#   Izdajatelj: Dru{tvo SKAM in Med{kofijski odbor za mladino Jur~i~ev trg 2, 1000 Ljubljana Tel.: 01/426-84-77 Faks: 01/426-84-78 E-pošta: infodrustvo-skam.si Transakcijski raèun: 02140-0012516781 Za tujino: NLB d.d. 01000-0000200097-010-114284/4 Upravnik: Andrej Pozniè Tehnièni urednik: Robert Rozman Likovna zasnova: Lucijan Bratuš Izbira slikovnega gradiva: Vesna Velkovrh Bukilica Odgovorni urednik: Igor Bahovec Uredništvo: Lojze Bratina, Katarina Kompan Erzar, Toma` Erzar, Lilijana @nidar{i~ Golec, Mihaela Kastelec, Ivo Ker`e, Jure Levart, Matej Leskovar, Maksimilijan Matja`, Irma Plajnšek Sagadin, Igor Škamperle, Miran [peli~, Vesna Velkovrh Bukilica. Svet revije: Lucijan Bratu{, Tone Jamnik, Metka Klevišar, Milan Knep, Jo`ef Muhovi~, Matej Zevnik, Janez Zupet cena: 820 SIT 9 771318 123002 Jezikovni pregled: Mihaela Kastelec Tisk: Pov{e Na leto izide enajst {tevilk. Celoletna naro~nina 8.800 SIT, za tujino 11.000 SIT na uredni{tvu, oz. 64 EUR s ~ekom, podporna naro~nina 17.600 SIT. Po{tnina je vklju~ena v naro~nino in pla~ana pri po{ti 1002 Ljubljana. Naro~nina velja od teko~e {tevilke do pisnega preklica, odpovedi pa veljajo od za~etka obra~unskega obdobja. Besedila sprejemamo na disketah. Tretji dan sofinancira Ministrstvo za kulturo RS. ISSN 1318-1238  Uvodnik 1 Milan Bizant: Kako preobra`amo zemljo? Beseda 2 Sne`na Ve~ko: ^lovek v sredi{~u ali na robu stvarstva? Patristika 8 Salvijan Marsejski: De gubernatione Dei Ekologija — vest èloveštva? 10 Igor Bahovec: Uvod v blok 11 Hubert Po`arnik: Pritisk v loncu nara{~a 16 Tone Strojin: Èlovek, veš svoj dolg do zemlje? 18 Roman Globokar: Podvrzita si zemljo? 26 Franz König: Odgovornost kristjanov za jutri{nji svet 33 Sv. Fran~i{ek Asi{ki: Sonèna pesem ali Hvalnica stvarstva 34 G. Giacomelli: Nekaj misli ob Hvalnici stvarstva 38 Robin Schweiger: Glas vpijo~ega v svetu: naj se svetovni vrh o trajnostnem razvoju ne pozabi! 43 Bernard Lestienne: Johannesburg: “Rio + 10”, 2. svetovni vrh o trajnostnem razvoju Dru`bena analiza 55 Bla` Lenar~i~: LSD kultura Zgodovina 63 Mateja Tomin{ek: Fran~i{ek Lampe (1859-1900) Filozofija 73 Tomislav Canjuga: Platonova kritika tragedije Judovstvo 84 Janez Zupet: Pirke abot — Izreki o~etov Pogledi 86 Kak{no Cerkev bo premagal Antikrist, Pogovor duhovnika Nikolaja z igumanom Varsonofijem, II. Odziv 93 Janez Zupet: Razmi{ljanje o vlogi Karitas v slovenski spravi Presoja 95 Meta Poto~nik: Izreki svetih starcev SLIKA NA NASLOVNICI: Ansel Adams: Mt. Williamson, Sierra Nevada, pogled iz Manzanara, Kalifornija, fotografija, 1945. (The Trustees of the Ansel Adams Publishing Rights Trust.)    Kako preobra`amo zemljo? Ekološko vprašanje se je v zadnjih desetletjih mo~no vrezalo v našo kulturo. Razlagalci ob tem nemalokrat o~itajo krš~anstvu, da je krivo brezvestnega pustošenja narave, saj ~loveku Bog pravi, naj si podvr`e zemljo (prim. 1Mz 1,28). A po Svetem pismu Stvarnik zaupa go- spodovanje zemlje ~loveku na na~in, da ~lovek — skozi zemljo in skozi gospodovanje zemlji — ostaja v odnosu z Bogom. Ekologija zadeva vprašanje komunikacije med Stvarnikom in ~lovekom. Stvarnikov princip preobra`anja stvarstva je razodet v Kristusu: to je u~love~enjski- kristološki princip, torej Bo`je sestopanje v materijo ob svobodnem sodelovanju ~loveka. Greh pa zapelje ~loveka v dr`o, da transformira zemljo na na~in, s katerim ~lovek Boga po`ene iz stvarstva in si stvarstvo prisvoji. Namesto da bi bil ~lovek duhovnik kozmosa, ki bi vpenjal stvarstvo v odnos z Bogom in ga napolnjeval z duhovnim smislom, ga napolnjuje s smrtjo. Skušnjava `ene ~loveka v dr`o posedovanja stvarstva (ne`ive ali `ive narave, tudi oseb) in ruši dr`o spoštovanja stvarstva. Kardinal Martini pravi, da je ekološka kriza v neskladju z naravnimi biološkimi ritmi in ritmi, vsiljenimi od ~loveka. Slednji more na hiter in ne- povraten na~in s tehnološkimi in znanstvenimi sredstvi modificirati, kar je narava naredila v tiso~ih ali celo milijonih let. Ko ~lovek zgrabi ustvarnino v svojo pest, stvarstvo ni ve~ prostor komunikacije ter sre~evanja med Bogom in ~lovekom. Kot pravi Solovjev se v grehu naša duša, namesto da bi duhovno po`ivljala materijo, obra~a v zgolj ~utnostno u`ivanje zemlje. To gre v nedogled, v la`no brezmejnost, saj ~utnostno u`ivanje materije ne more zapolniti duše. ^e stehnologizirana tr`na kultura prepoznava stvarstvo zgolj kot votlo empiri~nost, je pot kristjana duhoven odnos do stvarstva: dr`a, ki upošteva Stvarnika in prepoznava v stvarstvu Bo`jo prisotnost. Kristjani hodimo Kristusovo velikono~no pot, ki je pot skozi Bogu vdano `rtvovanje v prenovljen, ljube~i odnos do Boga in vsega njegovega stvarstva. Nujno je, da na `rtvenem oltarju pustimo našo ošabnost, ki trdi, da je stvarstvo le to, kar pozna in prizna sofisticirana, po~utnega u`ivanja `eljna zahodna kultura. Gre torej za spoštovanje stvarstva, ker je stvarstvo Bo`je delo. Spoštovanje se more poroditi le skozi post, zdr`nost, samoomejitev. Post omeji našo slepo in ubijalsko trošenje stvarstva. Post je nujen, sicer ne bo ni~ druga~e, pa naj izumljamo še toliko rafiniranih tehnologij, kako reciklirati naše odpadke. Tudi ni dovolj, ~e imamo naravo le za prostor rekreacije, ko si za`elimo iti ven iz hrupa in betona mest. Potrebna je globlja duhovna preobrazba, ki se dotakne temeljev našega bivanja: spoštovanje stvarstva, priznavanje Stvarnika in sodelovanje z njim v Bo`je-~loveškem preobra`anju zemlje. Naj nam bo Kristusova velikono~na skrivnost lu~ in mo~ za vsaj droben, a konkreten korak v tej smeri! P. Milan Bizant DJ  #  Ekološka problematika, ki nas dandanes klièe k resnemu sooèenju, kot takšna v Svetem pismu ne obstaja. Narava in èlovekov odnos do nje pa sta prisotna na številnih straneh Sve- tega pisma. Njihova razlaga je v zahodni ci- vilizaciji odloèilno vplivala na oblikovanje èlo- vekovega odnosa do sveta. Je odgovorna tudi za sodobno izkorišèanje narave in ogro`enost `ivljenja na njej? Leta 1967 je izšel èlanek Lynna Whitea z naslovom “Zgodovinske korenine naše eko- loške krize.”1 Z njim je odprl sodoben pogo- vor o pogledu Svetega pisma na svet. Številne kritike je izzvala trditev, da je èlovek dobil do- voljenje za nasilje nad svetom v Bo`jem na- roèilu: “Bodita rodovitna in mno`ita se, na- polnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem `ivalim, ki se gibljejo po zemlji!” (1 Mz 1,28). Vendar je Lynn White v resnici rekel nekaj drugega: ne svetopisemsko besedilo sámo, temveè njegova razlaga na kršèanskem zahodu je pripeljala do sodobne ekološke krize. Zadel pa je v bistvo, ko je poudaril, da je èlovekov odnos do vprašanja ekologije odvisen od tega, kaj misli o sebi v odnosu do stvari okrog sebe. “Èloveška ekologija je najmoèneje pogojena s pogledom na našo naravo in usodo, to je — z vero.”2 Dejansko zgodovina zahodne mi- selnosti in sodobna diskusija o okolju ka`eta, da razumevanje Svetega pisma odloèilno vpli- va na verovanje, smernice in ravnanje dru`be. Številni biblicisti sodelujejo v sodobnem po- govoru o okolju in raziskave s tega podroè- ja se mno`ijo. Predsedniški nagovor udele- `encem letnega sreèanja Society of Biblical Literature v New Orleansu v Louisani 1996 je bil posveèen pogledom Svetega pisma na naravo pod naslovom, ki pomenljivo ka`e, da se svetopisemske trditve o naravi ne skla- dajo zlahka z našo logiko: “De` na de`elo, kjer nihèe ne `ivi: Hebrejska Biblija o oko- lju.”3 Predstavila bom nekaj poudarkov, kjer avtor na novo osvetljuje ali pa postavlja pod vprašaj marsikatero zakoreninjeno preprièanje o svetopisemskem pogledu na svet. Eno od njih je do nedavnega prevladovalo med biblicisti samimi, namreè da Sveto pi- smo z nezaupanjem gleda na naravo. To naj bi izviralo iz njegove borbe z okoliškimi re- ligijami, ki so v naravnih silah in pojavih vi- dele bo`anstva. In dalje naj bi se Sveto pismo daleè bolj kot za naravo zanimalo za zgodovi- no. Poglobljeni pogled v svetopisemsko go- vorico o stvarstvu pa vse bolj odkriva, kako globoko so svetopisemski pisci èutili s sve- tom. Vendar bo potrebno še mnogo dela, da bomo razumeli, kaj Sveto pismo govori o èlovekovem okolju. V sodobni ekološki krizi ni pomembno le svetopisemsko besedilo, temveè tudi zgodovina njegove interpretacije v zahodnem svetu. @e vprašanje, ali se v besedah “podvrzita si ¡...¿ gospodujta” (prim. 1 Mz 1,28) skriva dovoljenje za izkorišèanje ali za upravljanje s svetom, je za številne raziskovalce sporno. Predpostavlja namreè preprièanje, da èloveš- tvo stoji nad svetom, da je torej svetopisemsko                      pojmovanje sveta antropomorfno. Zato nas najprej zanima vprašanje, kakšno je po poj- movanju Svetega pisma èlovekovo mesto v na- ravi oziroma kakšen je njegov odnos do os- talega stvarstva. Z ozirom na dolgo in raznoliko svetopisem- sko izroèilo, razlièno miselno in dru`beno oko- lje piscev in poslušalcev ter drugih dejavnikov lahko prièakujemo, da ne obstaja en sam, tem- veè paleta pogledov na vrednost stvarstva in èlovekovo mesto v njem. Toda vsi izvirajo iz temeljne svetopisemske trditve, namreè iz dejs- tva stvarjenja. Sveto pismo govori o èloveku in njegovem mestu v svetu v jeziku stvarjenja. Znotraj njega pa se vrstijo razlièni pogledi.            !" Prvi opis stvarjenja sveta je v 1 Mz 1. Bog ustvari svet in vse na njem s svojo besedo. To jasno ka`e, da je svet loèen od Boga — ni ne izliv bo`anstva ne mitièno razumljena ma- nifestacija Bo`je narave in njegove moèi. Toda èe je bil poklican v bivanje po Bo`jem hotenju in po njegovi besedi, pomeni, da je njegova posest in ON njegov gospodar.4 Iz tega izhodišèa lahko vidimo tudi èlo- vekovo mesto v svetu. Brez dvoma ima èlovek v besedilu o stvarjenju sveta v 1 Mz 1 najvišje mesto med vsemi ustvarjenimi bitji. Po tem besedilu obstaja hierarhija, po kateri je Bog nad vsem stvarstvom, èlovek pa na vrhu pi- ramide ustvarjenega. Pomembno za èlovekov odnos do sveta v tem (tako imenovanem du- hovniškem besedilu) pa je, ali Bo`ji govor pr- vemu èloveškemu paru na šesti dan stvarjenja (1,28-29) pomeni zapoved ali blagoslov. Bib- lièni in staro orientalski kontekst govorita v prid blagoslovu. Èlovek je ustvarjen kot kra- ljevski upravitelj stvarstva. Ustvarjen je po “Bo`ji podobi” in to vkljuèuje svobodo in od- govornost, da deluje kot Bo`ji zastopnik v sve- tu. Kot tak mora delovati v skladu z Bo`jo voljo, ki hoèe dobro stvarstvu. Torej je nje- govo “gospodovanje” nad naravo pogojno. Poverjeno mu je, da “gospoduje” nad `ivalmi, zemljo pa naj si “podvr`e”. Ta izraz pa vklju- èuje tudi nasilno podreditev, teptanje z no- gami (prim. Jer 34,11-16; Neh 5,5; 2 Krn 28,10). Tako to besedilo, še posebej zunaj konteksta, lahko da povod za razlago v pomenu èlove- kove gospodovalnosti nad stvarstvom. Sprašujemo se, ali je takšno sklepanje upravièeno? Imajo torej prav tisti, ki Sveto pismo dol`ijo kot glavnega ali vsaj sokrivca za izkorišèanje stvarstva? Vendar o`ji in šir- ši svetopisemski kontekst ne podpirata te raz- lage. Temeljno izhodišèe svetopisemske go- vorice o svetu je, da je Bo`je delo, odsev nje- gove lepote, modrosti in dobrote. Pisec po- roèila o stvarjenju izra`a obèudovanje in ljube- zen do stvarstva. Opisuje svet, do koder se- `e oko in èez in ves èas ponavlja, da ga je Bog ocenil kot dobrega. Poleg prostora je vanj mo- dro vkljuèen tudi èas kot prehajanje iz dneva v noè in iz enega letnega èasa v drugega, kar je potrebno za rodovitnost zemlje. V èasovno zaporedje je umetelno vgrajeno bogoslu`je s svojo hierarhijo, ki vkljuèuje takorekoè vse. Sobotni poèitek na primer je potreben ne le èloveku, temveè vsemu stvarstvu, vzame si ga celo Stvarnik — vgrajen je v samo zgradbo sve- ta. Tako se èlovekovo mesto v svetu ne ka`e kot središèno in odloèujoèe. Èlovek je pred- stavljen kot najvišji v stvarstvu, nikakor pa ne more izbrisati djstva, da je ustvarjen in kot tak podvr`en redu, ki ga je postavil Bog. #         !#$%" Drugaèen je opis sveta v drugem izroèi- lu, imenovanem jahvistièno, ki se nahaja v 1 Mz 2-3. Opis je zaznamovan s èutenjem in preprièanji avtorjevih sodobnikov glede èlo- vekovega odnosa do ostalega stvarstva, o de- javnostih bo`anstva in sploh z agrikulturnimi vzorci in obrednim koledarjem. Kljuènega   # pomena je 2,5b: “... Gospod Bog še ni pošiljal de`ja na zemljo in ni še bilo èloveka, da bi polje obdeloval.” Besedilo ka`e na medseboj- no odvisnost med zemljo, èloveštvom in bo`anstvom. @ivljenje rastlin, `ivali in èlo- veka izvira iz zemlje, ki je središèni del enot- nega organskega sistema narave.5 V tej med- sebojni odvisnosti ima èlovek nalogo, da slu`i zemlji s tem, da jo usposoblja za vzdr`eva- nje `ivljenja, Bog pa skrbi za de`. Kot pra- vi T. Hiebert, sta to “najbolj temeljna elemen- ta obstoja, katerih odsotnost oznaèuje stanje sveta pred stvarjenjem.”6 Medsebojno odvisnost med èloveštvom in svetom naglaša tudi 2,7: “Gospod Bog je iz zemeljskega prahu izoblikoval èloveka, v nje- gove nosnice je dahnil `ivljenjski dih ...” Èlo- vek je torej ustvarjen iz zemlje, v katero se bo vrnil (prim. 3,19). S tem pa je soroden ostalim `ivim bitjem, ki so prav tako ustvarjena iz zemlje in kot on sposobna `iveti iz istega “diha `ivljenja”. “Èlovek je torej na svetu in od sveta po svoji fizièni realnosti kakor po svoji vlogi ali funkciji.”7 Vendar tudi v jahvistiènem poroèilu èlovek ni preprosto izenaèen z ostalim svetom. Na neki naèin stoji ob Bogu. Bog in èlovek na- mreè delata skupaj, da preoblikujeta okolje v svet, zmo`en za bivanje (prim. Iz 45,18; Ps 115,16). Toda v 1 Mz 3,17 pride do resnega preobrata. Zaradi èlovekovega greha posta- ne zemlja prekleta, kar pomeni, da si èloveštvo in svet postaneta odtujena, njun odnos je dvoumen. S tem pa smo stopili v podroèje, ki so ga zlasti razvijali preroki, namreè da ob- staja tesna zveza med èlovekovo moralnostjo in usodo ostalega sveta. Tudi v odnosu med èlovekom in `ivalmi se zgodi preobrat. V raju vlada med njimi mir. Èlovek daje imena vsem `ivalim, tako divjim kot udomaèenim (te so po gledanju jahvistiè- nega pisca ustvarjene `e na zaèetku, v raju — prim. 1 Mz 2,18-20). Po zavezi z Noetom po vesoljnem potopu pa se `ivali bojijo èloveka (prim. 9,2-3), ker jih zdaj ubija za prehrano. Èeprav je po svetopisemskem besedilu to do- voljeno, pa isto besedilo izra`a tudi zavest o svetosti `ivljenja: èlovek ne sme u`ivati krvi, ki je sede` ̀ ivljenja (prim. 9,4 sl.). S tem je po- stavljena meja njegovi krvoloènosti. Po drugi strani pa se èlovek boji divjih `i- vali, podobno kot se v odnosu z zemljo boji pušèave. Med blagoslovi, ki jih bodo dele`ni, kateri se dr`ijo Bo`je postave, je tudi ta, da bo Bog pregnal hude zveri iz de`ele (prim. 3 Mz 26,6). Zdaj velja kot posebno zname- nje vojšèaka, èe ubije leva ali medveda (prim. 1 Sam 17,34-35; 2 Sam 23,20), ki sta skupaj z orlom simbol moèi, poguma in svobode, pa tudi nevarnosti in unièenja (prim. Am 3,8; 5,19). V ta svet medsebojne napetosti, ogro- `anja in borbe odjeknejo vizije o prihodnosti, o eshatologiji. To so ena najvelièastnejših be- sedil svetopisemske preroške in apokaliptiène poezije in hkrati najbolj nenavadna besedi- la o odnosu med èlovekom in ostalim stvars- tvom. Tako beremo pri Iz 11,6-8: “Volk bo prebival z jagnjetom in panter bo le`al s kozli~em. Teli~ek in levi~ se bosta skupaj redila, majhen de~ek ju bo poganjal. Krava in medvedka se bosta skupaj pasli, njuni mladi~i bodo skupaj le`ali in lev bo jedel slamo kakor govedo. Dojen~ek se bo igral nad gadjo luknjo in odstavljeni bo iztezal svojo roko v modrasjo odprtino.” Besedilo sodi k napovedi o novem kra- lju, Davidovem potomcu (11,1-5). Obljub- lja pa niè manj kot preobrazbo v naravnem, kozmiènem redu. @ivali, ki so si naravni so- vra`niki, bodo `ivele v miru in celo spreme- nile svojo prehrano. S tem pa je povezana tudi napoved praviènosti, usmiljenja, miru in sloge v naravnem redu (prim. Oz 2,20 sl., Ezk 34,25). Nekoè bo svet varen za doma-     èe `ivali in za otroke. To pomeni, da zdaj ni takšen, da v njem vladajo rop, nasilje in smrt. Avtorji poudarjajo, da od tu lahko vodi pot v apokaliptièno odklanjanje sveta. Hkra- ti pa k vprašanju, ali morda stvarstvo potre- buje odrešenje. %     V tem poglavju G. M. Tucker še radikal- neje postavlja pod vprašaj mišljenje o èlove- kovem prvenstvu v stvarstvu. Dosedanja be- sedila so pokazala, da antropocentrièen po- gled na stvarstvo ni neomejeno sprejet v Sve- tem pismu. Tako Mojzesovo Peterokni`je kot preroška literatura postavljata èloveku meje v njegovi uporabi narave. Z nekaterimi za- povedmi `elita varovati naravo, kot npr. ptièji podmladek (prim. 5 Mz 22,6) ali gozd (prim. 5 Mz 20,19). Nekatera besedila pa govorijo o ekološki katastrofi zaradi èlovekovega mo- ralnega propada. Tako Oz 4,1-3: “... ker ni resnice ne dobrote in ne spoznanja Boga v de`eli. Mno`ijo se krivo priseganje in la`, uboj, tatvina in prešuštvo, prelivanje krvi zadeva ob prelivanje krvi. Zato vene de`ela in se suši vse, kar prebiva v njej, @ivali polja in ptice neba, ginejo tudi ribe v morju.” Predstavljen je torej uèinek greha. Na naj- globlji ravni je èlovekova odpoved zvestobe Bogu. Iz tega sledijo grehi proti soèloveku, vse do prelivanja krvi. In kot zadnja posle- dica je, da zemlja z vsemi svojimi prebival- ci, tako ljudmi kot bitji na polju, v zraku in morju, gine in konèno usahne. Èlovek je res v središèu sveta, toda ves svet trpi zaradi tega. Ta antropocentrièen pogled na svet seveda ni absoluten: “Èloveška bitja imajo moè — toda ne pooblastila — da kvarijo in celo unièijo ostalo stvarstvo.”8 Najmoènejši izziv preprièanju, da je èlo- vek vrh stvarstva, predstavlja Gospodov od- govor Jobu v poglavjih 38-39. Avtorji opozar- jajo na kombinacijo Gospodovega ironiènega vpraševanja Joba ter aluzij na veselje in smeh ustvarjenih bitij. V tem vpraševanju o èudesih narave se razodevajo meje Jobovega, t. j. èlo- vekovega védenja o stvarstvu in s tem tudi mo`nosti, da bi ga obvladoval. V središèu je Gospodov naèrt (prim. 38,2 — v SSP posvet), ki vkljuèuje tako skrb za vse stvarstvo in nje- gove meje. V poglavjih 38-39 se Bog sprehodi od svojega ustvarjanja v preteklosti do sedan- jega vzdr`evanja sveta. Pri tem sprašuje Joba: “Kje si bil?” in “Ali moreš? Kdo more?” Ta sprehod zajame kozmogonijo, meteorologijo in zoologijo. Seveda je Jobov odgovor kar naj- skromnejši. Vizija kozmosa je še širša kot du- hovnikova v 1 Mz 1, obse`nost in raznolikost pokrajine pa presega tisto pri jahvistu v 1 Mz 2-3. Tam, kjer je za jahvista zastrašujoèa puš- èava onkraj njemu domaèe rodovitne zem- lje, Bog v posmeh vsaki razumni ekonomi- ji razsipa dragoceni de`: “Kdo je predrl nalivu odtok in pot blisku in gromu, da pada de` na zemljo, kjer ni ljudi na puš~avo, ki v njej ni ~loveka, ...?” (38,25-26). Torej divjina, pušèava, ki èloveka ogro`a, ni od Boga pozabljen del stvarstva. In prav tako ne divje, neudomaèene `ivali, ki po sta- ro orientalski miselnosti predstavljajo svet zunaj èloveške kulture. Jobova knjiga zavraèa preprièanje, da naj vse stvarstvo slu`i èlo- veku. @ivali, ki jih predoèuje Jobu, so vse divje, neudomaèene (lev, krokar, divje koze, košute, divji osel, divji vol itd.). Njih èlo- vek ne more nadzirati kot domaèe `ivali. In vendar niso predstavljene kot sovra`ne sile. Bog skrbi zanje in vabi Joba, naj se preda obèudovanju, da tudi one obstajajo na svetu   # in da jim Bog skrbi za hrano. Zgodi se lahko, da èlovek sam postane v tem naravnem redu hrana za `ivali (trupla na bojišèu za ptice ro- parice — prim. 39,30). Job 38-39 torej postavlja pod vprašaj èlo- vekov naravni nagon po gospodovanju in udomaèevanju. Èlovek niti ne pozna vseh stvari niti ne z njimi upravlja. To je pridr`ano Bogu. Zato imajo vsa bitja, tako roparji kot plen, svoje mesto v svetu. In vsi kraji, vkljuè- no z divjino, imajo svoje mesto v svetu. Tukaj èlovekovo poslanstvo ni posebej nakazano. Toliko bolj je v Ps 104, ki podobno kot 1 Mz 1 in Job 38-39 slavi Boga Stvarnika in vse nje- govo stvarstvo. V psalmu so nagovorjeni vsi èuti in vsa èutenja, zlasti radost v tem, kar èlovek vidi, sliši, èuti in okuša. Divje `ivali niso nièesar demonskega, saj se trudijo za pre- `ivljanje mladièev (v. 21). Vse stvari v naravi, voda, hrana, zavetišèe, èas so zato, da vzdr- `ujejo vsa `iva bitja. Tudi èlovek kot ena iz- med vrst `ivi od Bo`jih darov in jih u`iva (v. 14-15.26). Prav niè ni v tem izvzet. @ivljenje vseh bitij, vkljuèno èloveka, je omejeno (v. 27-30). Bog jim odmerja hrano in èas `ivljenja. Ko jim odvzame dih `ivlje- nja, preminejo, vendar to ne pomeni konec stvarstva. Iz prahu, v katerega se povrnejo, Bog ustvarja nova bitja in jih o`ivlja z dihom `ivljenja. Tudi ta krogotok obnavljanja `iv- ljenja je Bo`ji dar. In tako zopet to besedi- lo nedvomno prièuje, da je Bog izvor vsega `ivljenja na svetu in njegov vzdr`evalec. Vse prièakuje od njega in vse sprejema od njega.  