se iz-«*•£» vso oblast sovjetom. Anarltisttčno-siadakalrsli-jčne skupine in one *ktrpine, ki -»e pogostem« -itnenu-Sejo i sklj ečno smarhis lične, se tudi pridružujejo spk>-Hhtemu gibanju. izvrševala: odbor kcamrusisčne inier-»Ttac'jonale pozdravlja ta dejstva z naivečjim veseljem Hn zadovoljstvom.
j Na Francoskem tvori sindakalistična skupina Isodruga Pčricai-a temelj komunistične strank«: V ‘■Ameriki in deloma tudi n* Angleškem vodijo boj za j#ev';ete organizacije kakor n. pr. I. W. W. flndastrial {Wo?ker« of tbe Woridj. Te skupine so bde vedno jprc.i parlamentarni bojni metodi. Na drugi strani >pa hnamo v komuo:stitniH strankah' one elemente. Itd t^Izšli 'z socialno-demokratičnib s,t~aok in ki pri-jsaa.aio, da so potrebne tud* parlamentarne akcij«. I** so skupine Loriei na Francoskem, člani A. S. i •F. v Amerik*, I- L. F. na Angleškem i. t. d. Vse te stri. e, id se jih mer« združili ca vsa*: način in v kratkem v komunistično stranko, potrebujejo enotne •taktike po kateri naj bi s« ravnale. Ker t.ora beti •taktika enotna, je potrebno, da se reši to vprašanje po spletom pravila. Zeto se obrača izvrševafni odbor IH. internacionale do vseh bratskih strank s to-Ie okrožnico, k: ie namenjena omenjenemu perečemu vprašanju.
Ujedinjajoči se splošni program je v sedenjem tre-nct-iu oni. ki zaktera od socialističnih strank, da prizor io boj zn diktaturo proletarijsta v formi, ki 'zroča vso oblast sovjetom. Zgodovina je spravila ca d«n to vprašanje na način, da se v sled tega razločuje revo-iucijoiisrffi proletarijal od opOrturgrffev, da je p ris. o do razkola med komunisti in socialr.inn-pa-rrijot« vseli •znamk. Takozvaoi »center* (Kautski na Nemškem, Loc^uet ca Francoskem. f. L. P. in enaki elementi B. S P na Angleškem ter Hikjuilt v Ameriki) ima, idiub vsema oporekanja, vendarle objektivno protisocialistično smer. Ta »center', noče in ne more voditi boja za sovjetsko oblast proletariata. Obratno so ene skupine in stranke, ki so bile svojčas proti vsakemu pciit-čnema belu (o. pr. nekateri anarhisti) s tem. da so priznale cbksl sovjetov renegirale poli-, trčno naravo v tistem trenotku, ko so priznale idejo, j ki Loče. da s« pdadidekntrone oUlsti. Taka po- j lastite*,- oblasti s Strani delovat v* je potrebna, da sel zaraore potoni nje boriti delavstvo upeino prot* bur- S zuszip, id se bori proti temu. Tako se ie tore? dobilo! skupen bojni program za sovjetsko diktaturo.
S:ere razlike v mednarodnem delavskem gibanju j so se brezdvonsao preživele. Vojna je ustvarila nove j skuoloe. Mnogi anarhisti in srndakalisti. ki so bili svejčas proti parlainentjcrizmu. so se obnašali v dobi petletne vojne tako nizkotno in izdajalsko kakor stari ! ved j« obcijelne socialne demokracije, koji izgovarjajo po; ckioma zaman ime Karla Marsa. Delavske moči se združujejo v novih smernicah: Eni so za proletarsko revolucijo, za sovjete, z?, proletarsko diktaturo, z* akcijo delavskih mas do vstaje petem orožja; drr,£i so proti tem«. To je pač temeljno vprašanje sedanjosti. Nove skupine se bodo združile, ah se že dre Lij o po teh pravdih: n »li proti sovjetom, i V kakšnem razmerju stoji sovjetska misel s parlamentarizmom? Tu je treba brez drugega razločiti dve vprašanja, kit po vse; logiki nimata med seboj jnK skupnega. Vprašanje, k; koče parlamentarizem kot formo državne ureditve in vprašanje, ki hoče izrabiti oarlameatarizen* v razvojne svrfae resolucije. Mnogokrat sodrugi mešajo ta dva vprašanja. I aka mešava pa škoduje prav izdatno vsemu praktičnemu foojc. Skušajmo sedaj razpravljati zaporedoma o teh dv eh vprašanjih in sledimo potem vsem posledicam, ki iz tega izvirajo.
Oblika proletarske diktature je sovjet. To je pač priznano od dejstev, ki kaajo svetovno vrednost. Jel: je mogoče združiti so. jelsko oblest s parlasuen-i*jizraern? Ne ni mogočo. Ni mogoče združiti le dve otbsti ker predstavlja parlamentarni stroj osrednjo Sa carcdotuječo oblast bnržunzije. Pcslaaci poslanike zbornice, njihovo časopisje, sistem korupcije tein e nsocšjacije purkunentarcev z bančnimi ravna-teln. edinost, udružrtev vseh aparatov meščanske I drž . v v, vse to tvori ogromne verige v kojc je uku-jv*no delavstvo, Te verige je treba zlomiti, uničiti >|fa njifcorS* razvalinah se mora organizirati nova :oblast, oblast združenega delavstva, oblast delavskih 1pfcrLi-ueotov t. j. sovjetov. Le izdajslci dela vsi? a se zamorejo lagati delavstvu ia ga »apolniti z upom da bo mogoče priti do cilja mirnim potom s socialnimi ref c-mami. Taki ljudje so najbolj nevarni delavstvu. Ptoli	se je treba prav resno boriti. Znjimi se
ae sme skleniti nobenega kompromisa. V vseh me-ščrmskih državah je torej naše geslo: »Proč s parlamentom! Živela oblast sovjetov!
S Pri tem nastane to vprašanje: >Dobro, vi ste proti i oblasti sedanjih meščanski« parlamentov; zakaj po-: tem ne organizirate nove demokratične parlamente, na podlagi resnično splošne volilne pravice? » 1 ekom sccialbtičoe revolucije se je boj tak« poostril, da. mora operirati delavstvo hotro in energično. Pri tem je po.rebno, da delavstvo ne dovoli svojim sovražni-iteta vstop v svoj tabor, v organizacijo svoje oblasti. •Tem potrebam odgovarjajo saroo sovjeti sestavljeni i* zastpnikov dal&vstva, vojaštva, mornarjev in kmetov, ki so izvoljeni v tovarnah, delavnicah na polju in v vojašnicah. Tako je vprašanje proletarske oblasti- Sedaj se mora premagati vlado: kralja, predsednike parlamente, poslanske zbornice, narodne aboraice. Sploh je treba uničiti vse take inštitucije, i iti služijo našim sovražnikom.
j Sedaj pa pridemo do drugega temeljnega vpra-šasir. »Jeli je mogoče izkoriščati meščanske parla-numie v svrio revoiucijoaarnega razrednega boja?« To vprašanje nima, kakor smo pač 2e omenili, nobene logične skupnosti s prejšnjim vprašanjem. V resnici je mogoče delati za uničenje kateri si bodi orgs-nmaaije stem*da se stopi vanjo in, da se jo Izkorišča. To vedo prav dobro tudi naši razrediusovraž-orki kadar aarabijajo v svoje namene otiojeln« aociaino-demokratičn« strank« in drogo str okovm
m&Maaciji. Vmum J* nsfrok «k«tr«auH ptuter
Ruski komunisti, boljševikj so se uoeiezUi volitev v konststuanio (ustavodajno zbornico). V tej zbornici so se tudi uddežili sej. Udeležili so se teh sej pa le radi tega, da so to zbornico po 24 urah njenega obstanka razpustili in udejstvSi sovjetsko oblast. Bolj-ševifci so imeli svoje poslance tudi v stari carki dumi.
S tem pa, da so imeli tam svoje zastopnike niso boij-ševiki priznali nikdar dirme kot idealno ali sploh dobro jnštitudjo državne uprave. Boljše vi ki so po-riali v dumo svoje zastopnike samo zato, da pobi-;a-jo todi od tam stroj carske države in zat-o, da »omagajo tudi dumo razgnati, uničiti. Carska vlada »ač ni zastonj obsodila boijševike »poslance« vslec releizdaje v ječo. Boljševiški voditel?! so izrabljal tudi svojo imunketo. bodisi le za malo časa, zato, da »o protizakonito združevali in organizirali delavstva ra naskok proti carizmu. Vendar tri bilo opaziti tak« parlamentarne akcčje le na Ruskem. Vzemite v po-itev Nemčijo in delovanje Liebknechtovo. Umorjeni sodrug je bil pač vzor revolucijcmarca in nam se zdi da ni bilo prav nič nerevolucijonarnega kadar je is tribune v nemškem državnem zboru pozval vojaštve naj se spunta proti :stemn državnemu zboru. Obratne Tidimo v tem možnost i* korist izkoriščanju parlamenta. Ako ne bi bil Liabkneoht poslanec, ne bi bil , mogel izvršiti nikdar take akdje. Njegovi govori ne , bi bili dobili nikdar takega odmera kakoršnega so ( dobili. Tudi delovanje švedskih komunistov v parla- j mentu nas prepričuje. Sodrug Hoglund je vršil na , Švedskem prav tako delo kakor Liebkneckt na Nem- , škem. Izrabljajoč svojo poslansko moč in svoj po- . komunisti so »e posluževali z uspehom parlament ar- , tarni sistem. Na Švedskem ni storil nihče toliko kolikor ta naš sodrug in prijatelj proti vojni n za revo-lucjo. Enak zgled vidimo na Bolgarskem. Bolgarski komunisti so se posluževali z uspehom parlaemntar-nega sedeža v revohicijonarae svrhe. Pri zadnjih volitvah jih je bilo izvoljenih 47. Bolgarski sodrngi Blagojev, Kirkov, Kolar©v in drugi se poslužujejo uprav izvrstno parlamenta za revolucijo proleterijata. Seveda zahteva tako -parlamentarno delovanje- posebno drznost in svežost revolucijonamega duha. Položaj paših sodrogov v parlamentu je precej nevaren. Tam, moralo oni polc-žiti strelivo proti sovražniku medlem ko se sami nahajajo v sovražnikovem taboru. Oni gredo v parlament zato, da ga dobe v svoje roke. zato, da pomagajo delavskim množicam med zidovi parlamenta spraviti parlament v zraik.
Jeli smo radi tega morda zato, da ostanejo me-ščanki-demokratični parlamenti kot forma državne administracije?
Ne in stokrat ne. Mi smo za sovjete.
Pač pa smo iz mnogih razlogov zato, da dokler •nimamo dovedi moči, da razrušimo parlament, da gremo vanj in da ga izkoriščamo v sviho našega k mm:«-stičnega dela.
Mi vemo prav dobro, da takih parlamentarcev ni ' bilo še ne na Angleškem, ne v Ameriki ne na Fran- ] csskein. V teh deželah vidimo le parlamentarno iz- j dajstvo. Ali to še ne dokazuje, da naša taktika ne bi bila dobra in prava. Ds je V kar omenjenih deže- , lab tako kakor je, je temu vzrok pač dejstvo, da tam še ni nikake revolucijonarne proletarske stranke kakoršni sla rueLi fcoljševiki in nemški špartakovci. . Kadar prde tudi tam do enake stranke, se bo vse iz- ) premenilo. Pri tem je pa potrebno, da ostane težišče boja izven parlamenta (stavke, upori in druga bojna sredstva); 2.) da se parlamentarne akcije ujemajo po- ; poln orna z boji in akcijami izven parlanienta; 3.) da ■ vrše poslaci tud: nezakonito delo; 4.) da delajo po nalogah osrednjega odbora in se podvržejo njegovim sklepom: 5.) da se ne ozirajo v njihovih akcHah na parlamentarne običaje (ne smejo «e baii direktnih spopadov z meščansko večino, morajo govoriti »preko njihovih glav« itd.) -Ali se sme ati ne udeležiti se v gotovem trenotkn volilnega boja, je pač vprašanje, ki je odvisno od mnogih konkretnih razlogov, ki se jih mora proučiti v vsakem kraju posebej pred vsakimi volitvami. Ruski boljševiki so bojkotirali prvo rusko dumo v letih 1906. Opi sami pa so bili za udeležbo pri volitvah v drugo dumo, kadar je namreč kazr.lv, da bo trajal -ncščansko-ievda.c. si-siem na ruskem še mnogo let. Pred volitvami v nemško narodno zbornico leta 1918 je bil en del Sparta-kovcev za udeležbo pri volitvah dočim je bil drugi » del proti. Vendar so ostali špartakovci ujedir.jcna špart&kovska stranka.
> Ne smemo kar tako principijfelno se odreči vsaki • uporabi parlamentarizma: L. 1918., kadar so torej žc : imeK -oblast v rokah, so sklenili ruski boljševiki, po-
■ tem resolucije, sprejete na 7. strank, zbora, da bi
■ bili ruski komunisti (boljševiki) lahko primorani pričeti vnovič z izkorščanjem meščanskega parlamenti, v slučaju, da bi dale kake pc-sc o n e ckolnost; zopett-o premoč ruski meščanski demokraciji. Je treba tore; si ohraniti tudi v tem oziru nekoliko prostega kre-ianja.
Poleg vsega pa želimo povedati še io-le; Prava rešitev vsega vprašanja bo dozorela vsekakor izven parlamenta, na ulicah. Danes je več nego. jasno, da so stavke in upori edine uspešne roet-ode končnega boja med delom in kapitalom. Vsled tega je potrebno, da so obrnjene poglavitne znvcžuosii sodrugov v to, da se mobilizira množice: Ustanovitev stranke, ustanovitev lastnih skupin v organizacijah in pridobitev •stih, agitacija za revolucijo med množicami; vse to v prvi vrsti. 'Parlamentarna akcija in udeležba pri volitvah le kot pomožno sredstvo za glavno delo, nič več.
Ako sloje stvari tako, — in gotovo je, da so take — tedaj pač ni vredno, da bi nastal razkol med skupi-larni in v stranki ako si dve struji niste^ ediru v ta-(em anado važnem, drugo vrstnem vprašanju.
Dejstvo, da so se ponekod poslanci, prostituiralt parlamentu, je bilo tako gnusno, da so imeli svoje pomisleke v te; reči celo najboljši sodrugi. Take pomisleke se mora tekort revolucijonarne borbe odstraniti. Zato se obračamo do vseh skupin in do v s en organizacij, ki se resnično bore za sovjete in jih poživljamo naj ostanejo, edine in združene kljub nasprotujočega si mnenja v takem vprašanju.
Vsi oni, ki so za sovjete in za diktaturo proleia-rijata naj se združijo in naj ustanove, kjer je še ni. združeno komunistično stranko.
S komumstščnknt pozdravi! Pndoaduik isvrlovai-n«g» odbora komarističo« mteroaolooaie.
!
Zbtetior.
Stavke
Vsled vedno rastoče dragtpje, k3 je meščanstvo ne more ustaviti, je delovno ljudstvo prisiljeno se posluževati stavke, ako hoče spraviti svoje dohodke v ekted z draginjo. Dfa#r<}a j« povsod. Povsod eo nenormalne razmere, povsod se giblje delavstvo in zahteva za svoje delo pravičen zaslužek. Kdo bi očital delavstvu ako bo€e, živeti?
Sledeč poročSom v raznih dnevnikih smo naleteli na sledeča gibanja izven Trsta in Julijske Benečije:
1. Stavka uslužbencev direktne železnice med Firenc« m Botonjo;
2. Stavka uslužbeneev železniške družbe bene-čamke »Veneta«;
3. Splošna stavka v Napelju, vsled obnašanja re-[ darstvenc obiaetl proti &t a vkuj očim delavcem v . raznih podjetjih onega mesta. Stavkale so vse stroke . delavstva. Tudi listi isfeo izšli;
i	4. Stavka rudarjev au Moravskem, kjer so v Po-
i lensbi postavil? rudarji rdečo zastavo na poštno po-l slopje;
i	5. Sbavka kkiematogratičoih delavcev v Rimu;
i	6. Stavka brivcev v Rimu;
>	7. Stavka delavcev podjetja »II v a* v vseh njenih ■ delavnicah ia podjetjih v Napelju in drugod;
8. Stavka delavcev v »Gana!e Sainte Tulle« v L malih Alpah na Francoskem;
,	9. Stavka 30.000 radarjev B e Umne na Franco-
: skem;
>	10. Stavka kovinarje- v Strasburgu na Franco-* skem.
Poleg tega. ss pripravljajo, da stopijo v stavko državni uradniki v Avstriji; železničarji v Liguriji post, da pride do splošne stavke železničarjev v Ita-(Italija); občinski uradniki na Dunaju in je nevar-Irji. Stavkajo tudi nstahanji v Sieai in prihajajo sploh ve*bi o velikih stavkali na španskem, Portugalskem, Angleškem, Nemškem in drugod. Delacvi zahtevajo svoje. Hočejo imeti svoj komadič prostora pri begalo obloženi miri. Hočejo postati gospodarji sveta. In tu Imajo popolnoma prav.
Velika kmetijska stavka
V Pijemonhi (Italija) je stopilo v stavko dne 5. t. m. 260 tisoč kmetov. Savka so je v naslednjih dneh razširila še na province .vAlesandria« in Ferrarese. Število stavkujočih prekaša že pol milijona. Kmetje najemniki in delavci veleposestev se nahajajo v tako slabem položaju, da so relcii, da je bolje omreii gladu brez dela, kakor da bi človek umiral gladu pri delu. Kmetje sc solidarni in so gotovi zmage. Saj je število krumirjev tako malo, da ne pridejo niti v poštev. Kmetje so spoznali, da je njihovo mesto pri delavcih in da morajo po isti peti kakor delav-ci ako hočejo prit; do svojih pravic. Kmetje zahtevajo S ur povprečnega dela rik dan in boljše delovne razmere.
Kako se ruši meščansko-kap i t alistični s-stem.
MlnlsttiKka krita
V Nit ti je: em ministrstvu je nastala mala kriza ded česar se mora njegovo ministrstvo nekoliko redelati. Med drugimi so že podali svoje diemisije kimstri Mortara, Schanzer do VlsocchS, ki so bili ijboljši elementi v minstrstvu. Kdo bo »asedel nji-ova mesta še ni znžtno. Znano je le, da bo zahte-al Nit ti na prihodnjem zasedanju parlamenta poli-čno glasovanje in bo šele potem, ko dobi večino ase, preesnoval svoje ministrstvo.
Še vedno so na svetu ljudje, ki si mislijo, da je z premembo enega ali več mkritrov rešena kriza, esnična kriza ni v ministrstvih in vladah marveč gospodarstvu in družbi sploh. To je socijalna kri-
i, ki jo za-rrvore rešiti ie težka operacija — socijalni revrat.
Z SOVJETSKE RUSIJE
Meča armada dela
iz Moskve poročajo, da ni več v Petrogradu ljudi, Ubi se redili od tujega dela. Vsi ljudje delajo. Zato e' sklenila sovjetska vlada, da odstrani dosedanji istem razdelitve blaga, Dcsedaj se je delilo blago so razredih in so dobivali manj oni, M niso delali, sedaj pa delajo vsi in je naravno, da dobe tudi vsi ,• enak? meri. MSlrtarizacija d^da, bi ima čisto provizoričen značaj, napreduje vedno bolj. Kmalu bo mela Rusija svojo veliko rdečo armado dela, ki bo orepiavila in oživela to veliko in prvo proletarsko republiko.
Suslfa X ponudila mir Ameriki
Sovjetska ruska vlada je poslala v Ameriko mirovno ponudbo. Rusija ni sicer z nobeno državo v vojnem stanju, ker formelno ni nobena država napovedala Rusiji vojno in Rusija drugim državam
btdim. Vndhr ec j« morala Rusija bati Ako as bito
formetoega, je pa prav gotovo bilo dejansko vojno stanje. — V mirovni ponudbi pravi Rusija, da okna namena se v-»e8šw*ti v notranje razmere Amerike.
Tudi Romunska sklepa mir z Rusijo
Na ponudbo od ctran« ruskega ljudskega komisarja ea zunanje zadeve Cičerioa, je odgovoril predsednik romunske vlade, da je Romunska pripravljena stopiti v mirovna pogajanja. Vendar .potrebuje še dovoljenje ententnih držav. Svoboda je vsekakor lepa reč.
Zmage sovjetske Rusije
Vsak dan prihajajo nove vesti o zmagah ruske sovjetske armade. Rdeča armada napreduje ob enem tudi na kavkaški fronti. Povsod jo pozdravljajo moožice zatiranega ljudstva kot osvoboditeljico in kot luč nove dobe, ld trka povsod na duri.
Rusija sr vsekakor želi miru kljub vsem svojim zmagani. Vendar je pripravljena si mir izvojevati tudi z orožjem. In mir .bodo imeli narodi samo tedaj, kadar ga bo izbojevala Rusija skupno s komunisti celega sveia.
Velika kmetska stavka
J ud eni č je odnesel 100 milijonov mark
Enter,tri general Judemič je zbežal pred boljševiki in cdaasel seboj 100 milijonov mark. Zato je pa zapustil 12.000 na tifusa bolnih vojakov in 24.000 vojakov lačnih in brez tople odeje.
Je pač ententni general.
Sinka bela sarda sl želi BeMuhna
V noč« od 5. do 6. t. m. je prišlo 15 emisarjev ogrske vlade v Stockerav v bolnišnico, kjer se nahaja Bela Kuku z naanenom, da odnesejo na Og»ko tega junaka proletarske revolucije. Podkupili so hoteli stražo. Straža se je pač delala kakor da sprejme ponudbo, a je med tem opozorila žandajnerijo. Fttesarjem se je posrečilo ona dan zbežati. Kasneje pa je dunajska policija aretirala nekpj susiljmk ljudi, ki so priznati, da so hoteli odpeljati Bela Kubna na ogrske vislice.
Grozovitosti ogrske bele garde
•Razbojniki ogrske bele garde uganjajo dan za dnem strašne zločine nad komunisti. V samem pretečenem tednu so 400 komunistom izvrtali desna ■očesa. Ali vkljub vsem tem zločinom, se bliži dan ©svete. In ©sveta bo to pot taka kakršna mora biti. Nad ogrskimi banditi se bo maščevalo delavstvo celega sveta.	-	.	r;	v_	v	•
^ JedrensKo vprašanje
■Toliko se je že govorilo in pisalo o jadranskem vprašanju s posebnim ozirom na Reko, da res ni nič novega povedati v tem oziru. L« tako se zdi, da niti direktna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo ne nameravajo priti do nobenega zaključke. Meti tem pa uganja D'Anr,u>nzio in njegova banda svoje nacionalistične orgije nad mednarodno čutečim veškirn delavstvom. Včasih se zdi, da se bo moralo sprejeti londonski pakt. Včasih izgleda, da dobimo Reko kot samostojno državo, včasih zopet narobe. Sedaj pravijo, da si želi Italija (NiIti) vsaj nekoliko več vpliva nad Reko, ki naj se jo le izroči mednarodni kontroli. In za to Reko, ki je brez zaledja, kakor mrtvorojeno dete, si razbijajo glave državniki in naredi. Pač ni vredno.
Ko to pišemo ne vemo kakšen odgovor bo dala Jugoslavija Italiji in kako bo tak eventuelen odgovor Italija sprejela. Povemo pa odkrito, dla se nam vsa ta komedija gabi. Gabi radi načina) po katerem bi se hotelo rešiti to vprašanje; gabi radi tega, ker ni vredno, da bi silil svet svojo pozornost v zadeve, ki so tako (malenkostne, da zamore v njih le nacijonalizem videti orjaško važnost.
P rolet arij at bo pač storil najbolje, ako gre mirne vseh takih meščanskih kompromisov in da naredi načrt, po katerem bo sam naredil konec takimi in D'Aonunzijevim dokisoterijam.
Draginja ia njeni vzroki
Vrhovni svet aliirsmcev je znašel, po dolgem šiu-diraoju, da je vendarle vojna vzrok današnje dra-gittje. Vsekakor, pravijo gospodje okolu tega sveta ni draginja večjo nego je bila po durgib prejšnji! vojnah. Ko so to korastatirali, so ii-le pridni gospodje daznali, da so pcslsoblle cene v primeri s predvoj-oj mi cenami tako-le: V Zedasajemli dfžavali za 1*2( odstotkov, n Angleškem za 170, na Francoskem, i Italiji in v Belgiji pa za samih 300 odstotkov.
Pa se delavec naj c* vpraša jeli so se povišali i tej meri tudi njegovi dohodka.
Mi bi rekli, da se niso.
..JBjmumil.—....________________
Socializem	in MenOzem
Socializem je zelo roaterijalistična reč. Prvo, 4aur sliši človek, ki' ga še ne pozna, o socializmu, je to, da se bavi le z želodeem. Socialista nočejo -delati, pač pa dobro jesti. Njih nauk je surov, zbuja v človeku le živalske instinkte in ubija idealizem. ToLiko je na svetu takega ljubeznivega modrovanja, da bi moral človek smatrati nasprotnike socializma za sama nebesna, breztelesna bitja, ki sploh ne mislijo na hrano in žive od samih idealov.
Ali do takih zaključkov bi človek mogei pritf vendar le tedaj, Če bi hodil z zavezanimi očmi in zamašenimi ušesi po svetu im ne bi ničesar vedel o življenju gospodov kapitalistov in dragih uničevalcev socializma.
Pesem o idealizmu je prav v sedanjih dneh visoko zadonela, in iz tega se bres strahu lahko sklepa, da je na svetu velik trepet pred socializmom, Iti ne bi mogel presegati tako v blaznost, če ne bi preveč ljudi na svelp imelo slabo vest.	V.
Vpričo mogočnega apela ca idealizem bi bilo vredno enkrat vprašati: Kaj pa je pravzaprav ideal in idealizem? Ti besedi se izgovarjata, povdarjaia in naglašata, da bi učinkovali s svojim zvokom; pomen in vsekana sta pa postranski. Kakor glasba, ki naprava človeka veselega ali sentimentalnega, ld mu napolni dušo s črnim mrakom ali pa ga dvigne v neumevne višhve, a nima besed in ne razlaga ničesar...
Ideal so tolmačili na zelo različne načine in naposled se človek lalrko pc-služi 'tiste razlage, ki mu je najbolj všeč. Rekli so, da je ideal cilj, po katerem , je treba hrepeneti, ki se pa nikdar ne doseže; rekli i so, da je ideal cilj duha, stoječ nad materi j sini mi raz-■ merami; rekli so, da je ideal smoter, ki ga je našla čista misel in po katerem mora stremeti življenje;
, rekli so, da .je ideja nasprotje materije in idealizem , nasprotje materijaifema; in še mnogo dragega so rekli.
Z vsem, kar so pravili, pa ne morejo izpremeniM : dejstva, da ni ideal nič brez človeka. Čc bi bil ves i svet ,poln »idej«, pa ne bi imele v človeku prostora, i ne bi zanj eksistirale. Če ima natura, ali vsemi?, c>h Bog svoj ideal, pa ga človek ne pozna in nima j« zanj kakor da ni takega ideala. Človek se ne more ločiti sam od sebe, ne more čutiti s tujimi čutili, ne i misliti z razumom izven sebe. Če bi tisočkrat imeli . prav tisti, ki trdijo, da svet ni tak, kakor ga vidimo i in spoznavamo, da glasovi niso to, kar slišim«, je za i nas praktično vendar vse, kar je, tako, kakor Jo-. segajo naša sredstva.
In človek je materijalno bitje. Njegove najvišje misli se porajajo v njegovih materijalnih možganih, in da more njegov aparat misliti, ga mora materi-jafco hraniti. Njegove misli pa 3e morejo baviti le s svetom, ki je, in tudi ta svet je materialen v svoji celoti in v svojih delili. Človeške misli lahko kariki- •
? rajo ta svet; njegovi paradiži, nebesa, eiizije, vnihale,
' pekla, podzemlja so take karikature. Izven sveta pa ne aporo s telesom ne z duhom.
10 Materijalnosti ne moremo nikdar in nikjer cdslo-1 viti; brez. nje ni za nas niti idealov, ker nas samih ^ ni ibrez .nje. Poizkusi, da se postavi ideal v nasprotje
11 z materijahrostjo in idealizem v nasprotje z mate-i-ijalLzmoin, so sama sofistika. Prav zato, ker skušajo nekaj nemogočega, nam pa tudi tako težko po-
^ vedo, kaj naj sl mislimo, kadar govore o idealizmu.
Od tistih, ki se ukvarjajo z ubijanjem socializma, pa pravzaprav ne pričakujemo razlag. Razumemo .* jih. Kadar ogvore o-materijs.lizmu, hočejo označiti socialiste za .požeruhe in alkoholike, za barbarske sovražnike kulture. In kadar deklamirajo o idea-
I lizmu, se nam mislijo predstavita kot ljudje, polni vsakovrstne plemenitosti in prosti vsega nizkega.
n Sugestivna moč teh naukov je postala zelo majhna.
II Kosilo z dvajsetimi različnim? jedili, serviranimi na l’ srebrnih krožnikih, zalito z importiranim šampanjcem, povžito v dvorana) z marmornatimi stebri, go-
6 belini in dragocenimi freskami ni nič manj materi-jalno, kakor porcija jeter s krompirjem, v naglici zavžiia iz pločnate posede v tovarni. Če ni za mili-L' jonarja sramota, da ima za dinner pet mesnih jeo B ostrige, ribo, razne 3adate, prikuhe, par mcenatih jedi, tri vrste sira, sadja in za kos kov, ne more biti za delavca sramota, da hrepeni po zadostni1 kvantiteti hrane 'in po kvaliteti, ki ne ubije v par mesecih vsega apetita, i- Socializem je nedvomno materijalističec, ker gre i- za tako ureditvijo družbe, da ne bo treba nikomur i, stradati, ampak da si bo vsakdo lahko privoščil tud: h kaj boljšega, ne le .pri mizi, ampak sploh v življenju, e Toda če polaga socializem na čisto materialna j- vprašanja veliko važnost, se mu zato ne more oči-10 tati prav nič nizkega, surovega, ali, kakor pravijo, v protiidealnega. Vsak kapitalist stremi po ponmo-žitvi svojega bogastva; to bogastvo omogoča frne v pečenke in sladke torte, izbrana vina in delikatne slaščice, mehke postelje in tople kožuhe. Čim pa bi lem gospodom očitali matcrijalizem v tistem grobem — smislu, kakor ga oni lučajo socializmu v obraz, b« nam .pokazali svoje knjižnice in galerije slik, našteli vsa »dela usmiljenja« ■ svojih soprog in preračunali, koliko so darovali za ekspedicijo na severni pol, za •to ali ono univerzo, za olepšanje svojega rodnega mesta, in. sploh »za ideale«.
Ker nam ni življenje popolnoma tuje, ne more ta idealizem napraviti posebno velikega vtiska na nas. Požrtvovalnost, ki' izžeme iz naroda sto milijonov, pa mu vrne .pet milijonov kr obliki daril, nas spominja na roparja, ki je slekel potnika do nagega, mu izpraznil vse žepe, pa mu naposled vrnil plašč in srajco, da more vsaj zai silo še med ljudi. Ta ropar je svoje vrste humorist, alt spomenika mu najbrž® le ne bodo postavljali.	.	.	,
Toda .pustimo za trenotek razmatraaje o izkoriščanju in dobrodelnosti, pa dejmo, da je počenjanje bogate gospode res idealistično, četudi je v njihovem življenju naravno več materijaliz m a kakor v proletarskem.	.	.
Kaj pa hoče pravzaprav socializem? Da bi imai ves narod vse to v zadostni mer), kar iinsi nekoliko posameznikov v nezadostni mori od bogatinske dobrodelnosti, na podlagi svoje pravice. Če je ubožnica, v kateri dobi nekoliko ljudi malo kruha, znamenje idealizma, ne more biti dražba, v kateri dobe vat ljudje dovolj kruha, prciiidealna.
■Dobrodelnost v naši družbi ni tako velika, kakor se dela; a če bi bila stokrat večja, da, če bi bila za-dpstna, ostane vendar resnica, da miloščina ponižuje, Ne vemo, kako daleč sega n. pr. Rockefellerjeva ali Morganova rahločutnost; prepričani smo pa, dfi ga ne bi duševno povzdignilo, če bi maral oblačiti 7-svoje o! -bke s tem, kar bi mu dajale dobrodein« družbe
Sociawem hoče rešiti ljudstvo bede In ponižanja, katero mu naklada pomanjkanje prav tako kih««
slučajno beraško zadoščenje. Omogočiti noče ljudstvu, da dvigne glavo zavesti, Ja živi od tistega, kar si pridobi z delom in Ja si pridobi z delom dovolj. Če jc idealno darovati revežu obnošene Čevlje, mora biti milijenkrai bolj idealno odpravit* revščino čn odpreti vsem lj'udem pot do »dobriJi čevljev.