Janez iz Kastva: Delo prvih staršev, oboèna freska, ok. 1490, c. sv. Trojice, Hrastovlje.      Sprehod skozi besedila Svetega pisma, ki se dotikajo odnosa med èlovekom in svetom in èlovekove vloge v njem, je izzival nekatere zakoreninjene premise o èlovekovi pomem- nosti v svetu. Dol`iti Sveto pismo za sodobno ekološko krizo se tako izka`e neupravièeno. Toda avtorji, ki opozajajo na skromnost v èlo- vekovem vrednotenju svojega mesta v svetu, hkrati trdijo, da Sveto pismo priznava èloveku gospostvo nad svetom in da bi bilo zanika- ti to njegovo moè in iz nje izvirajoèo odgo- vornost enako nevarno kot jo pretiravati. G. M. Tucker priznava, da pregled besedil, ki govorijo o èlovekovem mestu v svetu, poka`e na mo`nosti in na te`ave. Najprej je gotovo, da so vsa besedila, pa naj se v nekaterih po- membnih pogledih še tako razlikujejo, enotna v preprièanju, da ima èlovek posebno mesto v stvarstvu. Toda pozor! To ne pomeni pra- vic, temveè izpostavlja odgovornost. Tudi ob- èudovanje pred stvarstvom in priznanje svoje krhkosti (Ps 8). Pred stvarstvom se èlovek zave svoje minljivosti in majhnosti. To opazova- nje nas lahko pripelje celo na rob groze sprièo naše neznatnosti, s katero se naravnost izgu- bimo v svetu, “ki nas niti ne opazi in se ne meni za nas.”9 Sveto pismo predstavi èlovekovo posebno mesto v stvarstvu realno. Èloveški rod ima moè, da preoblikuje in spreminja okolje, to pa dejansko do neke mere poène vsako `ivo bitje. Sveto pismo priznava èloveku avtori- teto v stvarstvu, prav tako pa tudi njegove meje. Najodloèilnejše pri tem je, da bibliè- ni pogled na svet ni v prvi vrsti antropocen- trièen, temveè teocentrièen. Zato ne govo- ri o naravi, temveè o stvarstvu. Svet ni bo- `anstvo. Dober je, ker je Bo`ja stvaritev, ne ker bi bil bo`anski. Bog deluje v svetu, a je razlièen od sveta. In prav tako skrivnosten in nedojemljiv kot Bog, ki deluje v zgodovini, “kajti isti Bog, ki pošilja de`, ga tudi odtegne ali ga pošlje preveè.”10  Ob sprehodu skozi svetopisemska bese- dila, ki govorijo o èloveku in svetu, postane na novo oèitno, kako pomembno je njegovo sporoèilo o zadnjem izvoru, pomenu in na- menu sveta. Kajti s pravom lahko reèemo, da za sodobno izkorišèanje narave ni krivo svetopisemsko vrednotenje èlovekovega me- sta v svetu, celo ne razlaga, ki preko mere poudarja njegovo gospostvo nad svetom. Po svetopisemskih premisah je namreè tudi na vrhu piramide stvarstva odgovoren Bogu. Paè pa, kot pravilno naglaša J. Barr, “se je veliko sodobno izkorišèanje narave zaèelo v liberalnem humanizmu, v katerem èlovek niè veè ne gleda nase kot na bitje, ki je od- visno od Stvarnika, in v katerem je zato nje- gov polo`aj gospodovanja v svetu in pravica do razpolaganja z naravo za njegove lastne namene neomejena — drugaèe kakor v Sve- tem pismu.”11 1. “The Historical Roots of our Ecological Crisis,” v: Science 155 (1967), 1203-1207; ponatis v: Ecology and Religion in History; izd. D. Spring in E. Spring; New York 1974, 15-31. 2. Gl. L. White, n. d., 23. 3. G. M. Tucker, “Rain on a Land Where No One Lives: The Hebrew Bible on the Environment,” v: Journal of Biblical Literature 116 (1997)1, 3-17 (z obse`no bibliografijo o tematiki). 4. Prim. G. von Rad, Old Testament Theology I; prev. D. M. G. Stalker; London 1982, 4. izd., 142- 143. 5. Prim. T. Hiebert, The Yahwist’s Landscape: Nature and Religion in Early Israel; New York 1996, 65. 6. T. Hiebert, n. d., 72. 7. G. M. Tucker, “Rain on Land, Where No One Lives ...”, 8. 8. G. M. Tucker, n. d., 13. 9. J. L. Mays, „What is a Human Being? Reflections on Psalm 8,“ Today 50 (1994), 514. 10. G. M. Tucker, “Rain On a Land Where No One Lives ...”, 17. 11. J. Barr, “Man and Nature: The Ecological Controversy and the Old Testament,” v: Ecology and Religion in History; izd. D. Spring in E. Spring; New York 1974, 73.  # &    Latinska beseda gubernator, sorodna z grško kubernh/thj, pomeni krmarja na ladji. Obe besedi imata zelo razvejano in pestro nasledstvo v sodobnih jezikih, prva sega od guvernerja do guvernante ¡il governo, the government, le gouvernement s pripadajoèimi iizpeljavami¿; druga pa zna u`ivati v cybercafejih in teore- tièni ali namišljeni kibernetièni kulturi. Salvijan, cerkveni oèe iz 5. stoletja, je izraz uporabil za opis svojega dela, v katerem je skušal zavrniti vedno ponavljajoèo se misel, da Bog, èe `e je in èe je ustvaril svet, zdaj za- gotovo ne skrbi zanj, ker se je umaknil na lep- še. Za nekatere je pogled okoli sebe dovolj, da mu oèitajo malomarnost z ustvarjenim. Salvijanovo dokazovanje pa nas hoèe pripeljati do spoznanja, da Bog vedno vzdr`uje stvars- tvo v bivanju, da skrbi zanj in da je to skrb poveril tudi nam, ki smo njegova podoba. Salvijan je `ivel v prelomnih èasih. Rodil se je na obrobju rimskega cesarstva, v tedanji Germaniji, zaradi preseljevanja narodov (kot pravijo germanski zgodovinarji) ali barbarskih vpadov (kot pravijo njihovi latinski kolegi) pa je šel na varnejšo in prijaznejšo obalo ju`ne Ga- lije, od tod tudi njegov priimek. Po mladost- nem spreobrnjenju in odloèitvi za asketsko ̀ iv- ljenje je slednjiè zapustil `eno in hèer in od- šel v lerinški, potem pa marsejski samostan, tam postal duhovnik in kasneje slaven uèitelj in ploden pisatelj. Odlikuje ga eleganten je- zik, njegova retorika pa je skoraj preobte`ena s figurami. Tudi njemu so dali pridevek “krš- èanski Cicero”. Kasnejša stoletja niso bila ravno naklonjena njegovemu delu, saj sta se ohra- nili le dve razpravi, Cerkvi in O bo`jem vlada- nju. V prvi ostro napada skopuštvo in je v bis- tvu spodbuda k dajanju milošèine, od kate- re ni nihèe odvezan. Druga pa je obširno delo, ki odgovarja na pereèe vprašanje njegovega èa- sa: Ali nas je Bog zapustil? Delo je slavno in sporno. Strokovnjaki so- glašajo, da ga je napisal med leti 440 in 450, torej po prvem padcu Rima in v èasu obli- kovanja germanskih dr`avnih enot. Zelo raz- lièno so ga brali, citirali in uporabljali v raz- liènih èasih. Na neki naèin je sorodno z Av- guštinovo velièastno apologijo O bo`jem me- stu, vsaj kar zadeva povod. Obe deli so na- mreè spodbudila omenjena barbarska pusto- šenja. A s to razliko, da so se pri Avguštinu prito`evali pogani in krivili kristjane za pa- dec Rima, pri Salvijanu pa kristjani sami ob- èutijo barbarski biè. Salvijan je bil prièa vpa- dov v svoji zgodnji mladosti, spremlja zad- nje zdihljaje cesarstva — piše verjetno v eni red- kih enklav pod rimsko oblastjo — in èuti nove èase. Je kot nekakšen kršèanski Jeremija 5. sto- letja, ki vidi, kaj se dogaja, a nemoèen lah- ko le z boleèino spremlja usodne dogodke. Njegovi soverniki se sprašujejo o obsto- ju bo`je previdnosti. Zakaj Bog ne brani do- brih (nas) in ne onemogoèi zlih (barbare)? Salvijan dokazuje obstoj bo`je previdnosti najprej z razumom, nato s Staro zavezo (a si ne upa napovedati rešitve, kot so poèeli izraelski preroki) in slednjiè s prièevanji iz na-   ' (   '  )*    +,-,+$+.    &   rave. Potem pa pesimistièno naslika rimsko dru`bo in njen moralni propad. Dogodki so le posledica premnogih grehov. Njegov cilj je bil, da bi bralec potem, ko prebere vseh 8 knjig, sprevidel, da bo`je previdnosti ne more veè obsojati. Iz njegovega konteksta dru`bene krize ob zatonu rimskega cesarstva smo izbrani odlo- mek prenesli v kontekst okoljske krize ob za- tonu modernega sveta. Ta si je dovolil vladati nad stvarstvom na povsem neodgovoren na- èin. Z besedo “gospodovati” je namreè izrazil svoje izkorišèanje. Tudi mi se smemo spra- ševati s Salvijanovimi in Izaijevimi sodobniki: “Nas je mar Gospod pozabil?” (prim. Iz 49,14; Ps 42,10). Kako more dopustiti, da se tako godi s stvarstvom? Odgovor in iz njega izpe- ljano zahtevo za ravnanje lahko razberemo iz Salvijanovega razmišljanja. &  Kaj je tako puhlega kot tisti, ki sicer ne za- nika, da je Bog Stvarnik vseh reèi, zanika pa, da je vodnik. In ko ga priznava za izdeloval- ca, obenem govori, da zanemarja, kar je na- redil. Kakor da bi imel eno samo skrb pri us- tvarjanju, namreè da se èimprej po`vi`ga na vse, kar je naredil! Jaz pa pravim, da tako moè- no skrbi za svoje stvarstvo, da bom dokazal, kako je skrbel zanj, še preden ga je ustvaril. Sama stvar namreè to oèitno poka`e. Ni- èesar namreè ne bi naredil, èe se ne bi skrb- no zavzel, še preden je kaj naredil, še zlasti ker tudi v èloveškem rodu ni nihèe tako malou- men, da se bi èesa lotil in to naredil samo zato, da bi potem za narejeno ne skrbel. Kajti tudi kdor obdeluje polje, ga zato obdeluje, da bi ohranil pridelke; in kdor sadi trto, jo sadi, da bi posajeno ohranil; in kdor pripravlja potoms- tvo v èredi, za to pripravlja, da bi skrbel za pomno`eno èredo; in kdor zida hišo ali po- stavlja temelje, èetudi še nima pripravljenega domovanja, `e tisto, kar se šele trudi postaviti, objema v upanju prihodnjega bivališèa. Pa kaj bi govoril samo o èloveku, ko celo najmanjše vrste ̀ ivali delajo vse s èutom za pri- hodnost! Mravlje v podzemnih skrivališèih zbi- rajo razlnovrstna semena in zato vse to zna- šajo ter skladišèijo, ker s svojo predanostjo ̀ iv- ljenju ljubijo, kar hranijo. Ko èebele postav- ljajo temelje za svoje satje ali ko s cvetov pobi- rajo svoje mlade, ¡To preprièanje zasledimo tudi pri Vergiliju v Georg. IV,161; 200-201; 205¿ èemu išèejo timijan, èe ne z zavzetostjo in hle- penjem po medu, ali druge cvetke, èe ne iz lju- bezni do prihodnjega rodu? Bog pa torej, ki je celo najmanjšim `ivalim vsadil to predanost lastnemu delu, naj bi samo sebe prikrajšal za ljubezen do svojega stvarstva, še posebej ker v nas priteka vsa ljubezen do do- brih reèi iz njegove dobre ljubezni! On sam je namreè izvir in poèelo vsega, in ker, kot je zapisano, v njem ̀ ivimo, se gibljemo in smo (Apd 17,28), od njega tudi prejemamo tudi vso na- klonjenost, s katero ljubimo svoje potomstvo. Ves svet namreè in vse èloveštvo je nekakšno potomstvo svojega stvarnika. Tako nam je hotel prav z naklonjenostjo, s katero nas pripravi, da ljubimo svoje potomstvo, razlo`iti, kako moèno sam ljubi svoje potomstvo. Kakor je namreè po besedah Svetega pisma mogoèe to, kar je v njem nevidno, z umom zreti po ustvar- jenih bitjih (Rim 1,20), tako nam ̀ eli tudi svojo ljubezen do nas razlo`iti s pomoèjo tiste, ki nam jo je dal, da z njo ljubimo svojce. In kakor je hotel, kot je zapisano, naj se po njem imenuje vsakršno oèetovstvo v nebesih in na zemlji (prim. Ef 3,15), tako je hotel tudi, da ga spoznamo po oèetovski naklonjenosti do nas. Kaj oèe- tovski! Še veè kot oèetovski! To dokazuje Odre- šenikov glas, ki pravi v evangeliju: Bog je na- mreè svet tako vzljubil, da je dal svojega edino- rojenega Sina za `ivljenje sveta (prim. Jn 3,16). Pa tudi apostol pravi: Bog ni prizanesel lastnemu Sinu, temveè ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril? (Rim 8,32).  !" #$%&  # Ko so se pred pribli`no pol stoletja v vedno bolj jasni obliki pokazale prej prezrte posledice ~lovekovega poseganja v naravo, so bili odzivi zelo razli~ni. Mnogi so eko- loško vprašanje potiskali ob stran, drugi so zaupali tehnološkemu razvoju, ki naj bi rešil vse probleme, tretji so iskali odgovor v alternativnih smereh razmišljanja in delo- vanja. Danes je postalo jasno, da so se razmere bistveno poslabšale in dosedanje reševa- nje problema, kljub vsem spodbudam in napredku, še ne daje zadostne podlage za ekološko prijazen razvoj sveta. Zdi se mi, da smo k soo~enju in reševanju ekološkega vprašanja poklicani prav vsi. Brez profesionalcev, strokovnjakov, vlad, formalnih ekoloških organizacij in šol- skih programov ne gre, a to ne zadoš~a — potrebno je ekološko pozitivno reflektirano ravnanje vsakega posameznika in skupnosti. K temu so poklicane tudi vse verske skup- nosti, še toliko bolj kristjani, ki imamo v nam svetih tekstih zapisano “stvarstvo trpi v porodnih bole~inah”. ^e je ~lovek vrh ustvarjenega sveta, imamo ljudje ne le posebne pravice, temve~ posebno odgovornost voditi razvoj v skladju z najglobljo resnico o sebi in celoti stvarstva. Menim, da je najgloblja resnica o ~loveku ta, da je ~lovek bitje ljubezni, bitje ljubezenskega odnosa do so~loveka, narave, dru`be in kulture, do ~loveka presegajo~e resni~nosti, transcendence, Boga. Kot kristjana me k temu vodi tudi zgodovina odre- šenja, ki prej ko o ‘razumnih’ odlo~itvah Boga pri~uje o neizmerni ljubezni do ~love- ka. Menim, da tudi ekološkega vprašanja ne bo mogo~e rešiti bistveno druga~e. Na- ~in, s katerim se to vprašanje obravnava v mednarodnih in lokalnih krogih v zadnjem obdobju ka`e, da pravega odgovora ne dajejo tisti mo~ni in bogati, ki si lastijo pravico racionalne izbire na podlagi parcialnega interesa (ohranjanja svojih prednosti), tem- ve~ tisti bogati in revni skupaj, ki svoj pogled utemeljujejo v globljem, vse~loveškem pogledu. Upanje torej obstaja in kristjani smo povabljeni prispevati svoj dele`. ^lanki v pri~ujo~em bloku so skromen prispevek k temu, da se raven refleksije ekološke tematike med slovenskimi kristjani dvigne. Pogled `elimo usmeriti naprej, v smislu na prvi pogled skromne, a zelo plodovite misli kardinala Newmana “Dovolj je lu~i za en korak”. Ne odgovarjamo na vse vidike ekološke problematike, ~eprav skuša- mo spodbuditi celovito ozaveš~anje in delovanje. Za uresni~enje le-tega pa se nam zdita nujna dva vidika, ki smo jih posebej poudarili: (1) potrebo po zavedanju dejanskega stanja — zato so v blok vklju~eni prispevki o zadnjem svetovnem sre~anju v Johannes- burgu, (2) nujnost ~rpati iz temeljev naše vere in etike. Igor Bahovec ( /      Vse se izredno hitro spreminja. Vendar nihèe ne ve, kam nas to drvenje pelje. V lepšo prihodnost, kot radi slišimo, ali kam drugam? Èe je bilo v preteklosti ljudem dokaj ja- sno, kaj je treba imeti za napredek in kaj ne, vlada danes o tem velika nejasnost in zme- da. Razloga sta vsaj dva. Ali imamo v nekem primeru opraviti z napredkom, lahko ugo- tovimo namreè le, èe obstajajo jasna in od vseh, ali vsaj od veèine èloveštva sprejeta vred- nostna merila, teh pa danes ni. Poleg tega ne dajemo na tehtnico vseh posledic sprememb, ampak praviloma samo tiste, ki so nam všeè, za veèino posledic pa se danes niti ne zme- nimo ali zanje ne vemo. Nekaj je vendarle zanesljivo: ideološki, po- litièni in gospodarski voditelji Zahoda in ve- likega dela sveta so potegnili iz burnih do- godkov leta 1989 v vzhodnem bloku napaèen zakljuèek. In sicer, da je zlom komunistiènih re`imov preprièljiv dokaz, da èesa boljšega od liberalne dr`ave in njenega naèina gospo- darjenja ne more biti. V resnici je šlo za Pi- rovo zmago. Zato ni èudno, da se sedaj, ko se je zmagoslavje poleglo, spet krepi spozna- nje, da tudi liberalno-kapitalistièni dru`beni in gospodarski model ni veè uporaben. Ko- munizem se je namreè zrušil bolj zaradi svojih lastnih zmot in slabosti. Njegova najhujša na- paka je bila, da je precenil mo`nost spremi- njanja ljudi s pomoèjo naèrtnega usmerjanja dru`be, in podcenil dejstvo, da zlo ni doma le v dru`benih strukturah, paè pa tudi v srcu ljudi. Posledica je bil vedno veèji moralni raz- kroj dru`be in še posebno njene samozvane “avantgarde”, ki se je konèal s politiènim in gospodarskim polomom. Toda tudi kapita- lizem je zgrajen na številnih zmotah, zaradi èesar je njegova praksa razdiralna. Res je spod- budil velik razvoj znanosti in tehnike, poveèal proizvodnjo, trgovino in `ivljenjsko raven, vendar postaja bolj in bolj kontraprodukti- ven, kar pomeni, da veè obljublja kot izpolni, veè unièi kot ustvari in rešuje probleme, ki jih je sam povzroèil, tako, da jih pretvarja v še veèje te`ave ali prelaga na ramena revnih slojev prebivalstva, revnih delov sveta in pri- hodnjih rodov. Kapitalizem je prišel do svojih meja in pri- tisk v loncu narašèa. Da je temu res tako, ka- `ejo številni pokazatelji: &    0  Razvite industrijske dr`ave in naèin `iv- ljenja in dela v njih so danes glavni krivci za propadanje biosfere našega planeta, to- rej za ropanje zalog neobnovljivih surovin in virov energije, za ogrevanje ozraèja, ve- èanje ozonske luknje, onesna`evanje prsti in talnih ter podtalnih voda, za èezmerno sekanje tropskih gozdov, za unièevanje ve- likih naravnih biotopov in izumiranje rast- linskih ter `ivalskih vrst. Podatki so veè kot zastrašujoèi: - Zaradi vedno veèjih izpustov toplogrednih plinov, ki nastajajo med drugim pri izgo- revanju fosilnih goriv v industriji, prometu in kmetijstvu, se je povpreèna tempera- tura našega planeta v zadnjem stoletju po- veèala povpreèno za 0,5 oC , strokovnjaki pa napovedujejo, da se bo planet do leta 2090 ogrel za nadaljnje 2,5 oC. Èe se to zgodi, bodo posledice takšne, kakršnih èlo- veštvo še ni do`ivelo; med drugim bo priš- lo do dviga morske gladine, spremembe podnebnih pasov, zmanjšanje kolièine vode '()*   & 1   ( /     # v rekah in jezerih in do drugih klimatskih katastrof. - Druga ujma, povezana s spremembami v ozraèju po krivdi èloveka, je veèanje ozon- ske luknje. Meritve ka`ejo, da se ozonski plašè našega planeta, ki nas šèiti pred ne- varnim sevanjem iz vesolja, hitro tanjša, ozonska luknja v visokih plasteh ozraèja pa je vedno veèja. - Zaradi veèanja števila prebivalstva, še bolj pa zaradi urbanizacije, narašèanje indu- strijske proizvodnje, intenzivnega kmetijs- tva, velike porabe vode v gospodinjstvih in drugega, se hitro zmanjšujejo zaloge pit- ne vode. - Zaradi poveèanja svetovne industrijske proizvodnje v zadnjih dveh stoletjih za dvestokrat je prièelo zmanjkovati tudi su- rovin, svetovna “proizvodnja” vseh vrst od- padkov pa je danes nekaj deset bilijonov ton. - Èeprav so gozdovi in plodna prst velikega `ivljenjskega pomena za èloveka, ravna- mo danes tudi z njimi skrajno neodgovor- no. Izraèuni ka`ejo, da bo v primeru, èe bo šlo tako naprej kot gre, èez 50 let po- sekana polovica vseh tropskih gozdov, ki so pljuèa našega planeta. Po oceni Orga- nizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), pa je `e danes unièenih ali moè- no prizadetih 15 odstotkov za kmetovanje primernih površin našega planeta, v na- slednjih desetletjih pa bo šlo po zlu let- no še skoraj 10 milijonov hektarjev plodne zemlje. - Hitrost izumiranja `ivalskih in rastlinskih vrst je danes tisoèkrat veèja, kot sploh kdajkoli v zadnjih 65 milijonih let. )    (   Logika kapitala se prenaša danes tudi na trg delovne sile. Za tistega, ki `eli na njem prodajati svoje znanje, svoje umske sposob- nosti, svojo telesno moè ali svoje telesne spret- nosti velja za to isti zakon trga, ki velja tudi za krompir, paradi`nike, tehniène izdelke ali strupene zvarke, to je zakon “ponudbe in pov- praševanja”. Èe potemtakem nekdo nima na prodaj neèesa, po èemer je povpraševanje, ali pa je njegova cena prevelika, potem mu ne preostane drugega, kot da se postavi v ved- no daljšo vrsto brezposelnih. Skratka — èlo- vek se po krivdi `eleznih zakonov kapitali- stiènega trga postopoma spreminja v kupljivo blago, katerega ceno doloèa trg delovne sile. Ker se zdi lastnikom kapitala cena èloveko- vega dela v veèini primerov prevelika, smo prièa tudi vedno veèjemu nadomešèanju ljudi s stroji in bolj uèinkoviti organizaciji dela ter izvozu delovnih mest tja, kjer je delovna sila cenejša. Zaradi