Socializem boče to doseči z ureditvijo materialnih razmer. Ali na materijalnih tleh slone vsi ideali, kakor raste najžlahtnejša roža k zemlje. Milijonarjevi otroci laliko študirajo, karkoli jih mika; če bi bili reveži, bi se morali, čim odrastejo, lotiti dete. ki bi jim dajalo telesnega kruha, najlepš* talent bi pa lahko obesiti na klin. Prrada je tako neprevidna, da deli sposobnosti brez obzira na očetovo bogastvo. Saj so otroci multimiiijonarjev v časi kruti tepci, medtem ko so se med sinov* in hčerami preziranih proletarcev rodili že mnogi veleuma. AJi nasprotuje idealizmu stremljenje, da se poda vsakemu talentu enaka prilika za popolno -uveljavljenje?
Kapitalizem nasprotuje takemu idealizmu, ker spravlja sposobnosti v odvisnost od bogastva m jih ubija z bedo; socializem ustvarja podlago za idealizem. Ustvarja jo materijalvstično; orati polje, gnojiti in okopavati je materij ali« tičen posel, ali rezultati dajejo poljedelstvu idealnost.
Socializem pa ne služi idealizmu le s svojini ciljem, temveč je kljub vsemu materijakitzmu tudi v svojem gibanju idealističen. Sebičnost se umika altruizmu; požrtvovalnost je največji faktor socialističnega dela; briga za blagostanje bodočih rodov nadvladuje interese živečega. Nešteti socialisti bi biki lahko uživali bogastvo, časti, udobnost, če ne bi bili rajši posvetili svojih moči socializmu — idealu. Trume delavcev bi se bile varovale brezposelnosti, potikanja po svetu in tisočerih nadlog, če bi zatajile svoje prepričanje. Kdor ne vidi v takem gibanju idealizma, je slep, ali pa noče videti. Milijoni zatiranih pa čutijo ta idealizem v srcih in to mu daje garancijo zmage.	-
mmmmsmmmmsmmmammmmmm—g ma—sBMggpi
Kristanovim in Prepeluhovhti. Ta grupio« se je danes odtrgala' od proletarske mase v Sloveniji in ako
hoče diktirati j naj diktira odslej naprej sama sebi! Proietarijat <r Sloveniji mora iti pot poštenega soci-jaiizma HI. fnteirnadjomale. hoče imeti svojo voljo In njegovi strokovni -tajniki in njegovi/ mandatarji bodo saano vršili njegove sklepe, njegovo -voljo —» diktiral pa bo p rolet ari jat in ne plačani tajniki.
Tako bo!
In zato pa pravimo:
Ako iz vrše valni odbor JSDS noče sklicati straalii-nega zbora, ker nima več na razpolago Žerjavove policije, da za teli dan pot akne po jetrn šnic ah vse odločne elemente v stranki, sklical ga bo proletarijat sam in na tem zboru ne bodo imeli besede Kristani, čohala, Prepeluhi in njihovi strokovni tajniki, ampak na tem zboru bo zborovalo delavstvo samo, preko njihovih malomeščanskih glav. Nas proletarijat si danes ne da več diktirati in to se najmanj od odpadnikov eocijalizma.
»Naprej«, *Delavec- in »-Ljudski Glas« zuso ve<5 proletarski listi, ampak čisto buržuaizijski in naš proletarijat bo iz njihovega držanja izvajal logične konsekvence.
S socijate;tičnirni odpadniki nočemo imeti ničesar več skupno!
SKLEP LJUBLJANSKE KRAJEVNE ORGANIZACIJE.
Naša srčna želja je bila. da ostane slovenski proletarijat enoten, da ga v celoti pripeljemo v krog svojih bratov in sester na jugu, <£a enoten stopi z
   	■»■.umi	  *esg_uiuiai!Mu	■'.■.».■■s
bratskim brvatskiaujte srbskim delavstvom v velik® drušabo svetovnega prpjetarijaia.
Slo, Majhna .skupka ljudi jc prep-učila naša stremljenja. V nedelj«*, dne 22. februarja t. 1. se je vršila seja izvtSevalaieg« odbora jug. soc. dem straa-ke. Sklepe te seje ste črtali v »Napreju', <dobrili so mini st er: alhtem, odobrili sodelovanje strank**;- zastopnikov v meščanskih vladali in deli strankinemu načelstvu pooblastilo, da smo razpustiti organizacije, ki se ne bi hotele slepo pokoriti tej skupini. V nasprotju s .strankinim Statutom so sprejeli v izVrSe-valni odbor nove člane, da tako se bolj utrde svoj j absolutizem. S temi sklepi se je postavil izvrševalru odbor izv en vrst socijalističnega proletarijata, polastil se pa je strankinega izvrševalnesga odbora, a pomočjo katerega hoče vladati preko vseh/ sklepov strankinih zborov.
Odsotnost glavnega urednika »Napreja« je ta skupina porabila v to, da je zavestno pripravila razkol v stranki, ki ga je izvedla z zadnjimi sklepi. V smislu teh sklepov so hoteli razpustiti Ljubljansko '»raj. pol. organ. Da to preprečimo, smo sklenil, na seji dne 2. marca X. 1„ katere se je udeležilo 27 zaupnikov, da izstopimo iz jug, soc, deni. Stranke za Slovenijo. Sklep je bil storjen, enoglasno. Istočasno ano se 'iroglasili za sestavljen del nove delavske socijak-
stične stranke za Slovenijo.
• • •
Kakor smrt že poročali, bo nova stranka le del skupne jugoskrven«k-e komunistična stranke, h kateri •bodo pristopile vse organizacije, ki ne marajo bril učianjane v stari socijalno-demo/cna/tiča* stranki.
godli kakor mu še ni bilo /ugodeno, Dane* naj mn bo dovolj to: Jezik naj drži za zobmi m naj poza'raje na svojo Stacuno, ki je' boi; podobna hlev«. Tudi mu povemo. Ja eoo na/.narah oblast: amračt njegove žtacune m njegovo nečedno ravnanje prod dolžnikom. Zraven mu še priporočamo na* ne bodi na sine« kdor ima maslo na glavi.
Najemniki naj le ostanejo v hijkui. ker ni zakona, ki bi jih mogel spraviti ven. Dolžniki pa, preden m« kaj plačajo, naj se obrnejo do nas.
Prihodnjič nekaj več v zabavo domačinom in drugim. Saj se poznamo kaj ne, gospod kmetavzar.
9 Razprave o sovjetih
Rezko! v sotiolno-demkrotičiii stronkl v Sloveniji
Z ozirom na razkol v slovenski socijalistični stranki je objavil sodrug Ing. Gustinčič v »Novi Istim-, v ten* zagrebškem glasilu jugoslovenskih komunistov, sledeči članek:
Dozorel je »oojaini patrijotizem v Sloveniji’.
Nismo verjeli, da bo tako hitro pokazal svoje pravo zrno, toda pr e dno ga je poljubilo žarko sobice druge spomladi, se je že popolnoma izluščil.
■Mi smo videli malomeščana Prepeluha potovati na državne stroške v Pariz i<n p r iglasTfi "prdlef are e Slovenije na svojo pest v JI. Internacionalo.'Mi smo ga videli potovati v Italijo na državne stroške in simuliral: tam poslanstvo našega proletarijata brez njegove vednosti. Mi smo videli iti Kmtay, v |hwi Sad. da uj edini naše delavstvo z riajbe-dnejšo politično prikaznijo v Hrvatski, s koraeianskkni malomeščanskimi šovinisti, ki stopajo sedaj v vlado s hrvatskimi klerikalci — brez vednosti naših organizacij. Mi smo videli potovati Kopača/ na državne stroške z najzagrizenejšo slovensko hierarhijo gledat na uro v Pariz in nam donašati izlagane intervencije pri italijanskih sodruglh. Mi smo videli potovati Periča in Svetka na državne stroške v Ameriko v vaso-vanie k Gomperjevini šorrinistem. Videli smo, kako nas je policija socijalncpatrijotičnih šovinistov dvigala na dan političnih konferenc in zbora stranke ponoči s postelj in nas vlačila v zapore, samo zato, da se na tih zborih in na tih konferencah ne sliši svobodna in pravična kritika njihovega dela. Videli smo jih podpirati najpristnejše reprezentante našega velekapitaiizma v buržujski vladi rn videli smo marsikaj pri teh ljudeh, kar nam je jasno govorilo, da so to naši Kerenskip, Scheidemannii in krvniki Na-skejevega tipa, toda, da se bodo upali tako hitro izlušč/ti v vsej svoji brerstidni, kontrarevolucionarni obliki, tega s; tudi najpesimistnejši izmed nas ni mogel misliti. Tolikega cinizma res nismo pričakovali !
Kaj mora proletarijat v Sloveniji smatrati za večji cinizem in večjo brezstidnost, kakor če preglasujejo ljudje, ki bi morali biti' njegovi; zaupniki, svojo diktaturo nad njim sai. m? Cujie, kako brezstidmo odkrito ta klika uzurpa; rjev delavske politične moči v »Napreju« z dne 21. februarja t. 1. štev. 42 odkriva svoje policijske r/a kane in dejanja!
»Zato verno — piše »Naprej« — dai se samo z oboževanjem mas ne bo nič velikega ustvarilo in da se zlasti ogromnih stisk in težav, ki jih prinaša v vedno povečani obliki. ta doba, ž njim ne bo premagalo.
Danes je nekaj diktature treba.--------
Če se najde človeka, ki je zakrivil kak tak greh, da spravlja s tem tudi po naši vesti (to je po vesti- Kristana in Prepeluha et consortes) politično eksistenco in bodočnost proletarijata v nevarnost — hi vedno politični greh, če se mu da v izrednih razmerah tud! s sredstvi »le čutiti, da tako ne gre.---------*
Če bi čitali te besede v kakem listu naših Pribi-čevičevih »Demokratov« ali Pašičevšh- »Radikalov« se ne bi prav nič čudili; ako pa čitamo te besede v »Napreju«, ki ga vzdržuje naš proletarijat s svojimi znojnimi žulji, se nam zdi, da stoji svet na glavi, ali pa vsaj, da je izgubilo naše delavstvo poslednjo trohico politične razsodnosti, ker kam nas ti ljudje vodijo, mora biti po teh stavkih vsakemu proletarcu popolnoma jasno. Žerjavovi’ pomagači nič več ne skrivajo, da so nas oni sami1 ' zapirali in obsojevali nedolžne (Furlana) v težke večmesečne ječe in da so si postavili za naprej to točko direktno v svoj politični program.
Toda njihova malomeščanska brezstidnost še-Ie
pričenja.
V slovenskem delavstvu je zavrelo radi politike, ki jo ti odpadniki od socializma- vodijo- Vse politične organizacije v Sloveniji so na svojih konferencah, ali pa po svojih odborih odločno zahtevale, da izvr-sev alni odbor nemudoma skliče izredni strankini zbo-i, da se na njem zopet spravi v sklad proletarska politika s političnimi in gospodarskimi/ potrebami proletarijata. Toda mesto tega so se sestali uzurpa-torji delavske politične moči 22. februarja t. 1. in so dali — čujte — najprej sami sebi zaupnico in si sami odobrili svoje dosedanje politično delo, potem pa kooptirali (prevzeli) nove, sebi enake bratce v izvr-ševaini odbor, da sl zasigurajo v njem desničarsko večino, razveljavili so sklepe prejšnjega strankinega cdhora ali pa jih interpretirali po svoje in se pooblastili, da smejo razpuščati- krajevne organizacije, ako se ne bodo pokorile Kristanovi in Prepeluliovi volji. In vse to se imenuje po njihova demokratična proletarska politika!
Sedaj pa seveda upi jejo ko čedniki na svoje trobilo, »Naprej«, da so proti temu, da se razbije stranka. Zasančali so se v uzurpirano časopisje, v katerem si vzajemno pojejo slavo, opravljajo nas druge kakor stare kofetarce in zavračajo vsak naš popravek. Mi služimo kralju Nikiti, podkopavamo stranico in smo za to, da proletarijat še boli strada — vse, kar jim samo pride pod pero.
Toda: do tu in ne dalje!
Proletarijat nima pikakeg* interesa več,, ne na tako šovinistični stranki ne na izdajalskih zaupnikih
in še najmanj na časopisju, ki je samo zato tukaj, da brani čisto privatne interese in privatne ambicije male grupice ljudi, ki obstoja iz par konsumnih na-stavljencev in par strokovnih tajnikov pod vodstvom
DOMAČI VESTNIK
DMui manifestacijo zo ojrsiie komuniste
Socialistična stranka je napovedala za pretečeno nedeljo shod na tržaškem velikem trgu y to, da se prisili vlado posredovati v korist ogrskim komunistom, ki jih tamošnja meščanska vlada muči, obešava in sploh mori, kakor da komunisti niso niti ljudje- Oblast je shod na velikem trgu prepovedala. Vendar se je motite ako si je mislila, da zaradi -prepovedi ne bi naredilo delavstvo svoje manifestacije. Mesto na velikem trgu, se je vršil shod na trgu Donadoni kjer se je zbralo v nedeljo zjutarj nad 40 tisoč delavcev. In ta množica je povedala s svojo navzočnostjo več nego vsak govor, več nego vsaka pesem. Shod je otvoril v imenu tržaške sekcije socialistične stranke sodrug Regent, Za njim je poročal sedrug Malalcsta. Tretji je govoril anarhist Test or e in je končno sodrug Regent zaključil shod! s kb-ci živela ruska revolucija. Po shodu se je razvrstila množica v ogromen sprevod, kjer se je število delavcev še pomnožilo. Bila je to resnična delavska manifestacija za delavce. Sprevod je šel, pojoč delavske himne, do pred delavskega doma v ulico Mad-cmnina kjer je nagovoril množico sodrug Juraga, ki je pozval sprevod naj se razide. Tako se je tudi zgodilo. Od tam se je množica razšla na vse kraje a,zlasti po Korzu. na Borzni trg in Veliki trg. Na Ivorzu in omenjenih dveh trg:h je pripravila oblast svojo brambno črto. Bilo ie tam in v bližnjih stranskih ulicah vse polno oklopnih avtomobilov, strojnih pušk, karabinjerjev' in vojaštva. Drugo vojaštvo je bilo k on s ig ni r a no. Vendar se mir ni kalil od nobene strani.
Pripunjte zo žrtve reoKcije
So drugi, delavci!
Vedno večje je število žrtev ogrske reakcije. Kljub dejstvu, ds so zbudili zločini, ki jih je »vršila ogrska buržucašja proti našim sodrugom - komunistom, gnjus m odpor ▼ vsem proletarskem svetu, se taki zločini nadaljujejo- Da 9e izognejo persekucijam in vislicam najbolj rcakcijonaroe in umazane vlade, so mnogi sodrugi, ki so zapisani v črne bukve primo-arni, da se skrijejo ali pa da zbere preko ogrskih meja. S tem korakom se pa izpostavijo novim ne prilikam, novemu žrtvovanju. Tudi družine sodrugov komunaatov so prisdfeae zbežati prisiljene v pro-gna«stvo in v bedo.
Vi sodrugi ste ie izrekli svoj delavski, proletarski protest zoper zločine, ki jih vrši ogrska bela vlada. Temu izrazu proletarske solidarnosti se mora pridružiti tudi izkaz solidarnosti v drugačnem smislu. Treba je pomagati hitro in izdatno ogrskim komunistom, ki so žrtvovali vse v prospeh velike komunistične resnice. Vaš prispevek mora biti zato izdaten in takojšen.
Sodrugi, delavci!
Tudi izvrševalni odbor socijateticn« »veze v Julijski Benečiji hoče, dogovorno z ogrskimi komunisti, doprinesti svojo pomoč tudi žrtvam, Id jih dela D’Annimjajeva banda na Reki. Delavcem, ki so bili iz Reke izobčeni. Med mnogimi, ki so bitt izobčeni iz Reke, je mnogo sodrugov izobčenih baš radi njihovega socijalističnega prepričanja. Ti poslednji, enako kakor ogrski sodrug!, so žrtve diktature nore bande, ki, medtem ko hoče dozdevno braniti narodne pravice ene narodnosti, posiljuje svobodo meščanov, katere zopet obsojajo v prognanstvo in v bedo.
TudS tem sodrugom naj velja naša solidarnost.
Socijalistični proletarijat mora prispevati za vse žrtve nacijoaaKzinov vseh dežel, Id ao še domini-•» n p po militarizmu in kapitalizmu. Le tako bo po-proletarijat, da noče izročiti delavskih žrtev t mašče alao žrelo divjih sovražnikov in da noče takas/niti niti za en sam dan zmage nove družbe, Iružbe svobodnih in enakih.
Delavci, sodrugi!
Kakor ste se z navdušenjem udeleževali naših manifestacij, pridružite se z navdušenjem tudi tej akciji našega izvrševainega odbora in prispevajte po najboljših močeh za ogrske hi reške komuniste.
ODBOR.
Učiteljsko društvo ? Trsi*
je imelo dne 7. t. m. svoj redni občni zbor v slov. ljud. šoli v Bar ko vij ah. Predlogi, sprejeti a»4cm zborovanju, ki morejo zanimati Si rjo javnost, so sledeči:
izvoli se poseben predavateljski odsek, ki se mu poveri naloga, da poskrbi izmed učiteljskih vrst primerne poijpdne preda-/atelje m predavateljice, kateri bi bili pripravljeni nastopiti pri prepotrebnih roditeljskih sestankih ter se hkrati postaviti na razpolago onim tržaškim društvom, ki se ukvarjajo z javnimi predavanji, kakor so »Ljudski oder*, ali katerokoli si bodi slično društvo.
Ker je bila o priliki znanih pouličnih izgredov posvetu uničena knjižnica učit. društva, se nalaga tukajšnjemu odboru za okrajno očk. konferenco, da prouči način, po kterem bi tržaško slov. učiteljstvo zopet prišlo čimprej do dobre strokovne knjižnice.
Iz poročila društvenega tajnika posnemamo, da se je odstopa vš: odbor kaj živahno bavil s stanovskimi in Šolskimi vprašanji ter, da je v društvu — izvemši 4 * tudi«-tov arišev — organi .varano celotno sW. učiteljstvo na tržaških tleh. Blagajniško poročilo je pokazalo povoljno gmotno stanje društva. Pri novih volitvah je bd izvoljen ea predsednika eolski vodja Ivan Daneu.
Zborovanja se je udeležilo nad 80 učrteijev in uči-teljic.
« * •
V zadnjem času vadimo kaj živahno gubanje med
j učiteljski mi društvi, ki so včlanjena v aouousta&ov-| Ijcr.i »Zvezi*. Vidimo v tem dobro znamenje za naše i šolstvo in za prospek učiteljstva samega. Sila strogo j in atanimivo debato pričakujemo ko pride v raznih
j teh društvih od »Zveze« stavljeno vprašanje o pri-j 'djučitvi k delavski zbornici na dnevnr red. V ko-•iikor smo poučeni, se je o tem velevažnecs vpraša-! aju razpravljalo jedva. v dveh, treh društvih, in če nismo napačno poučeni, je gori&ko učit. društvo temu vprašanju tudi že pritrdilo. Hočemo zasledovati potek akcije. Prepričani smo, da bo učiteljstvo kot | socijaini faktor velike vrednosti trezno in resno prerešetalo to vprašanje, ali že danes smo gotovi, da bi učiteljstvo le pridobilo na ugledu ta samostojnosti, ako potom delavske zbornice stopi v najožj* dotik j z delovnim ljudstvom, in da s tem korakom alednjič ; koristi le sebi. Ob času hočemo v tej zadevi še kaj
| izpregovoriti.	■—m—
* ...
j - Učiteljski bat « izšla ie prva številka novega
! glasilu »Zveze jugosloveaskih učit društev« s se-
jdežem v Trstu.
| Vsebina; J. Pahor:	Organizacija«. — Vice
Oriiak; Učitoijskosn listu — Poročilo o ustanovitvi r Zveze . — lz organizacije. — Šolske vesti. — Razne vesti. — Listek: F. Ločadškar; »Sejalec — »Prireditev pri sv. Ivanu .
.Novega tovariša, ki je in naj bo glasilo zatiranega šolskega proletarijata. prav Iskreno pozdravljamo. Nadjama se, da pojde vedno svojo samostojno pot kakor bojevnik za pravice našega učiteljstva in naše šele, L j. šole slovenskega delavskega in kmečkega proletarijata- Upamo, da se ne bo nikdar včTLijal kakoršni si bodi strančici sn njenim osebnim, često prav previdno prikritim namenom. To nado nam podkrepljuje dejstvo, da je učterjstvo sklenilo ustanoviti si lasten list in ni hotelo nsslomtr se ob eno ali drugo že obstoječe glasilo, če bi bilo drugače, bi bila ustanovitev samostojnega glasila pri današnjih razmerah 'pač Ič nepotreben htiesrts. Učiteljski Jfet naj postane res vsakemu člana ačit Zveze* odprta arena, kjer naj mu bo dana možnost zastopati brezobzirno svoja načela. Potem postane res pravo glasilo ravno od bntZiaazije preziranega učit. stanu, praro torišče novih, svobodnejših idej' ter potem, — a le potem. — doprinese nema! prispevek k resnični emancipaciji našega ljudstva na tej pedi zemeljske grude. V tej nadi želimo vso srečo na potf	—m—
Iz Sv. Mar. Magd. Spodnje
Kakor znana se je ustanovila pri nas pred časom podružnica Ljudskega odra* z namenom, da si bo naša mladina s Stanjem knjig izpopolnila znanje ter tako širila splošno izobrazbo med naše ljudstvo. Tn res jc bilo to zlasti pri nas res potrebno. Mladeniči in dekleta bi se morah vpisati v velikem številu in podpirati to našo podružnico, to ognjišče nase prosvete. Do sedaj jaff je že častno število, vendar Se vse premalo. Eni znajo samo zjati, drugi udarjajo na svoj »bom bom- a kdaj? Pri nas imamo tudi tamburaš ki zbor, kar je vsekakor hvalevredno! Kako si pa ti predstavijo izobraževalno delo mag-daicaske podružnice in kako jo podpirajo? Reči moram, žalibog, na prav- zelo slab način! Ravno sedaj, ko priredi podružnica v nedeljo, 14. t. m. dramatično predstavo 'Stariliija* je odbor povabil tam-burače, da bi sodelovali piv predstavi med dejanji.
A veste kako so šli odboru na roko? Zahtevali so od j revne podružnice za 5 komadov aviraaja med predstavo celili 130 lir! MisSm, da je to pravo oderultvo n sebičnost, zahteva domače društvo podpore od Irugega domačega društva, jaz bi celo rekel, da...
‘*i •cP°i ker ne maram rabiti hudih izrazov. Tako si n "kjo fantje tamburaši, magdalenčani, podpirati .ako plemenito delovanje rr.agdalenske podružnice, rivala lepa! Kakor sem slišal, bo priie! sodelovati, nesto slav. tamburaškega zbora, novo ustanovljeni jevski zbor iz Rovt. Tako je lepo! Nadejam se, da mpolnimo v nedeljo Kačunovo dvorano do zadnjega totička kjer bodemo za nekaj uric pozabil* na vse laše križe in težave 'ter se zabavah m radrivaJf na epem uspehu naše podružnice »Ljudskega odra!« MagdaJenčana zgornji in spodnji, kakor tudi zunanji Jošti, vsi, kdor le more naj pride v nedeljo na pred-stavo -Star; IHja- k Sv. M. M. Spodnji.
Fant od fare.
...	H
1
-STARI HJJAU	j
Kakor smo žc zadnjič naznanili, priredi podrai-, j °*ca Ljudskega odra« pri Sv, Mar. Magd. Spodnji j ]
v nedeljo 14 t. m. ob 17 uri (5 pop.} v prostorni dv©- j \ ram Josipa Miklavec {p. d. Kačun) dramatično pred- j < stavo v treh dejanjih * petjem »Stari Kija-., Vstopnina ’ i za osebo L. 1*50, sedeži po 1 Mro. Ker je raagdalen-j ska podružnica »Ljudskega odra* pri Sv. M. M. Sp. j; velikega ta nedvomno najzviicoe^ega pomena, se nadejamo, da bo ljudstvo, domače kakor tudi zunanje, se udeležilo te lepe predstave v oajvečjeai številu tar a tem pokazalo da zna ceniti trud tn požrtvovalnost igralcev, kateri m prizadevajo, da bodo cen j. udeležencem predstave nedils res par ur obilo za-»ave. Magdaleocaai m drugi gostje dobro doškl. K retilri udeležbi vabi vse	Odbor.
II Proletarci vseh dežel-1|
• • združite sel II
| Regenta ?e je doksčiio, da pojde medi puKskc aodruge J zagovarjat »a sklep.
Za žrtve ogrske reakcije
se izvolil odbor sestavljen iz sodrugov Benettija,
0 Olive hi Jernejčiča, ki si bo kooptiral še druge aa-e stopnike delavske gjKMTiico, Odbor ima nalogo pri-■- četi z nabiranjem prispevkov za vse, a zlasti za žrtve - ogrske reakcije.
“	Kous umne zadruge in aprorizačna komisija.
‘i Vsled pisma, ki so £* poslale zadruge in vsled
1 sklepa tržaškega političnega odbora, je pnšio do razprave o zastopstvu zadrug v apr o viza čas koml-siji-. Po pojasnilih sedruga Regenta »e sklene, d* imajo zadruge popolno prostost ako hočejo biti zastopane v aprovizačm komasiji. Izvrševahti odbor je pa slej ko prej proti vsakršnemu sodelovanju stranke
j in sodrugov v kateri si bodi komisiji imenovan? od g vlade ali od meščanskih občin.
i	Dežela« konferenc« in dežela! strankin zbor.
1 Deželna konferenca, že večkrat napovedana, sc ' bo vršila 11. in 12. aprila v Delavskem domu. V nc-1 slednjih da eh se bo pa vršil strankin zbor sociali-' stične zveze v Julijski Benečiji, ki mu bo naloženo, 3 da rešr nekatere važne zadeve.
1	»H Lavcralore -.
» Passigli poroča o upravnih, tiredniških in tehn:-x čnih razmerah pri listu H Lavoratore«. Ob zaključku t povzroči obširno debato o direktivi’ Hste. Potem,
. ko so govorili mnogi sodrugi, se odobri sedanjo di-i rektivo lista, ki je duektiva zadnjega; strankinega ; kongresa.
> Končno poroča Passigli. da, ker so končali 4 meseci odda, kakor je bilo to rečeno, mesto ravnatelja tega lista.
Komunistične grupe.J
Benetti prečita pismo sodrugov, Id naznanjajo, da 'ustanove komunistične grupe. Po daljši razpiavi se skler.e, da se obsodi ustanovitev komunističnih gr-up
* v stranki, ki je vendar komur/stična in ki je uola-1 njena v III. internacijoaalo. Kom 'un is lične grupe ne « morejo biti torej pri poznane od strankinih sekcij, ne
* od izvrševainega odbora.
Zveze.
Ker obstoje do danes še vedno deželne zveze ! (strankine) v Istri in na Goriškem, se sklene take .zveze razpustiti in ostane oficijelna ie socialistična zveza v Julijski Benečiji: Sodrugom v Istri in na Goriškem se dovoli, da v posebne lokalne s vrhe stopijo v medsebojne okrajne sporazume.
I	Tajnik.
Naznanjam, da mi je izročil sodrug Pas»i«ii pismo ■ v katerem pove, da se {e odločil zapustiti list .11 La-.ora-. tore'. V pismu p ve, da bo dal tudi v bodoče svoje moči . na razpolago stranki. Da! Jih bo še ložje, ker bi bolj prost.
Izvrševalni odbor je vabljen, da o tem sklene y najkrajšem času.	Tajnik.
Josio Škabar
Pretečeno nedeljo so pokopali na barkovljanskcm pokopališču našega dragega konvaj 46 let starega so-druga Josipa Škabarja. Zidar po poklicu, je bil med prvimi v svoji strokovni organizaciji jugosk)venske socialno-demokratične stranke in je bil tudo med ustanovitelji našega »Ljudskega odra*. Spadal j« v ono častno krdelo naših starih sodrugov, ki so živeti le za socialistično idejo, in ki niso manjkali v nobeni socialistični organizaciji, v nobeni delavski akciji. Bil je delaven, priden in nad vse požrtvovalen, šest let pred vojno so ga prisilile gmotne razmere, da se je podal v novi svet, v Ameriko. Tri mesece pred začetkom vojne, je prišel v Trst z družino, da obišče svojce. Imel je namen se vrniti v svojo novo domovino Ati vojna ga je vjela v svoje kremplje in nra ni dovol la vrni ti se v Ameriko. Pri vojakih je bil od zečvtka do konca vojne. Konec poslednje ga je dobil v Lublinu. ?e prva zima vojne mu je nakopate hudo j pljučno bolezen, ki ne prizanese nobenemu. Ko se je vrosl, ni nr-vgel okrevati. Zadnjih sto dni jc prebil docela v postelji. Končno ga je rešila hladna smrt vseh muk i*> bolečin. Pogreb se je vršil v nedeljo popoldne «4» ogromni udeležbi sodrugov, tovarišev, prijateljev in znancev. Saj je rmel le prijatelje. Josipa Škabarja je moral imeti rad vsak, ki ga je poznal In poznalo ga je dosti. Bil je udovec. Zapustil je dva otroka, sinčka in hčerko.
Sorodnikom izrekamo teni potom naše izkreno sožalje.
Iz Kontovetya ^am pišejo in ;ni objavljamo radi sledeče:
Pri nas na Kootovelju imamo človeka-štacunarja, i ki se mu pravi po domače »Kmet*. Ta človek, ki je knel svojčas aprovizacijo v svojih ... jjgkah in ki mu je bila odvzeta, je dobti to aprovizaerjo'zopet v svojo štacuno. Sedaj sc je pri nas ustanovilo skladišče konzumnih zadrug kamor se je priglasila večina prebivalcev. Mož izgub s tem marsikaj pa se I radi tega jezi češ, da revež ne bo mogel več kopičiti bogastva. Gospod »Kmet pa ima precej hiš in dolžnikov. Zato te misli, da bo smel s terorjem vplivati na te ljud*. Hoče namreč pahniti iz stanovanja v*e one najemnike njegove, ki so se vpisali v zadruge, do-čim zahteva odi svojih dolžnikov, da mu plačajo v treh dneh ve« dolg ako »e ne bodo posluževali več v njegovi štacami, Daiičmm Kontoveljtarom priporočamo, naj se nikar ne vartrašsjo. Kogar bo mož te . oriziral, naj s« obrne do uredništva »Del«* ki ima * precej materija!« prot! »Kn*exu« nabranega. Tudi jim I < priporočamo naj parijo kaj pred njim govore. Ako I! mdsM mož, da smo v srednjem veka, mu bomo za- j I
Postanek vovjetov.
Tudi pri nas se j« začelo bavki socijaKstrioo časopisje precej intenzivno z vprašanjem o »es;,. sovjetov in pojavijajo se ie več ah manj umetno u,-detene sovjetske konstitucije, o katerih «e epd jo obširne deterte. Seatartiat* pa sedati detajlne ki r; -štirjtciie te jtb pretresati, pomeni mlatiti praaae s!an»o. ker bodo morah teti sovjeti, kakor izraz proletarske volje, popohrosoa suvtoaoa in samostojni, v*J*d česar se bodo morali sami sebe organizirati, torai saait izdelat* avoto sovjetsko konititucijo. Mi-aeL da bi se mteral* pojaviti sovjeti po kaki točno očrtam šabk-rrr istočasno aa v dovršena iom po vsej Italiji, kakor po znaku kake magične palice m resna. Ne. revolucije se ne »Majo tako? Revolucija je podobna požanu. ki »bruhne '»a aeki točki in se potem razširja -čedno bolj in bolj, dokler ne objame vsega poslopja- Pojavljanje sovjetov pa je čisto re-.olucijonarai črn. ki se brezdvoraao razvije po železnih zakonih zgodovine.
Saj nam to potrjuje'že san začete« sedanje *go~ dovmske .dobe. V aante Rusiji so se pojavite aov jeti najprej v Petrogradu, poten v Moskvi ra so se tar Čeh razširjati slednjič vedno bolj — kar se še danes nadaljuje — po vaej Ruaip. Drugi de«*z nam pa daje zopet ista Rumj« v svoja ešojti kot začetnic« svetovne revolucije. Tu vidimo, da so se začeli pojavljat» sovjeti najprej aa Ruskem, povem pa med Nemci in Madjari in se sedaj že bližamo »ovjetskemu ži-baaju tudi v ltabjk /Razu« teb najbolj prameraah, te se dalo navesti še aefttevilno drugih zgodo« inskra primerov v dokaz trditve, da se bo razvijalo sovjetsko giboni« tudi v Italiji progresivno.
Sovjeti s« bodo toras pojsvtit aajprtj v * sin-, »teti andastrijdaih središčih, Io je v onih itati^rs' 'b ,.is-stih, kjer ao zgrapiraae aajvečje oool-r.a jahnii tieiavcer, avantgarda »votucijuitrce 'i -»role tanjata. Tudi v teh mestih saztuh n« bo ^ •. .eGko gibanj« d« v začetku splošno. Ono se priče« na-.bref v najvažaejžsh zavodih in privleče šele potem k sebi ves mesim proletarijat.