tega postaja brezposelnost vedno hujši problem. Podatki so zgovorni: medtem ko je bilo leta 1980 v obeh Nemèijah skupaj brezposel- nih 0,9 milijona ljudi, jih je danes veè kot štiri milijone, v Franciji se je število brezpo- selnih v istem obdobju poveèalo od 1,4 na 3,5 milijona, v Angliji od 1,5 na tri milijone, na Japonskem od 1,1 na 2,5 milijona — in številke povsod narašèajo. Niè drugaèe ni v ZDA. Uradno je v dr`avi 8 milijonov brezposelnih, toda k tej številki je treba prišteti še 6 mili- jonov ljudi, ki so prenehali iskati slu`bo, ker je bil njihov trud dolgo èasa zaman, nadalje 4,5 milijona ljudi, ki delajo proti svoji volji s krajšanim delovnim èasom in še 8 milijo- nov ljudi, ki delajo le zaèasno. Skupaj je naraslo število brezposelnih ljudi v najbolj razvitih industrijskih dr`avah od 10 odstotkov za delo voljnih in sposobnih lju- di v letu 1980 na 20 odstotkov v letu 2002; odstotek brezposelnih je še mnogo veèji v dr- `avah v razvoju, ki so sprejele logiko liberal- nega tr`nega gospodarstva. Tudi tisti, ki še imajo delo, vedno bolj èu- tijo njegovo neèloveènost, zaradi èesar strmo pada kakovost dela in s tem veselje in zado- voljstvo delavcev ob delu. Lastniki in uprav- ( /      ljalci kapitala skušajo namreè, podobno kot iz narave, èimveè iztisniti tudi iz delavcev. Podatki za vse veèje industrijske dr`ave ka`ejo tudi, da se plaèe delojemalcev `e nekaj èasa relativno in absolutno zni`ujejo. Z drugimi besedami — realne plaèe, to je inflacije oèiš- èena kupna moè, je danes v veèini dr`av v povpreèju ni`ja kot pred leti. In kaj šele bo, ko bo prišlo v naslednjih letih do nadaljne- ga upada letnih stopenj gospodarske rasti? 2    1   Za kratek èas — in samo v nekaterih dr`a- vah na zahodu — je prišlo po drugi svetovni vojni do svojske racionalnosti: dr`ave so še naprej dopušèale, da so se njihovi dr`avlja- ni znašli v socialni stiski, iz katere so jim nato vsaj za silo pomagale. Seveda ne iz ljubezni in èlovekoljubnosti. Najveèji razlog, da je priš- lo do nastanka “socialne” dr`ave, je bil ideo- loški in sistemski konflikt z dr`avami “real- nega socializma”, ki je zahteval od zahodnih dr`av, da poka`ejo vsaj kolikortoliko èloveški obraz. Da je bilo temu res tako, vidimo iz tega, da prihaja v njih po letu 1990 spet do “shujšanja dr`ave”, to je do socialnega golo- seka. Zato gre tudi znotraj bogatih dr`av ved- no veèjemu številu ljudi iz leta v leto slabše. Tako na primer `ivi v ZDA 32,7 odstotka èrnega in 11,3 odstotak belega prebivalstva pod mejo revšèine, v dr`avah Evropske unije pa vsaj obèasno strada zaradi revšèine veè kot 5 milijonov ljudi. Èe ta golosek ni še hujši, po- tem zgolj zato, ker se je v zadnjih desetih letih pojavil nov vir bogatenja bogatih — in sicer borzno špekulanstvo. Kako dolgo bo še tra- jalo, ne ve nihèe. Medtem ko ka`eta onesna`evanje okolja in narašèanje brezposelnosti na to, da liberalno tr`no gospodarstvo ni uspelo rešiti problemov, povezanih s proizvodnjo, ka`e veèanje social- nih razlik znotraj industrijskih dr`av in med njimi ter dr`avami v razvoju, da ni uspelo rešiti niti problemov delitve ustvarjanja. Posebno zgovorni so podatki o prepadu med bogatimi in revnimi dr`avami. Èeprav trpi danes v najrevnejših delih sveta veè kot milijarda ljudi hudo pomanjkanje, je pomoè bogatih dr`av iz leta v leto manjša. Namesto da bi dale dr`avam v razvoju vsaj 0,7 odstotka svojega letno bruto domaèega proizvoda, kot so jim priporoèili `e pred tridesetimi leti Zdru`eni narodi, jim dajejo danes le drobec tega: ZDA 0,1, Nemèija 0,27, Anglija 0,32 odstotka. Za boljše razumevanje tega, kaj se dogaja, si predstavljajmo, da vsak dan napol- nimo v revnih delih sveta 100 Jumbo-Jetsov z dojenèki in malèki ter mirne duše gledamo in dopušèamo, da se vsakih 14 minut zruši eno izmed njih, medtem ko majhna elita na zahodu zapravlja svoj èas s potrošništvom. V svoji knjigi Tisoèletje, zmagovalci in pora`enci v prihodnje svetovnem redu je podal franco- ski ekonomist Jacques Attai grozljivo podobo svetovnega gospodarstva, ki bo v prihodnje razdelilo ljudi na dvoje. Prvo skupino bodo tvorili “bogati nomadi”, ki si bodo prigrabili vse, kar obstoja na zemlji, drugo skupino pa “revni nomadi”, ki ne bodo imeli nièesar, kar bi lahko imenovali domovina. )  *      Hitre gospodarske in dru`bene spremem- be v zadnjih dveh stoletjih so bile mogoèe samo zato, ker je prišlo do spremembe èlo- veka, socialnih oblik ̀ ivljenja in etiènih norm. @ivljenje zahodnega èloveka in zahodne dru`be je dolgo èasa veèalo takoimenovani socialni kapital — in `ivelo od njega. @al tega, podobno kot naravni kapital, danes moderni èlovek vedno onesna`uje in razdira. Posledice vidimo na vsakem koraku. Bivanjska prazni- na, moralni individualizem, zanikanje vseh avtoritet, materializacija `ivljenja, popredme- tenje èloveka, njegova popolna podrejenost produkcijskemu stroju, izginjanje obèestva, narašèanje vseh oblik psiho in sociopatoloških pojavov, ka`ejo, da nismo na pravi poti. ( /     # Krivdo za narašèanje modernega barbars- tva ni mogoèe pripisati zgolj in samo posa- meznikom, paè pa je ta posledica vedno bolj bolne dru`be. Èlovekovo `ivljenje ima na- mreè svojo posebnost: èe ljudje ne skrbijo za svojo osebnostno rast, ampak skušajo, tako kot danes, sebe le iz`iveti, potem priène nji- hovo `ivljenje izgubljati smisel, vrednost in mikavnost. Isto velja za zahodno kulturo. Èe se bodo pustili ljudje še neprej zamotiti od manj pomembnih in postranskih reèi v `iv- ljenju, dopustili spremeniti svoje `ivljenje v eno samo neskonèno zabavno prireditev in bodo še bolj zagnano malikovali snovno ter pletli iz dneva v dan bolj gosto mre`o slepil, napaènih podmen, zgrešenih meril in ciljev, tako da veèina med njimi ne loèi veè med nor- malnim in nenormalnim, lepim in grdim, do- brim in zlom, moralnim in nemoralnim, zdravim in bolnim, napredkom in nazado- vanjem, resnico in la`jo, potem je zaton za- hodne kulture zanesljiv. In sicer brez krikov strahu ali boleèine nad tem. Kako naj se brani kultura, v kateri je vse, kar je bilo èloveštvu dosedaj sveto in nedotakljivo, izpostavljeno omalova`evanju, zanièevanju in posmehu. Vedno veèja bivanjska praznina, ki jo puš- èa za seboj sedanja kultura, in katero imajo nekateri za velik dose`ek modernega sveta, je tudi sicer nevarna. Prej ali slej jo bodo ne- kateri napolnili z novimi, `ivljenju sovra`nimi utopijami. 333 Kapitalizem potemtakem ne pozna samo zmagovalcev, ampak tudi pora`ence. In nje- gova pravila so taka, da je na koncu daleè veè pora`encev kot zmagovalcev. Kot ugotavlja nemški dru`boslovec Robert Kurz, njegova celotna bilanca ni samo negativna, ampak po- razna. Po njegovem mnenju namreè ne sme- mo imeti pred oèmi le nekaj zadnjih “tolstih” let, paè pa je treba upoštevati `ivljenje vseh rodov, ki so bili dosedaj dele`ni kapitalistiène “modernizacije”. Prav tako ne smemo šteti le ljudi, ki dobro `ivijo v visoko razvitih in- dustrijskih de`elah, ampak celotno svetov- no prebivalstvo. Povsem nedopustno je po njegovem mnenju tudi to, da jemljemo za merilo kosmati domaèi proizvod oziroma do- hodek na èloveka v dolarjih; ti pokazatelji na- mreè niè ne povedo o dejanski kakovosti `iv- ljenja veèine ljudi v dr`avi, niti to, da je po- trošništvo le nadomestek za vedno bolj prazno `ivljenje. In konèno je potrebno od ustvar- jenega dohodka odšteti tudi vedno veèje “de- fenzivne” stroške torej izdatke za bla`itev eko- loške škode in negativnih socialnih ter zdravs- tvenih posledic, da o kulturnem obubo`anju sploh ne govorimo. Tudi pred nedavnim opravljena raziska- va Fernand Brandel Centra za ekonomijo, Dr- `avne univerze v New Yorku, je prišla do na- slednjega zakljuèka: “Dolgoroèno pada ka- kovost `ivljenja povsod po svetu, kjer vlada kapitalistièni sistem”. Morda sta oba zakljuèka in številni dru- gi, podobni, nekoliko pretirani. Vendar ni da- leè od resnice reèi: 1. Politika dvajsetega stoletja je bila politi- ka organizirane neodgovornosti in po mnenju Zbignieva Brzezinskega, svetoval- ca za nacionalno varnost nekdanjega ame- riškega predsednika Jimmya Carterja, celo “organizirana blaznost”, do katere je prišlo v prvi vrsti zaradi pešanja religiozne mi- sli in posledièno pomanjkanja moralnih vizij ter ideologij, ki so hotele ustvariti ne- besa na zemlji. To je, kot je svojèas rekel nemški pesnik Friedrich Hölderlin, zanes- ljiva pot v pekel. 2. Èlovekova moè nad naravo se nepretrgo- ma veèa, vendar z njo ne ravnamo pamet- no in odgovorno, zaradi èesar so posledice za èloveka vedno bolj pogubne. 3. Praktièna zavest ljudi postaja moènejša, vendar hkrati s tem izginjajo ̀ ivljenja vred- ne alternative. ( /       4. Osebna in kolektivna prièakovanja rastejo in vedno bolj presegajo vse razumne meje, medtem ko upravièene zahteve veèinskega, revnega sveta, ostajajo neizpolnjene. 5. Naèina `ivljenja in dela, ki prevladuje da- nes v visoko razvitih industrijskih dr`a- vah, ni mogoèe razširiti na ves svet, ker bi bile politiène, kulturne, socialne in eko- loške posledice katastrofalne. 