Opirajoč sc na ta osnovna načete, ne more komo-atiatoiR delati nihakib težav vprašanje o določitvi taktike glede snovanja sovjetov. Sovjetsko gibanje, to j* propagand« z« sovjet« in tolmačenj« istih, mera započeti tued delavstvom aajeečpfe zavodov v saj večjih tedustrijalmh mestih ra sicer mm zsvodli samih, kjer »o zbrani akupsj vsi delavci, ki pri vprašanju sovjetov prihajajo v prvi vrsti v poštev. Sovjetska propagand« s« shodil v posebnih mestnik dvoranah zaostaja oa uspešnosti daleč za propagando na zavodih Tak* shodi v posebnih dvoranah se morajo pravočasno objaviti po časopisih ali drugače, kar pomeni predvsem izgubo časa. Drugič j« nemogoče tako urediti, da bi tc objave čiUui val delavci, ki prihajajo v poštev, kt tretjič ae te prišli na aboti niti vsi oni, ki bi bdi pravočasno obveščeni. tal arina vsak delavec dovolj čas«, volje ra za .ed-1 aosii, da te pr.id aa shod. Ha teke shode prihajajo večinoma le zavedni delaver. tor«; taki, katerim ao »hodi manj potrebno, ker ao o tozadevnih vprašanjih : | fe poučeni iz aorjaHrtHung« časopisja m literature,
1 j Sovjetska propagand« ae mora tora* voditi aa zrn
■ vodih, kjer edino ji je mogoče prsti do vsakega de-: lave«, v prvi vrat* do nezavednega, kateremu je ie , najbolj potreba«. Na kratko: propaganda mora iti
1 i k delavca, a ne čakati, da bo delavec prišel k ujej.
■ Kocu ums ikra* agitatorji morajo objasni«vati de-, lavcem pomen sovjetov tn ph sl adnisč pozvati naj iz ! svoje srede izvolijo sovjetske poslano«. Ko »o se
I »vršile vobtve v vseh ghrvaib tovarnah in zavodih.
1 ; se morajo tečajem poslanci tako* sestati v gotovi, •jz« to ddiočeni dvorani v mestu, ra proglasiti usta-*' novrtev sovjete. Ti prvobitni ah pripravtjaira sov-’; jeti — in ae stranke ah delavske zbornice — imajo ’ j potem dolžnost in pravico reševati vsa nadaljna ' vprašanja, k* se tičejo sovjete n v prvi vrsti seveda vprašani« o sovjetski konstituciji.
Edino nujno vprašanje, ki s« mora rešit* takoj sedaj, to je pred votftvami v sovjet, fe vprašanje volilne proporc*:«. Koliko delavcev naj ima tedaj pravico te voliti enega poslanca v sovjet? Ker mora biti , sovjet teraz kolektivne volj« proletarijata, te bilo j najbolje, ako bi se mogb udeleževati sej sovjete in tira* sidepsti vsi delavci vsaj enega mesta. Seveda je tak« idealna rešitev tega vprašanja tdtečao so-mogoča. Ako pa je nemogoče doseč* ideal, trebe je .stremeti za tem, da s« tej idealni rešitvi vsaj ko« kor mogoče prihhšamo. Strelo sovjetskih poslancev mora toraj teti kobkor mogoče večw, vendar ne ime ' t teti vod poslancev, nego dovoljuje prostor, kjer se 1 j bodo vršile seje in mora ae tudi gledati na to. da se preveč delavcev ae odtegne od produktivnega dela.
Z orisom aa veličino mdutrijaiteh mest v Italiji bi bilo razmeri« l:WO, t. }. da tevoti vaafcšh 100 de-' laveev po enega poslanca v sovjef. najpristernejše.
Za manjša mesta bi »e celo ilo lahko do razmer}« r 1:50. t j. en poslanec na vsakih petdeset delavcev. Pri razmerju 1:100 te toraj 2560 delavcev eae fa-brike postalo v sovjet 26 poslancev. Ako te pa a. pr. v enem mestu telo 15 oajvečph podjetij s skopnim .Številom 32.000 delavcev, bi sestoja! mestni delavski sovjet v početku (p redno bi bilo mogoče privleči tod* vsa ostala manjša podjetja k sovjetskemu sodelovanja) i« 330 poslancev. Teh 320 poslancev se sestanejo nekje na prvo sejo priprzvijainega sovjeta ter izvolijo svof izvrievaini odbor. Vse ostalo pripravljalno delo zrn ustanovitev definitivnega sovjeta pripade kompetenci pri previja/n« ga sovjeta I« njegovega kvr$evab*ega odbora
Na ta način se bodo res izpolnile Mantove besede: »Osvobojeni« proletarijata bo delo proletarijata samega«, ker že s prvo sejo pripravijarf»ega sovjet« preide reievanje usode prolel arija ta v njegove !swt-oe roke.
Proletarske stranke kakor voditeljice prdeiar-»kih mas morajo biti seveda tudi zastopane v sovjetih. Tudi v ten* oešra fc ruska revolucija daleč nadkrriila vse sedanje parlamentarne štetem«. Vsak poBtifc j« prepričan o tein. da so za uspešno delo ▼ vsaki zbornici koristni glavni o retis ta vrtelji vseh v njej zastopanih strank, vsled česar stremi vsak« stranka tud: v sedanji buržoazni državi, da pošlje svoje voditelje v zbornice. No, vsled nepopolnih vo> Hhnh sistemov se to večkrat oe posreči, a tudi č« se vfasd* posreči, vendar pa skoraj nikoli ne tako, kakor bi bilo želeti v otereau »tvari. Vzemimo z« primer le nam najbliže »lučaj; zadnje volitve v italijanski parlament. Tu vidrino, da je na voHtvah propal eden od treh vaditeljev aaioiočnc Se, maksi-maH stične struje »ochaKstične stranke, tovariš Egi do Gennari. med tem ko je bilo izvoljenih mnogo lakih maksirnalističnjh kandidatov, ki ne igrajo r stranki nobene posebne vloge. Kaj tecega se v aovjeta a« more zgoditi, kamor pošiljajo strank« dfraktno svo)« delegate.
V ruskih sovjetih ao strank« zastopan« po tvojih delegata v razmerju 1:10, to je en strankrii delegat aa vaaššh W ae zavocSh izvoljenih poslancev. Vre-:mmo aaprhner zgoraj Bavedete slučaj, da bi namreč sovjet tel sestavljen te 320 izvoljensh poslancev. V takem slučaja te imele vse v sovjeta z »stop.: ne stranke skupaj pravico poslati v sovjet le 32 delegatov. Recimo, da te' se »meti .320 izvaljenih poslancev 70 izjavilo za reformi*tično tendenco, 100 za mahsknalistično te 130 za kotminhhčno. Fotem bi rinde stranke oziroma frakcije ra vre o poslati *
Prispevke naj se posije n* naslov: Maalio Benetti, Socijalističua zveza aa Jtdijsko Benečijo pet seed-ništvn »Delo«, Trst, Via delle Zudecche 3.
Iz Stranke
Seja izvrševainega odbora socialistične zveze v Julijski Benečiji.
Kakor je bilo naznanjeno, se je vršila 6. t. m. seja gori omenjenega izvrševainega odbora. Od odbornikov je manjkaj Visnicher. Navz-ota ata bila tudi Potiuj« te ButLnioni iz Pulja. Predsedoval je sodrug Furlan.
Poduje je poročal, da potrebujejo v Puli na vsak način socialističen tet kot dnevnik. »Proletarka, lri je izhajal preti znanimi dogodki v Puli, mora izhajati znova. Po dolgi tozadevni razpravi m j« sprejelo predlog,' ki nalaga političnemu odboru v Puli naj dela na to, de sc ne bi izdajalo teta v Puli. Izvrševalni odbor »i pa prevzame nalogo prirediti posebno izdajo »Lavoratora« za Pulo, kjer bi m ustanovilo posebno redakcijo. V slučaju, da ne ba sprejeli puljski sodrugi tega predloga, se bo dalo nalogo osrednjemu strankinemu vodstvu naj odloči Sodruga
!!
.. |MH|I
'ni&jii	’■$$*	JBL	jB’	Srn	•■‘•y	>.
rijata prenoči, a je ni hi!©; tedaj je nastala , kri*« Marto, da bi artjpfp »a ievtonrijoTOtrni JtoH$ 'ao za-
vili sedaj tmeašeriki te $oc. retodueijonarp aa. desno
k bcržtraaiji. Prot? teriito so se' tipfn boliš svijtu-koriu-
s-ocijalnih revolucij^^crjev razkrojila to j« levo krilo .podprlo komuniste. Neforoj fabričnih sovjetov (komitejev) v Moskovski -ki Petrograjski guberniji, mnogi zemeljni komiteji (sol jeti], slavni Kronštads-ki sovjet, so že za Sasa Keremkcg* razrili ono moč, ki jo imajo sedaj v sovjetski republiki. Peierburški sovjet, pravo žarišče revolucije ima enak razvoj; in morda !e radi težke odgovornosti, kš m je je bi: svest, kot središče revolucijo je odlašal svoj nastop do 7, novembra 1917. Takrat je ujci pod Petrogradom generala Krasnova s kozaškimi cškadnoni: Ke-renski je bil ž njim; on, ki jc vedno povdarjal, da le preko njegovega trupla pride nova vlada, je takrat — sramotno zbežal. To je v kratkem očrtu ruski sovjet.
Enak sestav ia moč nam je pokazal madžarski sovjet, te da je po šoli iz ruske revolucije mnogo okraji*! svoje razvojne stopnje. Padel je pač zato, ker si v boju ne more nihče zajamčiti vedno zmage. Nikoliaiju daje najbrž« nemški sovjet povod za svojo trditev. Res, zadnji zakon o sovjetih daje (sovjetu) prav« šefcnoštrsko lekcijo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da šeidemanci, Id so sj leta 1914. opasali feldbtedo pruskega militarizma, tvorijo še vedno ve-S*bo nemškega p role tari jata. Ti Šeidemanci, ki so sili leta 1914. »princi pijete©« proti vojni, bi bili se-
daj ntC-rda ^riboftijelab« proti Viiheimu. A kljub tcsiu ; teh satje tov Se nioremo zapostavljati. V Be-kolinu, aa Bavarskem in drugod so sc junaško držali, dmi jka je fraržuazlja j?) mučila najboljše organiza-Tbrje ^Libknehfa, LokseaburtfOvo, Elsnerja).
Kakor lahko sklepamo, pojav sovjetov ni nikjer vezan na kake posebne predpogoje. Kaže povsod sličen sestav in metodo, razlikuje se le po tvorbeni *i!i. O prh ustanovitvi je odločal edino moment revolucije. Kapitalizem je že približno povsod enako razvil sv-oie tipe izkoriščanja in parazitskega dela te se nahaja sedaj v vseh krajih (kulturnega) sveta v krizi. Proietarijat stopa povsod v sovjetu v končni boj proti Wn,->iia7.ij; V Rusiji so komunisti prescčili vse ustave sovjetov, organizirali so v njih milijone ruskih delavcev m kmetov in stavijo temelje proletarske komune; skoro v vseh organizacijah so komunisti gonilna sila; ruska komuna se bliža z razmahom k popolni zmagi.
Sedaj se nahajamo ob porodu sovjetov v Italiji. Proietarijat sc jih oklepa ha oklene za odločen boj proti degenerirani buržuaziji. Me prerokujemo, ampak revolucionarna zavest nam jamči, da sovjet prežene zastareli, preživeli parlamentarizem. Komunistično krik) socialistične stranke jo in ostane žarišče revolucij c namega gibanja. »Pod zastavo delavskih sonetov ia revolueijoaarae borbe za oblast in diktaturo proletariata, pod zastavo »Tretje internacijo-naše« — proletarci vseh krajev združimo se,;
DOPISI
Pni javen shod v vipavski dolini
Važno poročilo sodruga Tume
N« nedeljo 7. taje sklicala socialistična stranka v Julijski Roseči)« javen shod *nfie«aičail »Stanj K fajl aa kratko oglasen v tretji številki »Dela«. Ni bilo nitakah lepakov, ne posebeih vabil, znamenje časa je torej, da na dvorana Kosovelove gostilne zadostoval«. Od vseh strani gorenje Vipavske Johne, jc prihajalo delavno ljudstvo. Shod se je vršil v ugledanih redu brez intervencije oborožene oblasti. Poslušalci so pazljivo sledili izvajanju poročevalca sodr. Tume ter se je vrsHa po njegovem gov oru živabna dšskuzija.
Sodrug Tuma jc prinesel prvi pozdrav enotne soci-j»ii«t^rtw stranke Julijske Benečije ter v edournem gevoru railožii bistvo programa stranke in organizacije v trojni smeri: politične, strokovne in gospodarske. Vojn h je ustvarila novo mišljenje. Dokazala je, da se je dosedanje kapitalistično gospodarstvo preživelo ia da meščanstvo ni več v stanu nadaljevati po s Uren* sistemu, ter vspostavitš uničeno industrijo m trgovino. Še raanj p*k raniti na nova pola svetovnega gospodar*Iva. Ravno tako nesposobna d ostrijo in irogvino. Še manj pa kreni ti na nova pota mi šh en ra. Voina je * vsemi svojimi grozotami- ter uničevanjem človeškega blagostanja in vsake morale pokazala reakctjoaaroost meščanske inteligence 5o fljenu duševno omejenost. Le iz zakrknjene ideologije vrhovnih slojev *c da razlagati nastop in potek vojne. Najbolj je prišla vsa reakcionarnost očitno vsakemu aa dan, ko so ae ukvarjali drptomatje in državah? zapadirh držarv za nov državni red v Evropi.
Vojna je dokazala, da je modema država, v obliki do katere se je razvila do predvojne, odigrala svojo na’ogo. Kakor je v zgodovini država ustvarila močno kolektivno osebnost s tem, da je ločila ljudstvo v dva sloja, v sloj gospodov in sloj sužnjev, ter postavila voljo gospodov nad vse politično, gospodarsko m socijaino življenje, tako je vojna razrahljala, vse dosedanje vezi v notranjosti države. Velike mase služečega ljudstva so prišle do izpoznanja, da obstoji zlcraba gospodstva močnejšega nad šibkejšim, gospoda nad delavcem. Prišle pa so tudi do izpozaa-aja. da duševne sposobnosti gospode ne zadoščajo več.
Povsod? se gibljejo delujoče mase ia zahtevajo naj se izroči vlado delavskemu ljudstvo. Organizirano delavsko ljudstvo čuti v sebi moč ne le zato, da si uredi gospodarstvo v kolektivni smeri, čuti v sebi moč tud« zato. d» prevzame vlado potom avtonomnih korporacij, ki imajo biti podlaga novi obliki države.
V drefa smereh se giblje ves socsjaJni napredek. V dveh smereh je naperjen boj delavskih mas proti sedanjim vladajočim slojem. Socialistična stranka, kot predstaviteljicandelavskega ljudstva, je nastavila svoje orgaiuzafcorično delo v obeh smereh. Ker »e politično osvobodilno delo predpogoj gospodarskem« to so«i|alncn>u razvoju, smatra socijatistična stranka kot svojo -prvo nalogo organizirati delavske ljudstvo politično. V vsaki občini se mora vstvariti pobtifcaa organizacija, ki ne vodi le propagande za stranko marveč mora nastopti ž« sedaj kot korporacij*, ki daje vodilna načela vsemu javnemu življenju. Zato je prva nje zahteva vzpostavitev avte nomne občane, ne več v smislu stare avstrijske av tonomšje, marveč v smeti ruskih sovjetov. Slovenc so imeli že pred tisoči leti svoje pofemevobodne ob čine, na zemlji kjer- prebivajo še danes. Imamo š< dobro ohranjeno domačo besedo »veče«, ki ob jemlje docela ruski pojem sovjeta. Vsš občani en< občina sklepali so v »večah« i. j. skupnih zboru va«ph. »Vfžei ja Ma m**" pqyn,jW»tnptfrRvob cine. Starešinstvo je izvajalo le sklepe veča, owas' v občini jc imelo edino le veče. To prvotno in pristne slovensko upravo so uničile oborožene čete Rimljanov ki Germanov, bi ®o zasedle kraje mirnega pastirskega in poljedelskega prebivalstva ter mu usilile drug gospodarski red, Ju še vedno velja v današnji države".
Socrjalistična stranka zahteva vzpostavitev petoe svobode občine potom občinskih več. Županstvo predstavlja danes le laži-avtonomijo. V istim so bili župani le organi avstrijskih poH+ičnib oblasti, docela odvisni na gori, ki »© poleg in preko starašin-stva često počenjali, kar so hoteli, le da je bSo prav okrajnemu glavarju to njegovemu zaupniku poveljniku orožniške postaje.
Vede stoji dan starešinstvom m nad županstvom, župan je le izvrševalec njegove volje.
Občinsko več» voli z* gotovo dobo svoj odbor in predsednika, kt naj občino predstavi}* na zunaj. Odbor se deli aa. odseke ter ei imenuje za upravo potrebno tehnično osobje. Imenuje ne le občinskega slugo kakor doslej, ampak tudi učitelja in mirovnega sodnika, logarja in stavbnega tehnika. In to ste več Ba podlagi uradniškega reda, marveč po istih načetih kolektivne pogodbe, kakor bodo -urejene mezdne razmere vsakega delavca. Svobodne obfcne dado tako temeljno podlago novi ureditvi socijalastične držav«. Vsaka občina sl določa jezik svoje uprave in šole. S tem je rešeno tudi narodnostno vprašanje brez vsakega nepotrebnega in neplodnega potezan ja za nnpifto, pečate ia enak« malenkosti, ki so doslej testo zavzemali leta k Tete potitičo* in parlamentarne boje.
Vee svobodne občine se družijo po zemljepisni legi v večje skupine, katerih vez je po prirodi in komunikacijah damo gospodarstvo. To imenujemo avtonomno »kupi.no višje vrste, okraj. Upravljajo ga okrajno veče, Id ae sestavlja od odposlancev vseh občin, voljeni po splošni, taki, enaki volilni pravici
-T? C rvtl lloljtTmK	aKoŠorim atsrJo .Im oa knn.1ni1f 01
sovjet svoje delegat«, T sledečem razmerju^ rriot-
m«ti 7t mafesimzlist-r 10 ju konnanati 19L
Mestni, sovjeti' bodo »oral*, skrbeti ** ta. da s« organizirajo vaški kmetski sovfrtl, dežefel aovfeti * kongres delegatov vsoh sovjetov v državi Prvi sov-jetiki kongres izvofi. potem iz svoje srede centrain Izvršcvalni odbor, kj prevzame v svoje roke vod stvo vsega sovjetskega gibanja v državi.
Kadar sc govori o sovjetskem problemu, se mor, večkrat poslušati izražanje bojazni, da bi mogli mor jeti celo ovirati revolucijo, »ko ne bodo sestavljen iz zavednih elementov. Pustimo aa strem vprašanj* katere d«! proktarijaU je v marsdhtifaem vmtoh. benede razredno bol) zavedeš; oni bolje »zobraicr in gospodarsko bolj« stoječi, ali pa osi, ki je gospodarsko in kulturno boi) zanemarjen? To vprašan)« ni radi tega kapitalne i iiisnutf ker ne bo odvfanj uspešna: revohicijonama akcija	sovjetov od ve
čje ali manjše zavednosti sovjetskih poslancev, mar več od tega, dali bodo voditelji revolucije omel pravilno svojo zgodovinsko ulogo ali ne.
Ak bodo urncii voditelji revolucije predlagat sovjetom na reševanje take probleme in v talci ob liki, da bo jasno vidna toliko zgodo vinsko-re volu crjoaarna važnost problemov, kolikor tudi mogoč nest uspešnega rešenia istih, potem se ni treba bal »nezavednosti in »nezrelosti sovjetskih poslanca
Voditelji nimajo pravice zalrtevati od mas, da ii bile zavedne, mase imajo sveto pravo biti aeza vedne, to je: teoretično neizobražene. Od njih »e m sme pričakovati, da bi se poglabljale v labirint, raznih kompliciranih in večkrat zmedenih teorij. Pat pa imajo mase pravico zahtevati od onih, kr hočejc biti njih voditelji, da so zavedal, to je, da vede točno, kaj je masam potrebno danes in kaj bodo one zahtevale jutri in, da jim jasno in priprosto pokažejc pot, po kateri bodo najlažje in najhitrejše dospele do končnega cilja, do komunmam. Vodrtel* morajo vedeti predvsem to, d« vsa proletarska masa brez razlike (in celo mala huržuazija ž njo vred) instinktivno stremi k temu, česar ona sicer ne more točno označiti, kar pa mi imenujemo komunizem. D*, v takem smislu pa so mase brezpogojno zavedne?
D. Godina,
*	1	SoejetL
V Avaaiijtt je priobčil tovariš Bourbaccš načrt sovjetov z označbo splošnih temeljev, notranje uredbe in njih naloge. Ozp^čil je tudi njfli odnošaje do so cijsdisiične stranke ter do političnih in ekonomičnil organizacij razrednega značaja. Načrt je povzet p« ruskem vzorca. S iesn je mnogo rečeno, če ae vse Kdor je videl aa delu te sovjete, si ae more želeti boljšega; proletarska diktatura ae more dobiti konkretnejšega izraza, kakor ga dobi v sovjetu. Mojc pripombe bado le objasnujočega značaja zato, da dcbc delavci o sovjetih jasno predocbo.
Sovjeti so bdi v Rusiji že leta 1905. podlaga la tvorb?, revohmite. ki je bila mnogo bolj obsežna, kakor smo mi znali v zapadni Evropi. Vsakemu, ki je bil v ujetništva in si bil o tem poučen, se je gotovo čudno zdek>, odkod tolika bojazen pred revolucijo od strani poslednjega carskega notranjega ministra Proio popova.
Sovjet, je po ruskem ustroju čisto nov pojav; n« izhaja :z prejšnjih organov borbe dela proti kapital^ marveč nastaja ob revolucijonarm akciji sami, organiziran proietarijat mu daje revoludjonarno moč Napačno je mnenje tovariša C ona arija, da bi se morala ozirati v Italiji pri snovanjo revofadjonaraih organov morda na kak poseben zgodovinski razvoj. S tem pač hoče Genaari reči, da je sovjet neka posebnost ruskih razmer; Temo se mor* odtočno oporekati; sovjet je zgolj tvorba revolucije in sicer proletarske revolucije- 2 ruskimi razmerami ima čisto slučajno z vezo, to namreč, da se je tam prvič pojavil in tudi uveljavil.
če izhajamo od spoznanja, de revolucija ni naslada ali slučajna opojnost, marveč težko, mučno delo v času gotove zgodovinske krize, lo nam jo prinaša zgož' vinski razvoj sam in. da se ji ne smemo in ne-moreuso izogniti, je pač itiravno, da stopimo i* več ali manj okostenelih lorm mirne borbe. To je v proletarski revoluciji delo in sicer za družbo važno produktivno delo, kakor nam ga sodjatiatična kritika dovolj točno in razvito prednaša. Zato prezre sovjet razliko med boljše vik i in mjeaševiki, soc. revolucijo-nani. trudoviki m anarhisti, razMfco med organiziranimi in neorgamzranhni, med kmečkim in industrijskim delavstvom obojega spol«. On daje mesta vsem in Je dovolj revohicijooaren v tem, da izključuje iz sebe vse, ki se živijo od del* drugih, od rent, kaprtalov, od špekulacije (trgovci, krčmarji) in od zavrženega dela (advokati, redovniki, prostitutke L dr.) Če vzame tovariš G cmari v poštev to dejstvo, ki je edino odločalo v ruski revoluciji# pač prizna, da položaj v Italiji je temu sličen. Sovjet v Italiji ima iste predpogoje, kakor v Rusiji; a tudi če presojamo položaj po podatkih iz prejšnjih dob socijaHsiične dobe, lahko rečemo da razvoj kapitalizma v centralni Rusiji ni zaostajal za razvojem kapitalizma v Rahji sploh. — Dalje je značilna poteza sovjeta ta, da zlaga, združuje politično in ekooomščao borbo dela proti kapitala v istem organu. Sicer smatra so-cijalisi svoj političen boj v prvi vrsti za ekonomičen boj. Osvojitev državnega aparata m* stoži v prvi vrsti kot sredstvo, da z njim organizira socijahstično gospodarstvo. Pa vendar ni prikrivati, da se opaža skoro pri vseh ekonomičnih delavskih gibanjih tendenca, ki odklanja z veliko vnemo sumničenje, da ima gibanje »političen« značaj. Tako fcloz-Oferanje kaže aai« detinatvo, iti je bito pač opravičeno, dokler je bil kapitalizem v cvetu ' soje moči, ki je pa moramo sedaj v njegovi krizi odtočno zavreči. No, predsodki imajo vendar sv& > nsoč m se jim ognemo k aa ta način, da se »e niemo abserfnteo politično, ae s strokovno organizacijo- Torej pridemo nujno to do sovjet*. Z zadovoljstvom lahko pristavimo, w je v Rusiji kakor v Italiji mašaj političnih t* ekonomičnih organizacij dobro vezan drug z drugim; ne tu ne tam ae opažamo tega, kar je le vedno v Ji ogliji in kar ae trudi zdaj zagovarjati Jouhauz v Franciji: zastarelost; pustiti v aemar tako važen aparat, kakor je še vedno država tudi v zgolj ekooomičn«" pogleda
Tovarii Nikotin! razmutriva sovjete is njegove vloge v raznih revolucijah, v ogrski, nemški, nem-ikoavstrijski, ki pravi končno, da ie bil ruski sovjet drugačen pod Kerenskem kai or je sovjet v sedanji sovjetski republiki. Oči vidno j« tu razlika. Vendar ni razlik a v sestavi, ni v metodi. Razlika je le v re-volucšjonansi moči njegovi. — Vsem je sličen postanek sovjetov kot tvorba in pot toga revolucije Proietarijat jih jc sestavil kot revdu'ijonarno orožje v »vrbo socialistične revolucije in a najo nobenih odnošajev, do kakih nacijonaireh ali zgodovinskih posebnost* imenovanih narodov; se pa različno odražajo po svoji revoiucijaoanii moči.
Raz mo trimo ruski sovjet. On kaže od svojega počet ka do sedaj enakomeren razvoj. Boljševi,t-konm-aisti niso sovjeta predrugačiM; utrditi in poglobili »o k njegovo revolucijooara© sito. Vedeti vkvssm, da tudi sovjeIniki mjenševikov in sooi)etoili ravo-todjonarjev (te tipično ruske maloburžoazre stranke) so bdi v početku dosti bolj re volucijon cmi, kakor pa vegnski sociiaiisti (šeidemanovc^ »- Nemčiji. te v začetku vojne je bito obsojenih 8 poslancev, jBenda samih mjenlenikov, na sibirsko katorgo .(pri-tilno delo) radi vekizdaje. In sovjet pod predsed-itvom theideeia (mjteševik) ie trbird nekaj časa ro smer. Pričakovali so od zs.padnega proleta-
ieto, so poštenega glasu ia se vzdržujejo z delom, Ofegjno veče enako kakor občina vodi po svojili udaekih in tehničnem osobju .popolnoata neodvisne vse zadeve »kupnega okraja. Imenuje učitelje srednjih šol, sodnike druge stopnje m potrebno tehotono osobje. Osrednja inštanca je državno veče za ves skupni! gospodarski teritorij. Država ne bo več predstavljala takozvanega* naroda na poljubnem ozemlju hi v sklenjenih mejah, v katerih vlada narod gospodov delavske mase, marveč je gospodarsko enotna skupina, vezana po prirodah tiefc, rekah in gorah, vezana po prmxinem bogastvu, ki se da 3 tehničnimi sredstvi izkoristit* z najmanjšim delom in največjim uspehom. Temeljna naloga socijalne države bo toraj ustvariti blagostanje delavnega ljudstva s pohma izkoriščanjem vseh prirodnih sil na danem teritoriju m podnebju. Tako se ne bo moglo več govoriti o državnem teritoriju v dosedanjem pomenu gospodstva. Določitev mej sodjalne države bo stvar avtonomnih skupin samih, soglasno z interesi drugih velikih avtonomnih skupin. Socijafotična stranka mora toraj pričeti svoje delo na tem temelju; zastaviti mora svoje moči v prvi vrsti zato, da se obstoječe občine osvobode in takoi uredc v komunističnem smislu. Ta preureditev bi se lahko izvršila berz revolucije v okviru sedanje države, s preureditvijo od tal gori, ako bi bito to odvisno le od delivcev. Toda dejanske revolucije ne povzročijo delavske mase, marveč jo ustvarijo vladajoči krogi s svojim odporom proti prirodnemu razvoju codjakiib sil. Odpraviti se mora vsekakor zastareli parlamentarni in berokratščni sistem.
Sporedno s politično organizacijo se mora svitih strokovna* _tp je organizacija delavcev v društvih ene stroke An medseSoTrie Zveze ati federacije po okrajih in države; intemacijonalno v kongresu odposlancev delavcev vseh držav. Deloma je ta organizacija bila že pred vojno izvršena ter se ima Ie izpopolniti. Strokovne organizacije pa se bodo morale brigati ne le kot doslej za zgolj delavska vprašanja. Morajo se polastiti samouprave podjetij. Šele j tem se onemogoči izkoriščanje v zasebne kopita-1 stične svrhe.
Tretja organizacija je gospodarska, katere temelj e delavsko keiuMmvno	Po kfUKumu se mora
odslej urediti vsa produkcija, vsi proizvajalni zavodi morajo svoje izdelke prilagoditi potrebi konsoma. Socrjalrstična organizacija pa nikakor ne misli skrbeti edino le za konsum, marveč se bo pri proizvajanja naredil že večji rezervni zaklad nego do sedaj. Delo v družbi mora postati še plodnejše in glavnice se bo nabiralo še v obilnejši meri ter iz nje vzdrža-vato »temacšjonatoiin potom železnice, pošte in droge skupne svetovne naprave. Po tej poti se sploh davščino odpravi do najmanjše potrebe.
Nujvečjo skrb Obrača sedaj stranka na organizacijo delavca na zemlji ali kmeta. Vojaa je pokazala, da cloei vsa produkcija na prvotni produkciji iz zemlje. Šele kadar si sežeta delavec v fabriki in delavec aa zemlji v roke, Sele takrat bo mogoča preureditev vseh socijalnti) razmer. Na podlag) kon-sirma delavcev, ki skrbe za stanovanje, obleke in drugo, kar ni v zvezi s pridelki naravnost od prirode, se mora urediti proizvajanje kmeta in na tej podlagi se najde prava cena vseh proizvodov. Izloči sc zasebna trgovina, ker bodo produkti prihajali direktno do konsum en ta.
Prvo delo socij^stične stranke pa ostane vedno politična organizacija, katera ustanavlja potom svojili vrhovnih v«č zakone, po katerih se ima vršiti gospodarstvo in vzgoja.
Ena najodličnejših skrbi socijaltotične stranke je šola in vzgoja. Na res, kar se očita socijalistični stranki, da se poganja Ie za materijalno stran življenja- Kes je sicer, da mora biti v prvi vreti sit želodec, t. j. zasigurano zdrevo telo, krepke delavae roke in zdravi možgani. Ravno razvoj socialističnih strank kaže, kako se delavec vrže z vso sito na kulturne zahteve takoj, ko »i je zasigural materijalni obstanek. Delavec mora nele živeti vsakdanje življenje, mora znati tudi uživati življenje in predpogoj temu je kultura. A ne več Sole po vsakdanjih metodah. Ne več učitelja, ki se uklanja na vžgori in ufepava mladini na vzdoli patrijofcrzem in rebgijoz-nosi po .predpisih. Učitelj mora postati prost vseh vezi in odvisnosti; prva njegov« naloga je učiti spoznavanje resnice, ozgajati otroka za brezobzirno izpoved resnice.
Socialistična stranka pozna dobro visoki pomen vero; ali to ji je le prirodno vsečloveško čuvstvo, dano vsem narodom in le kot tako je visoko in lepo. Ker pa konfesionalna vzgoja azvira pravo Suvstveno vzgojo, zaradi tega je sodjalktična stranka, kakor proti umetni vzgoji patrijotizma, tudi proti terma!-rtnetmi verstvu.
Iz tega stališča je treba razumeti odpor sodjali-stične stranke proti takozvami inteligenci. Delavec dobro ve, da brez inteligentov ni mogoča ne politika, ae gospodarstvo. Razume p« pod inteligenco prirodno sposobnost, ki se zbira pri jrvobodnemu razvoju brez bžrokratičnega pritiska in ne glede na šole m izpite, šel« v socijalistični družbi bo mogoča prav« izbira mtetigence. Že sedaj se pri politični delavska ©rganfaaejil vidi, kako prihajajo na vrh de-Javct samouki, kJ brez *o! po lastni pridftorif in lastnem iz poznavanju postajajo ne le kos akademičnim itrleirgentom, ampak zmaga pri socijalnih problemih inteligenca samouka vedno učeno inteligenco.
Očitne zmote to blodnje jmznanSi učenjakov vseh zapadnih držav v najrazličnejših lakozvanih znan-
stveiaib delih, kažejo vso zmedenost akademične ide-cloglje. Filozofi ;it zgcslovinarp, prirodoslovci to me-čicinci so napisah toliko neskladnih trditev, da ®o prav raočno dh,k rodili rali vso oti-cijetoo učenost. Vsa šola iu vzgoja mora ozdraviti od spodaj do vrha.