6. Ves razvoj nam uhaja z vajeti, zaradi èesar ga vedno te`je usmerjamo v pravo smer. 7. Èe `elimo priti na zeleno vejo, se bomo morali spet okleniti pravih vrednot in me- ril, ki smo jih v zadnjih dveh stoletjih na Zahodu prièeli metati èez krov, misleè, da so zastarela in jih na poti v prihodnost ne potrebujemo veè. Zmotno je misliti, da je mo`no probleme liberalnega kapitalizma rešiti zgolj z moral- nimi apeli. Èisto nesmiselno je namreè zah- tevati praviènost in enakost, èe sta bistvo in gonilna sila sistema nepraviènost in neena- kost. Podobno se je tudi nesmiselno razbur- jati nad ekološko škodo in skušati “ekolo- gizirati” sistem, ki `ivi od ropanja, onesna- `evanja in razdiranja narave. In nenazadnje je tudi otroško naivno raèunati na tiste, ki imajo korist od tega, da so stvari takšne, kot so. Sistem sam je treba spremeniti. Zato se mora morala politizirati. Danes je vse postavljeno na glavo. Zato se nam zdijo najveèje neumnosti normalne, tisto, kar je samoumevno, pa nemogoèe. Ker so stvarne rešitve v veliki meri izrinjene iz naše posebne in dru`bene zavesti, se mnogim zdi, da ni alternativ. In vendar so rešitve daleè bolj preproste, kot misli veèina. Potrebno je troje: - Naravne zaloge, delovna orodja, èlovekovo znanje in sposobnosti je treba uporabiti tako — in za to —, da bodo imeli vsi ljud- je, povsod po svetu zagotovljeno dostojno `ivljenjsko raven, torej da noben èlovek ne bo trpel lakote in revšèine. - Ustaviti je treba katastrofalno, neodgovor- no in nevarno zapravljanje naravnih za- log, denarja, znanja, ustvarjalnega mišlje- nja in èasa za oboro`evalno industrijo, proizvodnjo nepotrebnih in naravi škodlji- vih snovi in izdelkov ter snovanje tehno- logij, ki niso po meri èloveka ali pome- nijo nevarnost za demokracijo. - Spodbuditi je treba ljudi, da svojega `iv- ljenja ne bodo zapravljali s slepim potro- šništvom in duha ubijajoèo masovno kul- turo in drugimi stvarmi na zunanjih obo- dih `ivljenja. Èisto mogoèe je, da se bo današnja visoko organizirana norost tragièno konèala, ker ne bomo zmogli moèi za novo `ivljenje. Toda morebitna lastna nemoè spremeniti potek, še ne opravièuje, da se naredimo neumne in pojemo hvalnice Cesarjevim novim oblaèi- lom. Posebno kristjani bi morali vedeti, ko- liko bije ura. ( /     # Èlovek je zlorabil Gospodovo naroèilo, naj gospodari nad naravo. Prestopil je meje rav- novesja v naravi, med razumnim in objest- nim gospodarjenjem je izbral slednje. Bolj je zaupal in verjel v “vsemogoènost” tehnike in spoznanjem ne vedno objektivne znanosti. Le èlovek sam – ne naraven èlovek – si je ustvaril in se obremenil s problemi. Ob vseh primerih onesna`evanja duha in planeta, ki se mno`ijo in po posledicah seštevajo, še ved- no ni vprašal: ali ni vse to moja krivda, moja najveèja krivda, kajti spozaba nad naravo je tudi greh nad èloveštvom. Da se bodo nastali problemi za nekatera ozemlja iz ekoloških spremenili v pre`ivetve- na, je danes `e precej verjetno. Pomislimo: en sam svetovni spopad z atomskimi potenciali, s katerimi razpolaga `e mnogo dr`av, ne le velesile, lahko povzroèi usodno preobrazbo planeta. Prav vojna – ne- sreèa vseh nesreè – je taka gro`nja, o kakršni govori prvo poroèilo, da bosta “nebo in zemlja prešla”. Spopadov med dobrim in zlim pa je nešteto oblik, a tudi kazni za to, zato vsaka oblika vojne pomeni hkrati tudi ekološko vprašanje. Ob zalivski krizi – konkretno ob vprašanju oro`ij za mno`ièno unièevanje – sto- jimo `e pred takim vprašanjem. V èloveški zgodovini si z vprašanji ekolo- gije nikdar niso preveè razbijali glave – do- nedavna. Pa še tu so ozavešèeni posamezniki daleè pred vsemogoènimi politiki, generali +  *  ,  (   ( /    Melvin Ingber: Vzorec na pešèini, fotografija, 1969.    in vojnimi koncerni. Kaj se bo moralo pri- meriti èloveštvu, da se bo spremenila misel- nost, da se bo tudi njegov najbolj odgovor- ni del moral zaèeti ekološko ozavešèati? Menim, da bo prav strahota sredstev za mno`ièno unièevanje, naj gre za atomska, ke- mièna ali biološka oro`ja tista, ki bodo ob lo- kalni katastrofi vsaj za kratek èas spameto- vala èloveštvo. Spomin na Èernobil je še `iv. Toda tam ni šlo za vojno, temveè za nesreèo. Tudi vojaštvo velesil ob udaru teh in takih oro`ij ne bo ostalo neprizadeto. Zlo, ki ga po- šiljaš drugemu, se vrne kot bumerang. Atom- ska kataklizma v civilnem svetu v Hirošimi in Nagasakiju pred petinpetdesetimi leti je še v zgodovinskem spominu èloveštva, ne pa odloèujoèih, predvsem pa ne moènejših. Primerjave vojaške moèi so v èasu hlad- ne vojne zahod in vzhod uravnovesile in `ivce preizkušale le v obmoènih vojnah, po obli- kah in naèinih niè manj grozovitih kot v sve- tovnih vojnah. Zlo na zemljo in èloveštvo ne pride in udari naenkrat, lahko mori in unièuje na dolgi rok. Industrija in promet spravljata v atmosfero toliko škodljivih snovi, da ozraèje izgublja naravno ravnovesje zraka in se spre- minja podnebje. Vedno bolj se govori o za- strupljenosti zraka, protokol iz Kiota se ne spoštuje, najveèji zastrupljevalec atmosfe- re je gluh za opozorila, kaj šele za obveze. Za najveèjo vojaško industrijo ne veljajo, kot mednarodno kazensko sodišèe ne velja za vo- jake najveèje velesile, ki kje na svetu storijo zloèine. Ne slabša se samo ozraèje, niè manj sovra`- no za èloveka, njegovo zdravje in higieno, je stanje voda. Odpadne vode v civiliziranem svetu zastrupljajo ne le vodotoke, tudi za pod- talnico - naš zadnji rezervat pitne vode gre! Odpadki vseh vrst, agregatnih stanj in iz- vora, obremenjujejo naš `ivljenjski prostor, preobra`ajo zdrav izgled okolja v urbanih kra- jih. Hrup vse bolj pobira svoje `rtve, števi- lo nervoz narašèa, nemir èloveka se poveèuje. Najveè skrbi pa k zgošèenosti in nemir- nosti našega vsakdana prinaša onesna`evanje èlovekovega duha. O tem ka`e spregovoriti v posebnem prispevku. Rimski klub znanstvenikov iz vsega sve- ta je `e leta 1968 objavil vznemirljivo študijo o tem, koliko èasa bomo še lahko nekazno- vano nadaljevali z onesna`evanji vseh vrst in oblik. Èrnogledo razpravo so kasnejše razi- skave sicer omilile, èeprav je delo Meje rasti iz leta 1972, prevedeno in izdano tudi v Slo- veniji, še vedno svarilo pred napredujoèim onesna`evanjem, demografsko eksplozijo in nesmotrnim izkorišèanjem naravnih bogastev. Konferenca OZN o èlovekovem okolju v Stockholmu leta 1972 je sprejela pravila ravnanja s èlovekovim okoljem, ki so jih predpisale dr- `avne delegacije na vladni ravni. Tej svetovni konferenci so sledile tematske konference o pre- bivalstvu, o pitni vodi, o podnebju itd. Konferenca v Riu de Janeiru leta 1992 ni prinesla preloma v miselnosti, da bi prièeli uèinkovito ustavljati onesna`evanje sveta, spo- štovali biološko raznovrstnost, ker se najmoè- nejši velesili ni dalo odreèi dobièku od uma- zane in vojaške industrije. Je pa svet le pri- èel sprejemati in dopolnjevati nacionalne za- konodaje na podroèju varstva okolja, zaostro- vati inšpekcijski nadzor, izrekati ukrepe in kazni, vlagati v èistilne naprave in celo eko- loško izobra`evati. Okoljevarstvena vzgoja se je povsod in posebej v dolgoroènem pogledu izkazala za najboljšo investicijo. Èeprav so uspehi pri ozavešèanju bolj rezultat dela idealistov kot vzgojno izobra`evalnega sistema dr`ave. Vse- kakor pa je ustrezna okoljevarstvena vzgoja v mladosti, podprta z osebnimi zgledi v dru- `ini in šoli, podprta z moèjo pozitivnega mišljenja jamstvo za prihodnost, tudi za zdravo `ivljenjsko okolje kot pogoj razvo- ja in napredka èloveštva. ( /     # V zaèetku sedemdesetih let je kršèanstvo spet moralo na zato`no klop. Razlog za to- kratno obsodbo je bila ekološka kriza. Sve- topisemsko navodilo, naj si èlovek podvr`e zemljo, naj bi omogoèilo neomejeno izkoriš- èanje zemeljskih dobrin in s tem pripeljalo do katastrofalnih posledic unièevanja narav- nega okolja. Zanimivo je predvsem to, da so prav kršèanstvu prej oèitali, da zavira znans- tveno-tehnološki razvoj, sedaj pa naj bi bila ista misel odgovorna za negativne posledice tega razvoja. Tezo je prviè tako radikalno postavil Lynn White v èlanku “Zgodovinske korenine na- še ekološke krize”, ki je izšel v reviji Scien- ce leta 1967.1 Na prvih straneh judovsko-krš- èanskega Svetega pisma je utemeljen nepre- mostljiv prepad med èlovekom in naravo, s tem Bog Stvarnik zapove prvima èlovekoma, da naj si podvr`eta zemljo in ji gospoduje- ta. V poroèilu o stvarjenju naj bil imela svoje korenine izkorišèevalske usmeritev èloveka do narave, ki se v teku zgodovine razvije pred- vsem v zahodnem kršèanstvu. Whitovo tezo je še bolj enostransko izpostavil Carl Amery. Naloga gospodovanja iz 1 Mz 1,28 je “izrecno naroèilo popolne oblasti” in èloveku je “po- vsem svobodno dano, kako bo izpeljal to na- logo”2. Radikalni antropocentrizem in izko- rišèevalska oblast nad naravo naj bi bila s tem utemeljena v Bibliji. Še radikalnejši pa je v svoji sodbi katoliški teolog Eugen Drewer- mann. V leta 1981 objavljeni knjigi Smrtonosni napredek ugotavlja neposredno povezavo med bibliènim naukom o stvarjenju in sedanjo ekološko krizo. Celotno kršèansko izroèilo naj bi bilo zaznamovano s “tujostjo do na- rave, celo s sovraštvom do narave” in zato z radikalnim antropocentrizmom. Sveto pismo naj bi poznalo “komaj kakšno mesto, kjer bi se izognila unièujoèemu antropocentrizmu”.3 S prevzemom in skrajnim poudarjanjem moè- nega antropocentriènega nazora Stare zaveze je kršèanstvo bistveno pripomogla k unièe- nju naravnega okolja. Zaradi imanentnega an- tropocentrizma bibliènega nauka je po Dre- wermannu komaj mogoèe, da bi lahko na podlagi Svetega pisma utemeljili etièen od- nos do narave. Predlaga, da se pri iskanju eko- loške etike zateèemo na pomoè k modrosti naravnih mitov narodov Daljnega vzhoda in drugih naravnih ljudstev. Naš namen tukaj ni predstaviti podrob- no obrambo kršèanstva proti tem ugovorom.4 V doloèeni meri je potrebno priznati, da je nemitološko razumevanje narave kot posle- dica bibliène razlage resniènosti bistveno vo- dilo k sekulariziranemu razumevanju narav- nega okolja. Narava ni sveta, ni bo`anska. Us- tvarjeni svet je loèen od Boga, je delo njegovih rok, in zato nima bo`anskega znaèaja. Narava tako lahko postane predmet èloveškega duha, ki jo po svoje preoblikuje. Nikakor seveda to ne pomeni neke nujne povezave med bibliè- nim naukom o stvarjenju in neizprosnim iz- korišèevalskim razumom modernega èloveka. Delno pa je res, da je biblièno razloèevanje med Bogom in naravo (ob pozabi, od koga je èlovek prejel oblast gospodovanja zemlji!) omogoèilo triumfalni pohod “èloveškega duha” na zaèetku novega veka. Z novoveškim izvzemom èloveškega duha (res cogitans) od , -) &            ( /       ostale stvarnosti (res extensa) pride do prepri- èanja, da je èloveku vsa narava podrejena in na razpolago njegovemu duhu, da jo preob- likuje. Narava tako nima veè nobene vred- nosti sama v sebi, ampak ima vrednost, v ko- likor slu`i èloveku. Kritièno je potrebno ugotoviti, da