Učitelji, sodriki in tehniki dobe možnost polnega umstvenega razvoja šele v svobodni socijalislični družbi. Šele takrat, ko se ne bodo čutili več vezane klanjati se navzgor to pritiskati navzdol, šele takrat se pokaže delavskemu ljudstvu prava inteligenca in delavstvo seže po njej <z obema rokama! Danes delavstvo vidi, da j« taletigeaca vseh kulturnih držav skrajno reakcionarna, da so nacijonalastičiu. liberalni krogi inteligentov celo za klerikalnima in, da je njih ideologija tako pregnana, da z njo ni mogoče več resne diskusije. Vsa bodočnost razvoja prihaja toraj iz delavskih mas sasnih. Z organizacijo deiavskib mas se preuredi sedanji državni sistem in šele potem bo dan vsobodni razmah polne kulture. Kadar reklamirajo delavske mase kulturo zase, zahtevajo s tem blagor vsega človeštva.
Ro govoru sodruga Tume je sledil prost razgovor na posamezna vprašanja. Pojasnilo se jc posebej stališče socnalfctične stranke proti narodnosti. Kakor vera tako tudr narodnost ne spada direktno v politik©. Kakor vera, je tudi narodnost zgolj čuvslvena stvar, je dana kvaliteta gotovega prebivalstva vsled tisoč in tisočletnega skupnega sožitja na enem czemlju, v car družbi to z enter jezikom. Etično ie narodno«* ljubezen do rodne grude, na katero je človek vezan po svojem delu, ljubezen do ljudstva, ki biva na isti grudi, ljubezen in razumevanje lepote materinega jezika. Desedatiia država ni dopuščala delavskim masam prostega ra.evoja teh čuvntev. Bila so Ie privilegij gospodujočih slojev, in ti so se začeli imenovati'narode. Kedar pribori socialistična stranka polno Svobodo občin, bo rešeno tudi takozvano narodno vprašanje, v pravem pomenu besede, vprašanje narodnosti.
Od več strani se je poudarjalo neznosne razmere vsled okupacije v Julijski Benečiji. Poročevalec je v kratkih besedah pojasnil, da je to vprašanje manjše važnosti za stranko, ki ima pred! seboj velike cilje. Vendar se stranka z vso energijo poteza za tem, da se odpravi vojaška uprava, kajti ni misliti na redne razmere, dokler drži vojaštvo javno upravo pod svojimi poveljem. Mnogo je odvisno od prebivalstva samega, da se ogiblje vseh konfliktov. Tem skrbnejše se mora posebno mladina ogibati obnašanja, ki bi kazalo sovražnost proti laškemu plemenu. Tem lažje to storiti, ako se oklene socijali-stične stranke ter posveti svoje moči političnemu, gospodarstvenemu to k^dturoemu delu, Italijanske oblasti bodlo konečBO morale spoštovati zavedno orgamzatorao delo in tim preje se odpravi vojaška uprava-, Mn intenzivnejše se delavstvo loti resnega političnega dela. Vse potezanje za malenkostne jezikovne 3tvari v tem času škodujejo le slovenskemu ljudstvu ter dajejo ataJijanskisn oblastim povod, da vzdržujejo vojaški red v deželi.
Glede gospodarstva se je poudarjalo, da je dolžnost ljudfetva lotiti se vspostavžtve z vsemi močmi oprto aa veliko gospodarsko organizacijo stranice.
Nikar bojazni, da izgube trte svoje vrednosti, marveč z vsemi modernimi sredstvi je stopiti v konkurenčni boj. Domači pridelki ne le da ne izgube dosedanje rvednosti, obratno zagotovi) -boljša kvaliteta tudi gospodarski uspeh!
Z glasnim odobravanjem so se vzela izvajanja poročevalca na znanje ia enoglasno se je sklemla sledeča resolucija;
Poživlja se vlado, da nemudoma odpravi občinske komisarje to da 'takoj prične priprave za vzpostavitev občinskih zastopstev potom splošne tajne volilne pravice vseh občanov obojega spola ki so spolnSi 21. leto. Starešinstva se imajo s polno avtonomijo konstituirati t«- prevzeti vse upravne posle prve instance.	________
NABREŽINA.
Dovoli, dragi urednik, kotiček v listu, da povem, kako smo živeli in kako živimo nri, Nabrežine!.
Marekoma je znano, da je bila Nabrežina s svojo industrijo praivo torišče delavstva, da je bilo v na-
brežiaskih kanvenolomšh zaposlenih od 2000 do 2500 delavcev; vsi ti delavci, ki so hodili na delo s Krasa, iz Furlanije to tod* i zistie, so buli glavno oporišče in podlaga človekžemu življu, katerega bom štet poprej s skromnimi nego pretiranima Številkami, če rečem, da je živelo od nabrežtoskega dela 10 do 12.000 ljudi. No, toliko bi bilo v dveh besedah; nisem po dov-olj povedal od vsega, česar sem se odločil, da povem; zato si oglejmo Nabrežino nekoliko od bifeje.
Kadar je dal mojster postavati zgradbi temelj, tedaj je nadaljeval delo, da je zgradbo dovršil. — Tako nekako bi primerjal Nabrežino, nabrežinsko življenje to čas pred vojnim časom,
Ker se je Nabrežina ponašala s svojo obrtjo, je pač umevno, da je M nabrežinskenru življenju položen najboljši temelj. Na tisti temelj smo mi, Nabre-žiačani gradšlf.
Srečal sem znanca na potk vprašal sem ga: *Pn» jalelj! Kam?« — In on mi je odgovoril kratko, samozavestno, jedrnato: »V organizacijo!« — breča! sem mladega fanta, tudi tega sem vpraišal, kam da gre. Odgovoril md je te šel dalje, da se je v biblioteki učil od starejših ljudi, da si je izposodil knjig to iz njih izobraževal; in srečaj sesa dekleta, ki1 je hitela k pevskim vajam, to mladeniča, ki se je žuril v godbeno društvo. In če sem ob mraka stopil v ogstilno, sem se vselej pogovoril v zadoščenje sebi in drugim; pogovoril sem se z znanci, s starejšimi to mlajšimi,»to vsi smo su stisniti v <&m v s ves ti, da smo enota« telo: vsi za enega, eden za vse!
Jako je bilo pri nas, v Nabrežini, pred nekaj leti. pred vojno. Živeti smo materijelno, duševno smo Žr-veli še več! — Pa »prišla* je huda ura;: in —.smo se razšli na vse Štiri vetrove...« Naš namen je pod silo to težo groznega bremena opešal, a njegova kal je ostala med nami, čet uda brez rasti, vendar je ostala.
Ko smo se predi dobrim letom vrnili, vsak z£,f®i posameznik sam, smo srečati drug drugega na d-o-mačih tleh, to naši pogledi so ae ujemati, kaaor da se nič ni bilo zgodilo. — Od n*šega slovesa, do svidenja smo si ostala zvesti v ve-i na bodočnost...
Ko smo se vrnili, smo se vrniti na razvaline našega dolgoletnega delovanja. —da ne menjam, dragi urednik, o pomanjkanju dela, ne ostavkah to o napravah, ne o strojih, katere je uničila vojna, se bom držal vseboij tistega, karfe takorekoč od nekaj tednov sem, sezidamo na razvalinah kulturnega delovanja.
Že lanskega leta, meseca julija je oživela organizacija; nabrežinska »Podružnica stavbtoskih delavcev < je oživela kot prva podružnica izven mest« to je bila aa strankinem kongresu v Bologni tudi imenovana kot edina to slovenska podružnica v Julijski Benečiji, Torej, nismo talko izoliram, pač pa smo ponosni na našo organizacijo, ki nam bodi s svojim do-sedajšnjitm delovanjem vedno za vzgled. Naša moč je tam, kjer je delavec, kjer je on to njegova zavednost, zakaj edtoole v zavednosti organizirani, bomo prišli mimo marsikakšnih ovir do našega cilja, — Razen Organizacije je začela delovati' tudi »Javna ljudska knjižnica«. »Javna ljudska knjižnica« je pristopila- v področje organizacije, katera je priklopila ».Javn. Ij. kuj.« še svojo biblioteko in izrekla svoje varstvo to zaščito obema. »Javna ljudska knjižnica« to bi-btioteka sploh, katera je med vojno mnogo trpela, raspokga že s precejšnim številom knjigi slovenskega, italijanskega to nemškega izvora. Člana se za
Wi S
knjižnico zeio zanimajo, ker jhn knjižnica nudi povečini najboljšega duševnega' užitka. Ne samo s knjigama*, tudi s svojim »Dramatičnim krožkom«, nam daje ta kulturni zavod: razvedrila to zabave. »Dramatični odsek« razpolaga z dubrškim številom igral cev-dilet«ntov, ki so vsi) več ali manj vse hvale vredni. Ne bom omenjal na tem' mestu, kakor samo to, da so se igralci pri vseli prireditvah, katere so uprizoril? do sedaj, v tem kratkem času, še vselej do dobra oddolžili'to svoje naloge najboljše izvedli. — C vi sem. da namerava Dram. krožek« uprizorit! -»Dramo štirih revnih stenki je povzeta iz najenostavnejših delavskih razmer. O prireditvi, katero komaj pričakujem, dragi urednik, bom poroča! še .posebej.
Tako, mastim da) sem izčrpal današnji svoj program. Priporočim se za drugič, a za danes bodi dovolj!
SEŽANA.
Nestrpno smo pričakovali: zadnjo štev. »Dela«, ker je zanimanj® Z8Vl splošno. A glej ga vraga! Niti od daleč se nam m sanjalo, da goji' tudi naš karabinjerski poročnik take simpatije do njega. Videli smo sicer, da se tudi on to naš marša!© zanimata zanj, kajti preteklo nedeljo sta takoj poslala kupiti en izvod. Da pa je med' tednom njiju zanimanje tako na> rastlo, tega Pismo pričakovati. •
'V nedeljo po končanji maši, ko je začel naš raznašal ec razprodajati list iia trgu pred cerkvijo, pristopi naenkrat karabinjerski poročnik k njemu, ter ga pozove, da mora takoj žnjim. Takrat pa se ni zadovoljil samo z enim izvodom, ampak si je kar vse, še čez sto izvodov pridržal, zraven p*, še raeaašaka — vojnega invalida, — ki si je s tem hotel prislužiti borih par Lir. Šele po energičnem posredovanju dveh so-drugov pri civilnem komisarju, ki je vsekakor raz-sodnejši mož, se je izposlovala .oprostitev raz-našalca.
Za enkrat so se zatekli gospodje zopet k starini avstr, zakonom, pred katerimi imajo še vedno rešpekt, ter se jih poslužujejo kaj radi,, a le takrat, kadar je treba nam .prepovedati predavanja ali kaj stičnega. Iztubtali so, da je treba po avstr, zakonu .imeti dovoljenje za razprodajo časnikov to tega se treba tudi držati. Da bi jemati) v obzir dejstvo, da je človek, ki je vse žrtvoval v vojni to ;bi se s podporo, ki jo dobiva, nikakor ne mogel preživeti, da' nima sestre ne brata, ki ga vzdržujeta, to ne! Tu je zakon in še avstrijski, ki se ga je treba strogo držati to seveda treba tudi takoj uložiti ovadbo, da se bo moral še zagovarjati radi prestopka. Da bi mu pa preskrbeli v kakem uradu kako službo, ki bi' jo lahko izvrševal, to še manj!
Zapomnijo pa naj st le gosoodje, da s tem ne ovirajo našega razvoja, ampak ga le pospešujejo.
b	1
Prepričani naj bodo pa, dai mi smo jim še hvaležni, kajti največ zaslug imajo le oni to ravno oni so največ pripomogli k ustanovitvi »Ljudskega odra« v Sežani, ki kljub vsem oviram lepo uspeva, Mi pa ne moremo nič zato, da jim je sedaj tako globoko obtičal v želodcu, d-a ga nikakor ne morejo prebaviti.
IDRIJA.
Moj mož je komunist. — Dober dan Franca, odkod prihajaš s paketom? Od T. Nakupila sem za vse dioklade blaga. Moj bog kako je vse drago, —• Franca, kako to, da kupuješ pri T., ne pa v konzumu. Ali niste več zapisani'? O, zapisani smo, pa ne dajo nič dividende. In kaj nam koristi konzusn brez dividende. Franca, to je že res, da dividende lani to letos ni', pa saj je ni niti pri trgovcih. Pomisli, da je konzum kupil zopet hišo z vrtom, ki je naša skupna last. Ako bi ta denar razdelili med: člane, bi ga. ti' več ali manj k trgovcem pravtako, kakor znosiš ti svoje doklade. Komu bi to koristilo? Trgovcem, kaj ne, ki bi bili za toliko bogatejši, nam bii pa škodovalo. Po tvojem ne pridemo nikdar do komunizma, po katerem hrepeni danes ves zaveden proietarijat. — Veš Franca, ti me misliš zbadati, pa se ne pustim, -Moj mož je več let socialist nego tvoj to mi ni kljub temu nikdar izustil besede komunizem. Tudi mi ni nikdar prigovarjal na) kupujem v konzumu. In ako bi mi bil prigovarjal, saj ne bi imel prav. Le poglej (odkrije zabojček) ravno tako blago prodajajo v konzumu to ravno po isti ceni' meter kakor pri T. Milo, poper to druge take reči imajo povsod: že prti pra/vljeno v ovitkih, dočim mora čakati človek v konzumu, da mu take reči stehtajo. Ali veš koliko se pri tem zamudi? — Ampak Franca, ti) si v veliki zmoti, ako si) misliš, da te zbadamo. Tudi jaz sem bila svoj čas docela tvojih nazorov, ker me ni znal moj prvi mož podučiti, da je en meter blaga pač ve-likoveč kot pa- vatel, da je pripravljeno blago v zavitkih slabo stehtano to da je v njih dostikrat tudi slabša kvaliteta. Sedaj pa nele, da razumem te reči marveč še več drugih. Podučil me je moj mož, ki je komunist. Ako hočemo doseči' svoj cilj, moramo biti zvesti tudi našemu zadružništvu to jemati blago v naših zadružnih skladiščih. Ako se česa ne dobi, naj se pa zahteva to počakaš Poleg cen je treba gledati tudi na kakovost blaga, ki ga kupimo to videla boš, da je dividenda le navada ljudi, ki gledajo le na pri-i dobljene vinarje, pri tem pa ipozabijo> da so jih zložili skupaj sami, — Ostani' mi za enkrat zdrava. Drugič pa kaj več o drugem.
Iludski oder
Redni občni zbor »Matice« bo 28. t. m. ob 10. uri v zeleni dvorani »Delavskega doma/, s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo društvenega tajnika; 3. poročilo uradnega tajnika; 4. poročilo knjižničarke; 5. volitev novega odbora; 6. slučajnosti. — Vabljeni so vsi člani »Matice;, kakor tudi delegatje podružnic, da se občnega zbora udeleže v velikem številu.	Predsednik.
Podružnica »Ljudskega odra« pri Sv. Križu priredi v nedeljo 14. L m. točno ob 16. mi (4 pop.) dramatično predtftavo. Igralo se bo narodno igro v petih dejanjih »Domen«. Prijatelje našega društva in podružnic vabimo na obilo udeležbo.
Podružnica »Ljudskega odra« v Šempolaju vabi ■ vee svoje člane na redni občni zbor, ki bo 20. t. m. ob 10, 'dopoldne s sledečim dnevnim redom; 1. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Poročilo knjižničarja; 5. Volitev predsednika to odbornikov; 6. Raznoterosti. Članom pri« poročamo, da se udeleže tega občnega zbora v polnem številu.	_____________________
Kmetijska to vrtnarska zadrugo reg. *. z o. p. v
Trstu ul. Raittoeria št. 7 pritličje to I. nad. poroča svojim članom, da ima v svoji zalogi škropilnike, vedra, razno orodje (šape, sekire (šajtlanke) kor te-lače, grablje, motike, kose, toporišča i. t. <L) ter semena: bledeš, šelen, zgodnje broklje, peteršilj, peso razne vrste, radič cukerto prvovrsten, grah, razno solato, vrzote, srednje broklje, špinačo, jedilno peso, 'laško ljudi ko, repenco.
Naznani se tudi članom, da ima na razpolago prvovrstno senre detelje »Lucerna* po ceni L 13'— nu debelo, po L 15'— na drobno.
V zadnji št, »Dela« se je obvestilo člane, da dobč v kratkem naročene prašiče, žalibog pa niso še na razpolago. Potrebne korake je vodstvo v svrho tega že napravilo. Modra galica je pošla za sedaj, upa se v kratkem zopet ustreči željam naših članov. Žveplo « entitirano bo tudi kmalu na razpolago.
DELAVSKE ZMRIKE »SSK
HiOJSTROVANA ZADRUGA Z OMEJENIM POROŠTVOM.
•	 m---
v
V smislu 13. etena zadružnih pravil sklicujemo sledeče
redne sploine skapfflue
S **«•	DNEVNIM REDOM *
Buriatamkm dmiUi w kk » » brig* w te, Ote vcfl*« n aevectaoet, hu&Mfr Sk bertfcrifiMMft oMril tednito ek»f«n, tmm tt&omap* j* ofmoo goapog-atvo, taan odaljenefli je njen femtai potom.
Ali loS vam, otroci Rim*, otroci Ratg* otroci proletarcev po veco* »veta, tudi vem bt> Mi« tzm sreče. Na4i mati bratci «* Ruskem ploskajo z ročicami ter vem Se pravijo: tervaril, sodrugl Kmalu bodo i« vseh atest im tueŠ/j/k radostno vskHkati M poiiijalt pozdrave Moakv?, čhAovnemu središču celega sveta. Zbor srečnih otrok »a bo piri venec ljubezni okoli zemeljskega obla. Socializem hoče z vsemi močmi pospeiiti prihod tega dne.
AH ni nad vse tu/en prizor, bo vleKš sredi agrarna-■nafc stoletalfa apomuMukov, med Mačkom klodb obtok
ki kožuhov malo človeško stvarco, pokrito z razcapanimi cunjami. To bedno bitje steguje umazano ročico in prosi miloščine, pc4eg njega pa vrti Invalid hreščeče godalo.
Kdo pomirit na blato jo moralno trpinčenj« tega bitja, ki se komaj zaveda življenja, na usodni temelj, iz katerega 2e v mladih letih klijejo one kali, ■ki vstvarjajo značaj in srce človeka? — Nihče.
Mimoidoči usmiljeni človek mu podari novčič ter misli, da je s tem izpolnil svojo dolžnost do malega nesrečnika in gre mirne vesti' dalje.
Prvo veliko delo, ki bi ga morali izvršiti, je začrta otrok. Omogočiti moramo nedolžnemu neizkušenem« ‘bitju radost v prvi življenjski' dobi; ščititi ga pred nevarnostmi, ki lahko škodujejo njegovemu telesnemu in duševnemu razvoju že v prvih letih.
1 Brez reakcionarjev n nobena dežela ta zaradi njega se nobeni ne morejo delati očitki; ril ljudstvu f*e po pravioi očita nemarnost, *e dovoli, d« imajo j Reakcionarji prvo besed«.
I Vsak človek je zmotljiv. Tudi socialisti so Jjftdje M se lahko močijo. AH zarote socialistov služijo na-
rdavkom kot 'dokaz«, da ni socializem nič vreden, je nase ozračje oblačno, ne vidimo solnca, včasi moramo pu dnevu prižgati luči in ne čutimo toplote. Raj bi rekli, č« hi kdo iz tega izvajal, d® solnce sploh ne sveti in ne greje?
• * *
Kdor se danes. wprtde vetieaodtega socialističnega
r»kreta po vsenu svetu m po trudi, da bi se seznanil
sociaii«mom. je tujec V dfflbi, v kateri1 žlvk
Izdaja za sociUllstlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratorc* v Trstu.
■ Glavna naloga socializma ni, da prevzame ekse-'fJluHv»c moč čim hitreje, ampak da jo bo, kadar jo jprevamne, rabrl izključno v prid ljudstva.
Podpisane družine se hvaležno zahvaljujejo vsem sodrugom, prijateljem in znancem, ki so izkazali na katertsibodi način a zlasti z udeležbo ob pogrebu poslednje spoštovanje in čast našemu nepozabnemu
JOSIPU ŠKABARJU
Trat-Greta, 8 rt 3920	^	JR£Rl)	pgjflft	OSNEU
1. VoHtev predsednika skupščine;
2. Predložitev in razprava bRime;
3. Povišanje društvenega deteta od 30 na 100 Hr;
4. Preosnova reda o podporah;
5. VoHtev delegatov na občni zbor;
6. Volitev skladiščnih nadzornikov;
7. Slučajni predlogi, pritožbe bi želja, ki ae naj jih vloži na občnem zboru.
Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega !!!!
Delavci!
Naročajte in Urite Jelo", ro je vaš list, list iziso-riščfliiifi m brezpravnih!!
Otroci na Ruskem
Čimdalje bolj izginjajo gosti oblaki morečih laži, ki so pobijali sovjetsko Rusijo.
j S težavo, toda zmagovito si dela resnica pot. Ko se ententa pripravlja — oj, kako nerada — da •obnovi cdnošajc s sovražnim Sovjetom, pa spreminja [Rusija lice in dušo v izumetničenih slikah buržuaznih /časnikarjev.
■ Resnica pa je, da boljševištvo ne spreminja oblike jin •bistva, pač pa njegovi zasmehovale! pobijajo [hudobije. so jih razširjali na račun delavske Rusije.
i Sovjet-::?. rivka delavnost ima polje, ki je o njem tmalo pisalo - - bodisi v dobrem ali slabem smislu, jki je pa vendar sijajen dokaz globokega idealizma, iki preveva one' osebe, katerim je naložila usoda
■ slavno nalogo, da so dvorili novo dobo vsemu člo-jveštvu.
Govorim o otroški vzgoji. Skcro prod dvema ledoma sem čitala članek profesorja Charlesa Kuniza, [ameriškega sociologa, ki je živel v Rusiji od no-/vembra 19*7. do maja maja 1918, to je v prvem polile! ju sovjetske vlade. Pisatelj pripoveduje, koliko so storili' boljševiki že od svojega nastopa dalje za ■mladinsko oskrbo. Kuntz .pripoveduje, da so zbrali (V Petrogradu osem tisoč sirot ter jih poslali v Perm na razlaščen ieud nekega ruskega kneza; tam so »ustanovili otrcei- poljedelsko naselbino, ki je imela /krasne uspehe. Vzdrževali so jo otroci sami, ki so pokaj časa delali, nekaj časa pa se učili. Vlada ni (imela zalo najmanjšega stroška.
Kuntz, buržuazijec, opisuje prijetno telesno krep-jkost in umstveno živahnost veseie otroške nasel-'binc, ki naj bi dala sovjetski republiki izvrstne člane.
Sedaj pa imam v roki brošuro, ki je pravkar izšla Iv nek: angleški tiskarni pod naslovom; »Bolshevism iat work« (Boljševištvo na delu). Pisatelj William T. tGood je priznan angleški vzgojevalec, ki je živel na j Ruskem lanskega julija in avgusta, kamor ga je 'poslal veliki liberalni list »The Manchester Guardian s posebnim naročilom, naj opazuje novi svet, /zlasti pa šolski sistem. Goodova knjiga je tako to-fpla zbirka opazovanj, dat in slavospevov v prilog
fuski vladi,' da sem se je razveselila v din o duše. 'k at sli ni navdušen socialist, ki opazuje in sodi, -in ki bi ga strankarska gorečnost lahko zaslepila, da lun e mogel stvari trezno opazovati in presojati. ■Spada pa med one mirne, hladne in ravnodušne an-»gleške znanstvenike, ki se ne vdajajo nikakemu /navdušenju in previdno tehtajo besede rn izraze vsakega svojega mnenja.
; Šolskega p '•lema piše Good — so se lotili jbofjševrki s t? • obširnega vidika, da človeka kar iga-nc. Šole po v; ?h so p er tvorili v »delavne šole«, 'kjer poučujejo •; .cr.cc, kako je treba gojiti rastline, "kako obdelovati ris in železo, vosek in volno; kako [se tke, prede Itd., vse -pn po najmodernejših znanstvenih načelih.
Kmetje se silno zanimajo za šolo.
• Najboljši dokaz ternu so stotine šolskih poslopij, »ki so jih zgradili kmetje sami; najboljše jamstvo za [stalni izdatni napredek šol pa je občudovanja vre-iden zavod, ki so ga ustanovili v Moskvi, in kjer se i vzgajajo uči telji za te »delavne šole«.
Good je bil v neki taki pripravnici v Moskvi. O bliskov? lo jo je 300 kmetskih učiteljev iz vseh krajev [Rus »je: na obrazu se jim je poznala goreča ultaželj-nor.t.
Teda to, kar me je do mozga ganilo in mi vzra-klostMo srce, je pa opis otroškega življenja v Rusiji. •Opis je kakor resničen slavospev najplemeniiejfii (vladi, kar jih je kdaj bilo na svetu! Navajam do-slovo, o:
j »Pri c obodu Iz Revala je napravila name najgloblji utis misel, da ne bom videl v Moskvi otrok pod desetim letom. Mlajši sov si pomrli. — »Resnica pa je, da pov sch ruskih krajih, kar sem jih obšel, in tudi po Moskvi vse mrgoli otrok in sicer od dojenčkov dalje. V nobeni drugi deželi na svetu pa nisem videl, da bi vlada posvečala otrokom toliko skrbi in misli kakor tu na Ruskem. Če pa izrekam te besede, jih govorim s kompetentnim poznavanjem, saj >sem vse svoje življenje posvetil vzgojnemu delu. Do šestnajstega leta dobivajo brezplačno jed in vse druge potrebščine in to v obilnih odmerkih. Morda trpi marsikdo vsled neurejenega položaja, toda otroci gotovo ne.«
Pisatelj govori o otroških vrtcih, o negovanju umetnosti, o gledališčih. Vsaka stran pa, ki' popisuje razne naprave, pos večerne problemom duha in izobrazbe za male in velike, je kakor dih svežega idealizma, ki nam boža lica, ožgana od umazanega in surovega materializma, v katerem se peha vse zapadnd življenje, v buržuazijskem režimu. O priliki se zopet povrnem k tej sijajni knjigi, ki je poštena priča čiste i« jasne zavesti.
Kar sem navedla danes, zadostno razsvetljuje zgradbo socialistične družbe, ki so jo sezidali naši tovariši v Rusiji s takim junaštvom in po tolikih bvrrah in nevarnostih.
•, Socializem ne sme omejiti na vprašanje o delovnem času in plačilu; socializem mora ustvariti radost ns zemlji vsem človeškim bitjem. Otroci, naši otroci, ,pa so svete posode, kjer se hrani radost. Vesela mladost jamči veselje zreli m stari dobi. Ako hočemo, da bo svet lep, se morajo otrooi -smejati. J» otroci na Ruskem se smejejo vsi —
... fn otroci v Italiji.
j Toda na svetu je Moskva in je Rita. Rim, ki ni Več »oapnt mundri, temveč buržuazljekt, piutokra-ttčo.i. objestni, nečimurna Rim. Poleg njega pa obsežnejši Ria* bednih, brezdotovinskih, razUgasifih. 'Kako prijazno eo me v duhu spremljali srečni moskovski otreoi, ko satu bodila te dni po širokih rim-Skih ulicah!
V Trstu
!	881$. ut \i m	m	mi	i
v '. eifki dvorani .Delavskega dom*“	13,	št	4t»	tihe«	Donsto Bramanto 6
izvoli 21 delegatov za občni zbor-
s	m.	ftt	13.	m	tsa	i	a.	i
—,	,	~*7	,	, ;  Do-.auani 4. Sv. 38 Cofo Q.rib.!di 38.
v veliki dvoran? .Dtlsvskeg* doma*	^	44	tT?	^.P<j bolnišnico 3
izvoli 25 delegatov za občni zbor.
I!	Mrfoiia	Hisfl	t4	ii/fl	bk	18	nii	™	»»sin*	okraj,	obsegu-.,,	^iadi
V	Rgg,	m	li	8&IS M	m	ji	šia	*y.	,2	e.ca	Po-:o	biinco	7,	«tv.	7
v dvorani krožka .Carlo liiek»rJ via Rett&ri	Maicarrtoo 4
izvoli 8 delegatov za občni zbor.
Veletrgovina z vinom
žganimi pijačami In deielnimi pridelki
TRST - Ul. Torre bianca 22
TELEFON št. 18-07
Dnevno novi dohodi!
N. Ferjančič
VIPAVA
Matmlakiurno blago, jestvine, južno sadje, železnine, raznovrstne potrebščine za kmetovalce itd. itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu v Vipavski dolini.
J. ŠTRAVSU
v .Delavskem domu
izvoli 4 delegate za občni zbor
□ Dnavno novi dohodi!
za otoftno Koper, obsegajoč skladišča
šiv. 15 CaUeghem 533, St 28, Bertoki
poljedelski delavski krog
izvoli 5 delegatov za občni zbor.
v dvorani delavskih organizacij
izvoli 6 delegatov za občni zbor
dvorana .Apotlo'
izvoli 15 delegatov za občni zbor
v dvoran? gostllae »Alla Patria
otvoriena po 30. iunliu 1919
izvoif 4 delegate z> občni zbor,
¥ Trstu
Delavski dom
Corso Garibaldi 33	.	.
Via Giulia 84	.	.	.	.
Via Malcanion 4 .	.	.	.
Šalita di Gretta 45	.	.	.
Via Donato Bratnante 6 . Piazza del Ospitaie 3 . . San Sabba (Sv. Sobota) Sv. M. M. spodnja 34 Barko vije, obrežje 136	,
julija 1919 „	1919
septembra 1919 1919 1919 1919
izvoli 13 delegatov za občni zbor.
decenibia 1919 febru varja 1920
Delavska zbornica
Izobraževalni krožek
Štev.	40	Piran, Piazzetta S. Rocco .
„	39	okofije	(sp.) 248 ....
„	47	Dinjau,	Piazza N. Ferro 917
„	49	Piran,	Piazza Porta Domo
dne 29. julija 1919 dne 19. avgusta 1919 dne 7. decembra 1919 dne 17. januvarja 1920
izvoli 2 delegata M občni zbor.
v Furlaniji
občinska Palestia
izvoli 3 delegate, za občni zbor.
Štev.	24	Tržič-Ponzano ....	dne	3.	julija	1919
„	21	Kormin, Via Pr. Umb. 329.	dne	22.	„	1919
„	7	Gorica, Via Duomo 9. .	dne	25.	„	1919
„	23	Fara, Borgo Chiesa 48 .	dne	26.	„	1929
9	14	Tržič, P. Municipio 326 .	dne	4.	-avgusta 1919
*	33	Gradiška, P. indipend. 4 .	dne	4.	„	1919
,	22	Moša, Borgo Vlila 119 .	dne	30.	septembra 1919
.	43	Cervinjan, V. Acauileia 394	dne	13.	*	1919
,	42	Sagrado, V. G. Vittori 23	dne	12.	oktobra 1919
„	5	Ronchi, V. Cons. acque 230	dne	18.	febru varja 1920
Kmalu s« bodo otvorila ža sjgdtta
Stev. 50 Trst, V.det Rlvo, v. Gluliani j Stev. 55 Ublnj, občinsko poslopje i> 53 Ajello, Via 24 Magglo 105	H 54 Trst, Via Molin a Vento 72
«	54	Prosek—Kontovelj 185 J „57 Nabrežina 225
mestna dvorana
izvoli 4 delegata za občni zbor,
Gledališče Mla4«ssi
v kinematografski dvorani
V	IX Orna jnatrsmk poMt, s« čtoai pristujal v Mi o»m. v hmrea m oUum drtšrv«m» sktaMče, ta
k)«r ti r«tafr aaMvMIc ter ta anta) pottmttkm. aMtaiki tpiokm riuričmt k v iisint občhri, o*, okrnim Vuk* atama mifKm H v««nu, ta b na vročih vsaj IMrttae vataotah oasov. Ako «e ob napovedani uri m doseia ootUvk* ItarJk), m skal« ritapšMm pol ure kasneje, k) i« m vtikraa ob vsakem Stevtiu navzočih.
mdsedeik itapskne s« voU vsakftraf * veclao giasov. V s«isla 3 Sena draStveoffe pnvB zastore čUa uveije-viti svoja pravice Mb polo« pooWaSč;^e«. Urine soproge «M drage oeebe piip«te«oče rossr,Ti drttHol PncrtMs^nio moril m boMuoO v SKUdt^ i, orire-3 v osredjem nrade
Vsak se lahko udruži v delav
m imm m mm, is imh im-Ptačoo m\ NdaMM, M M ra« skthH od Miza laio laltltocOo, NrKIls zadajte OHiiac. hi ihjHiah vsi zoodavia« m* sUh zadni v m sntovac Nisi
RAVNATELJSTVO.
ske zadruge. Zato Je dovolj, da se dotičnlk prijavi eneaiu izmed naših novih ali starih skladišč.
Ostali shodi se bodo sklicali prihodnji teden
TRST, s marca 1920
Rivnitvll stvo.