ekološ- ka problematika predolgo ni našla mesta v razmišljanju teologov in cerkvenega uèiteljs- tva. Besedila Drugega vatikanskega koncila izra`ajo preveè optimistièno podobo o znans- tveno-tehniènem napredku, brez vsakega sle- du o neprimernem poseganju sodobnega èlo- veka v naravno okolje in o ambivalentnosti moderne tehnike. Šele leta 1971 pape` Pavel VI. opozori v okro`nici Octogesima adveniens na “nepremišljeno izkorišèanje narave” (OA 21) s strani èloveka. Na `alost tudi to bese- dilo ostane veè kot deset let osamljeno. V nau- ka pape`a Janeza Pavla II. pa prihajata skrb in odgovornost za naravno okolje vedno bolj do izraza. Kljub naštetim negativnim vidikom pa je potrebno iz veè razlogov odkloniti tenden- ciozne oèitke o krivdi bibliènega razumevanja èloveka in narave za današnje unièevanje na- ravnega sveta. Korenine antropocentriènega stališèa so po našem mnenju veliko starejše od judovsko-kršèanske tradicije. @e od zaèet- ka poljedelstva in `ivinoreje skuša èloveka ob- vladovati naravo in se zaène osvobajati od po- polne odvisnosti od nje. Vse kulture poznajo doloèeno izkorišèanje narave; v nobeni kulturi ne `ivi èlovek v popolnem so`itju z naravo. To velja tudi za religije Daljnega vzhoda ali prvotna ljudstva Amerike, pri katerih išèe da- našnji èlovek pogosto rešitev za izhod iz eko- loške krize. Vrnitev k mitom narave, ki jo je predlagal Drewermann ter do`ivlja pozornosti vredno prerojenje, se nam zdi v majhno po- moè za rešitev konkretnih problemov. Povsod, kjer nastopi èlovek, se ekosistem ireverzibilno spremeni. Nemški filozof Eckart Voland po- ka`e v nekem èlanku o etiki, antropologiji in varstvu narave, da slaven govor glavarja Seattla (“Narava ne pripada èloveku, ampak èlovek pripada naravi!”), ki je postal skoraj mani- fest ekološkega gibanja, izvira izpod peresa ameriškega scenarista Teda Perrya (1971) in da zgodovinski govor iz leta 1855 ni ohranjen.5 Idealiziranje èlovekovega odnosa do narave v daljnovzhodnih in domorodnih kulturah pogosto ne ustreza etnozgodovinski resniè- nosti. “Domorodna ljudstva niso naravovar- nostniki! Eventuelni miti narave ne onemo- goèajo pretiranega izkorišèevanja.”6 Domo- rodna ljudstva niso unièila narave, ki jih ob- daja, ne zaradi mistike narave ali `e zaradi “ekološke” zavesti, temveè zaradi pomanjklji- ve tehnološke zmo`nosti in majhnega števila prebivalcev. Je izkorišèevalska usmerjenost èloveka do narave dejansko posledica Bo`jega naroèila iz 1 Mz 1,28? Ali ima “vsemogoèna” vloga èlo- veka, ki pride do polnega izraza v novodobni civilizaciji, svojo podlago v bibliènem razu- mevanju stvarstva? Ali se moramo zato od- povedati razumevanju stvarstva ali ga bistveno popraviti, da bi s tem ustvarili osnovo za pri- merno èlovekovo ravnanje s stvarstvom?       (    Sveto pismo se zaène s stavkom, da je Bog tisti, ki je na zaèetku ustvaril nebo in zem- ljo. V obeh prvih poglavjih Geneze sledita dve razlièni poroèili o stvarjenju, ki brez nadalj- njega pripadata k najbolj znanim mestom Svetega pisma. Pa vendar dojemamo vsebi- no znotraj doloèene sheme, ki je oblikova- la skozi dolgo tradicijo in nas opremlja z ne- kim predrazumevanjem besedila. Le-to pa ovi- ra in zamegljuje pristno in izvorno razume- vanje njenega sporoèila. Ne `elimo se spušèati v podrobnosti ek- segetske razprave o prvih poglavjih Svetega pisma, ampak samo povzeti nekatere izsledke, ki so zanimivi za našo tematiko. V središèu ( /     # judovske vere — tako poudarja ekseget Ger- hard von Rad — je izkušnja exodusa, osvobo- ditve iz egiptovske su`nosti. Izvirna podoba Boga je Bog kot osvoboditelj in odrešenik. Šele postopoma spozna ljudstvo Izrael — pod pritiski novih zgodovinskih dogodkov –, da je Bog, ki jih je izpeljal iz Egipta, tudi Bog vsega èloveštva in vsega sveta. Prostor, v kate- rem se razvije vera v Boga Stvarnika, je izpo- ved vere v Boga osvoboditve in odrešenja.7 Nadaljnje bibliène raziskave — predvsem pri- merjalne študije bibliènih pripovedi o stvar- jenju z zunajbibliènimi miti o stvarjenju an- tiènega srednjega orienta — so nekoliko po- pravile enostransko odvisnost teme o stvar- jenju od zgodovine odrešenja. Razmerje med vero v stvarjenje in zgodovino odrešenja se sedaj predstavlja na diferenciran naèin.8 Sveto pismo nam predstavi stvariteljsko dejanje Boga kot osvoboditev iz kaosa, kot prvo de- janje zgodovinske drame rešitve in odrešenja. Tako sreèamo pri opisu `ivljenja prastaršev povsem isti besednjak kot pri sklepanju Si- najske zaveze. Vsi štirje glagoli, ki se pojavijo v 1 Mz 2,15 (lqh, hby´, ‘bd, šmr), so tipièni za jezik zaveze.9 Literarna shema jahvistiène pri- povedi (1 Mz 2,4b-25) ima veliko podobnosti s shemo zaveze na Sinaju. Èlovek v edenskem vrtu se pojavi kot emblematièna figura usode Izraela. Avtor projicira Izraelovo konkretno zgodovinsko izkušnjo in teološko interpre- tacijo te izkušnje na zaèetek zgodovine. Tako kot je Bog izpeljal Izraela iz Egipta in ga pre- stavil v obljubljeno de`elo, tako je ustvaril èlo- veka iz suhe zemlje (1 Mz 2,7), ga je vzel in prestavil v èudoviti edenski vrt, kjer bi moral èlovek prebivati (1 Mz 2,8). Tako kot je Jahve dal Izraelu svojo besedo, zato da bi imel `iv- ljenje (2 Mz 20,3), tako je dal prvemu èlo- veku zapoved zvestobe, zato da bi imel `iv- ljenje (1 Mz 2,15-17). Tako kot Jahve pri skle- nitvi zaveze obljubi blagoslov, èe bo Izrael os- tal zvest, in grozi s prekletstvom, èe bo za- vezo prelomil (2 Mz 23,32-33, 5 Mz 6,15; 30,15- 20, Joz 24,20), tako nagrajuje poslušnost pr- vega èloveka s sreènim `ivljenjem (drevo `iv- ljenja — 1 Mz 2,9) in grozi s kaznijo za nezve- stobo (smrt: 1 Mz 2,17b). Razlaga stvarstva v odrešenjsko-zgodovinski perspektivi je tisto originalno, kar razlikuje biblièno pripoved od izvenbibliènih mitoloških pripovedi o za- èetkih sveta. Svet je desakraliziran, zato se èlo- veku ni potrebno pokoravati naravnim silam, ampak mora biti predvsem poslušen Bo`ji be- sedi. Dejanje stvarstva se predstavi kot zgo- dovinsko odrešenjsko dejanje Boga. Gre za svobodno in suvereno dejanje Boga (bara‘). Bog ustvari svet z besedo; iz tega sledi, da je stvarstvo racionalno in urejeno. Svet govo- ri o Bogu (Ps 119; Ps 104, Rim 1,19-20) in Bog se razodeva prek stvari, ki jih je ustvaril. Stvarstvo je beseda, ki jo je Bog dal èloveku. Èe pa èlovek ne posluša Bo`je besede, se le- ta spremeni v prekletstvo in nesreèo. V tej odrešenjsko-zgodovinski perspektivi stvarstvo ni le statièen oder, na katerem se odvija drama zgodovine odrešenja, ampak v stvarstvu deluje Bog sam in razodeva svojo dobroto. Za bib- liènega èloveka narava torej ni “nevtralna” da- nost, ampak jo razume kot Bo`ji dar in sa- mega sebe kot skrbnika tega daru. Poskusimo sedaj sistematièno povzeti bis- tvene elemente bibliènega razumevanja stvars- tva in èloveka, ki so odloèilnega pomena za ekološko etiko.   / *   Himna stvarstvu izpod roke duhovniškega spisa (Gen 1,1-2,4a) predstavlja izvirno po- polnost stvarstva. Vsa dela stvarjenja se kon- èajo s tem: “Bog je videl, da je dobro”. Po- tem ko je Bog vse ustvaril, pa oceni celotno stvarstvo: “In glej, bilo je zelo dobro.” S tem se pove, da je iz bo`jih rok izšlo lepo in dobro stvarstvo. Gre za neko dobro v bo`jih oèeh; stvarstvo je dobro, ker ustreza smislu, ki ga ima Bog z njim. Èloveku se zdi marsikaj v stvarstvu nedojemljivo, nesmiselno in grozno, ( /       in ravno sprièo teh negativnih izkušenj ima stavek, da je vse, kar je Bog ustvaril, “zelo do- bro”, svoj smisel. Èlovek kot ustvarjeno bit- je ne more popolnoma nadzirati celotnega stvarstva in ga zaobjeti, ampak se more zanesti na to, da imajo dogodki v stvarstvu v celoti svoj smisel v bo`jih oèeh. Ker celotno stvars- tvo izvira od Stvarnika in jo Stvarnik ocenjuje kot “zelo dobro”, je èlovek osvobojen oce- njevanja celote, osvobojen je tehtanja pozi- tivnega in negativnega, osvobojen je odloèitve za nazorski optimizem ali pesimizem. Ker je Bog ocenil celotno stvarstvo kot dobro, se lah- ko èlovek veseli ustvarjenega in darov celot- nega stvarstva. Predstavitev celotnega stvarstva v njeni izvirni dobrosti in lepoti pa ima še nadalj- nji pomen. Izpostaviti hoèe, da vse zlo v svetu in èloveku ne prihaja od Boga. Èe torej ob- staja zlo, zanj ni odgovoren Stvarnik, ampak èlovekov greh. Z neposlušnostjo bo`ji besedi unièi èlovek ne le odnos do Boga, ampak tudi do soljudi in do celotnega stvarstva. Ce- lotno stvarstvo trpi zaradi èlovekovega greha. Zaèetek zgodovine prekletstva razjasni, da je zloba èloveka zajela ves `ivi svet: “Bog je pogledal zemljo: bila je pokvarjena, kajti vsa bitja iz mesa so na zemlji `ivela pokvarjeno” (1 Mz 6,12). Nov zaèetek z vesoljnim poto- pom pa je pravzaprav ponovitev stare zgo- dovine. Èlovek ni postal drugaèen. Notra- njost èloveškega srca je nagnjena k zlu od mladosti (1 Mz 8,20). Vendar Bog noèe še en- krat prekleti zemlje zaradi èloveka (1 Mz 8,21), noèe veè unièiti vsega `ivega (1 Mz 8,22). Raje sklene zavezo z Noetom in vse- mi `ivimi bitji. “S tem sklepam svojo zavezo z vami in vašimi potomci in vsemi `ivimi bitji pri vas, ki so z vami prišli iz barke” (1 Mz 9,9- 10). Bog torej blagoslovi svet, takšnega ka- kršen je. Svoje zaveze se bo dr`al neodvisno od èlovekovega ravnanja. Bo`ja zvestoba je veèja kot moè zla. Bog odgovarja na èlovekov greh vedno tudi z odre- šenjskim dejanjem. Krilo iz listja (1 Mz 3,22), znamenje, ki ga Gospod naredi Kajnu (1 Mz 4,15), barka (1 Mz 6,14) so Bo`ji odgovori na konkretno situacijo, v katero je èlovek prišel prek svojega greha, in s temi odrešilnimi de- janji omogoèi Stvarnik vedno znova nadalj- nje `ivljenje svojih stvaritev. Stvarstvo ostane kljub grehu dobro Bo`je stvarstvo. Ni goli svet stvari, ampak Bo`ja beseda, resnièni izraz Boga. Teologija govori o stvarstvu kot simbo- lu in zakramentu Boga: “Vse ustvarjeno je symbolum in sacramentum, izraz in znamenje uèinkovite navzoènosti Boga, v vsem, v po- zitivnem in negativnem, paradoksno celo v navidezni odsotnosti izkušnje Boga ga je moè zaznati in najti.”10 Stvarstvo je po teološki raz- lagi teologa Greshakeja “zakrament Bo`je sa- mopredstavitve in bo`jega samodarovanja”11. Svet, ki ga èlovek sreèuje, ni “nevtralna” da- nost, ki jo èlovek preoblikuje po svojem po- ljubnem naèrtu, ampak je Bo`ji dar, odtis Bo`je ljubezni, in kot takšen tudi medij za sreèanje z Bogom. Èlovekov primeren odgovor na ta Bo`ji dar je najprej hvala in zahvala, kot jo najdemo v Svetem pismu, posebej v psalmih in tudi v tradiciji Cerkve, kot npr. v Sonèni pesmi sv. Franèiška Asiškega. Èlovek — ki ima izkuš- njo obdarovanega bitja — hvali, slavi in zah- valjuje Stvarnika za svoje `ivljenje in vse stvarstvo. Bo`jemu stvarstvu se bli`a v dr`i strahospoštovanja. V veri v Boga stvarnika se èlovek izogne nevarnosti, da bi se “spoštovanje do `ivljenja” spremenilo v ideologijo. Celotno stvarstvo ni bo`ansko, ni sveto in nedotaklji- vo, ampak je resnièni izraz Bo`je dobrote in ljubezni, Bo`ji dar. Stvarstvo ni gola dejan- skost, ampak nosi v sebi smiselnost. Imeti spoštovanje do `ivljenja pomeni za vernika, da prizna Boga za izvor vsega ustvarjenega in da dojame stvarstvo kljub svoji fragmentar- nosti, raznovrstnosti in konfliktnosti, kot enotnost, enotnost, ki jo sam Bog oceni kot “zelo dobro”. ( /     #  /         Priznanje, da je vse, kar obstaja, ustvar- jeno od Boga, ka`e na temeljno povezanost in skupno pripadnost vsega ustvarjenega. Stvaritve svojega bivanja nimajo same od sebe, ampak jim ga zagotavlja Bog. Tudi èlovek je najprej ustvarjeno bitje sredi drugih ustvarje- nih bitij. Svojo eksistenco dolguje Bo`ji do- broti in svoje `ivljenje more oblikovati le v povezanosti z drugimi stvaritvami. Na soli- darno vpetost èloveka v celotno stvarstvo ka`e `e dejstvo, da je oblikovan iz zemlje. Adam prihaja iz adamah, iz poljske zemlje (1 Mz 2,7) in je doloèen ter pogojen z zemljo. Ime Adam èloveka spominja na to, da je ustvarjen iz zemlje. Prah zemlje je zaèetna in konèna toè- ka njegovega bivanja (1 Mz 3,19). V jahvistièni pripovedi stvarjenja èlove- ka (1 Mz 2,4b-25) vdihne Bog v nos podobe iz zemlje svoj dih `ivljenja in s tem “je èlo- vek postal `ivo bitje” (1 Mz 2,8). S tem je po- vedano, da je edino Bog absolutni gospodar `ivljenja. Od njegovega o`ivljajoèega diha je odvisno `ivljenje vseh stvaritev. Bo`anski dih `ivljenja, ki se povezuje s podobo iz prahu, naredi èloveka za “`ivo bitje (nefeš haja)”. Tu- kaj ne gre za dualistièno razumevanje èloveš- kega bistva. @iva duša ni dodana v material- ( /    Janez iz Kastva: Stvarjenje ptic, oboèna freska, ok. 1490, c. sv. Trojice, Hrastovlje.    no, ampak celotni èlovek postane `iva duša. Sodba bibliènih znanstvenikov je glede tega enoglasna: “Beseda nefeš oznaèuje tukaj èlo- veško bitje v svoji celoti, èloveško osebo, ki je oblikovana iz zemeljskega telesa in Bo`jega diha.”12 `ivega èloveka razume v njegovi celoti in enosti — razpadljiva materija, ki je o`ivljena z Bo`jim dihom `ivljenja — kot ustvarjeno bit- je. Po Westermannu je vsakršna dualistièna raz- laga èloveka v bibliènem razumevanje nemo- goèa: “Èe Sveto pismo govori o èloveku kot stvaritvi, pomeni ima v mislih èloveka z vsem, kar on je in vsem, kar spada k njegovemu biti èlovek.”13 Èlovek je v vsem, kar spada k nje- govi biti èlovek, vezan na svojo ustvarjenost iz zemlje. Zato v bibliènem razumevanju èlo- vek ni najprej samostojni individuum, am- pak se nanj gleda posebno v povezavi z vsem, kar ga obdaja. Namig o solidarni povezanosti èloveka z drugimi `ivimi bitji ne manjka povsem tudi duhovniški pripovedi (1 Mz 1,1-2,4a), ki dru- gaèe bolj kot jahvist izpostavlja posebno me- sto èloveka. Za stvarjenje `ivali peti dan (1 Mz 1,21) in èloveka (1 Mz 1,27) se uporablja isti glagol in obe pripovedi se konèata s poseb- nim bo`jim blagoslovom (1 Mz 1,22.28). Bla- goslov kot moè rodovitnosti, ki obsega tako `ivljenje èloveka kot tudi `ivljenje `ivali, ka`e na bistveno povezanost èloveka z ostalim `iv- ljenjskim okoljem. Solidarnost med zemelj- skimi `ivalmi in èlovekom se izra`a tudi v dejstvu, da so bili ustvarjeni isti dan in da so vsem rastline na razpolago kot hrana (1 Mz 1,29-30). Povzemajoèe lahko reèemo, da je za biblièni nazor èlovek bistveno ustvarjeno bitje sredi ustvarjenih bitij in da je ta solidarni od- nos z vsem ustvarjenim konstitutiven za nje- govo bistvo. Za oznaèitev skupne pripadnosti in skup- nosti vseh ustvarjenih stvari govori teologi- ja zadnjih desetletij o “soustvarjenosti” (Mit- geschöpflichkeit). S tem se ne opozarja le na temeljno dejstvo, da ima vse svoj izvor v Bogu in da je vse, kar obstaja, omejeno in minljivo, ampak da ustvarjena bitja obstajajo v odvi- snosti in povezanosti drugo z drugim. Zaradi te bibliène in teološke refleksije zahteva eko- loška etika solidarno ravnanje èloveka z vsemi ustvarjenimi bitji. Priznanje “soustvarjeno- sti”, povezanosti z vsemi bitji, prehaja v so- lidarnost z njimi. Èlovek deli svoj `ivljenj- ski prostor z drugimi bitji in mora zato pri oblikovanju svojega `ivljenja solidarno rav- nati z drugimi `ivimi stvaritvami. Ob tem ne sme pozabiti na soustvarjeno odvisnost in povezanost in zato se mora udejstvova- ti za ohranitev integritete stvarstva. Zaradi ogromne moèi, ki jo ima èlovek znanstve- no-tehniène civilizacije, da lahko posega v naravno kro`enje in ga spremeni tako, da številne biološke vrste v kratkem èasu izu- mrejo in se s tem unièijo celotni ekosiste- mi, je dol`nost ohranitve integritete stvarstva ena središènih zahtev ekološke etike, ki iz- haja iz stvarjenskega nauka.  /    1 ( Na èloveka pa Sveto pismo ne gleda samo v njegovi soustvarjeni povezanosti z vsem stvarstvom, temveè ima znotraj vsega ustvar- jenega tudi posebno mesto. Obe poroèili o stvarjenju na zaèetku Prve Mojzesove knjige postavljata èloveka v sre- dišèe ustvarjenih stvari. V jahvistièni pripo- vedi je èlovek ustvarjen kot prvi (1 Mz 2,7), šele nato zasadi Gospodar Bog vrt in da, da po`enejo drevesa (1 Mz 2,9). Da èlovek ne bi bil sam, ustvari Bog iz poljske zemlje `i- vali (1 Mz 2,19), ki jih vodi k èloveku, da bi jih poimenoval. Nekomu dati ime pomeni v bibliènem jeziku neko resniènost usmeriti za doloèen cilj, imeti doloèeno oblast nad njo. Èe jahvist po eni strani poudarja, da je èlovek kot Bo`ja stvaritev sredi ustvarjenih bitij, pa po drugi strani izpostavlja višje mesto èloveka nad ̀ ivalmi, ker jih èlovek poimenuje in s tem dobi oblast nad njimi. ( /     # Še bolj razloèno je posebno mesto èloveka v stvarstvu izpostavljeno v prvem poroèilu o stvarjenju (1 Mz 1,1-2,4a), ki je nastalo v rokah duhovniške tradicije pol stoletja kasneje kot jahvistièna pripoved. Stvarjenje èloveka še- sti dan predstavlja višek stvarjenjskega delo- vanja. Samo èlovek je ustvarjen po Bo`ji po- dobi in samo njemu je pripisana naloga vla- danja nad zemljo. Za razliko od zunajbibliè- nih orientalskih mitov, kjer je Bo`ja podo- ba na Zemlji le kralj, kateremu je podeljeno gospodovanje nad svojim kraljestvom, raz- širi biblièni pripovedovalec ti obe kraljevski lastnosti na ves èloveški rod. Vsak èlovek brez razlike je ustvarjen po Bo`ji podobi in v moèi svoje podobnosti z Bogom dobi èlovek od Stvarnika nalogo, da si podvr`e zemljo in ji gospoduje (1 Mz 1,28). Èe èlovek ostane v te- snem odnosu z Bogom in tudi deluje kot Bo`- ja podoba, sme izvrševati gospodovanje nad `ivalmi in zemljo. Zato se izrazov “podvre- èi (kabaš)” in “vladati (radah)” ne sme razu- meti v smislu popolnega in poljubnega gos- podovanja nad zemljo, ampak ti glagoli ka`ejo veliko bolj na “kraljevski” naèin gospodova- nja. Ne smemo pozabiti, da v starem Orientu idealna slika kralja ni bila absolutni despot, ampak pastir, ki skrbi za svoje ljudstvo in ra- zume svojo oblast kot slu`bo in skrb za svoje ljudstvo. Naroèila Stvarnika èloveku torej ne smemo razumeti v smislu podelitve moèi za izkorišèevalsko gospodovanje in izkorišèanje preostalega stvarstva, temveè ga moramo ra- zumeti kot zaupanje naloge za skrbno in od- govorno gospodarjenje s stvarstvom. Pomembno je pripomniti, da duhovniš- ki spis ne konèa zgodovine stvarjenja s stvar- jenjem èloveka, ampak s sabatom, s sedmim dnevom. Iz tega sledi, da naroèilo èloveku, naj si podvr`e zemljo in ji gospoduje, ni zad- nji cilj èloveškega `ivljenja. Zadnji smisel èlo- veškega `ivljenja ni delo, ampak posveèevanje sedmega dne. Sabat da èloveku mo`nost iz- vajanja gospodovanja nad gospodovanjem. Posveèevanje sedmega dne spominja èlove- ka na to, da je edino Bog Stvarnik absolut- ni gospodar nad stvarstvom. Meja èloveškega gospodovanja pride v jah- vistièni pripovedi še bolj razloèno do izraza. Bistvena doloèitev èloveka je slu`ba na poljski zemlji (1 Mz 2,15). Odlièen polo`aj èloveka v stvarstvu je opisan v Bo`jem naroèilu, da uredi in ohrani vrt. Vrt v Edenu ni kraj, kjer bi si èlovek privošèil mirno `ivljenje, ampak predstavlja zemljo, ki jo èlovek po izvirnem Bo`jem namenu s svojim delom oblikuje in ohranja. V tem Bo`jem naroèilu èloveku, da “uredi in ohrani” vrt, je na sistematièen naèin dana temeljna doloèitev vsakršnemu èloveš- kemu delu. V napetosti med urejanjem in ohranjanjem stoji bistvena znaèilnost vsakega èloveškega delovanja. “Urediti” pomeni us- tvarjalsko, oblikovalsko dejavnost èloveka, “ohraniti” pa ka`e na nujno ohranitev danosti za prihodnje generacije. Oba vidika je potreb- no razumeti komplementarno. Bog zaupa èlo- veku zemljo, da jo on s svojim delovanjem oblikuje, obdeluje, kultivira. Pri tem pa ima tudi nalogo, da ohrani in varuje stvarstvo, ki mu je zaupano. Èlovek ni doloèen za to, da bi svobodno in brezobzirno razpolagal z zem- ljo in jo neomejeno izkorišèal. Veliko bolj mora biti èlovekova `elja po stvariteljski de- javnosti (“urediti”) vedno povezana z “ohranjanjem” `ivljenjskega prostora. Èlovek sme preoblikovati zemljo, iz nje lahko naredi lastno kultivirano “hišo”, pri tem pa je od- govoren in mora skrbeti za ohranitev stvars- tva. Še manj kot iz duhovniške je moè iz jah- vistiène pripovedi izpeljati izkorišèevalsko dr- `o èloveka do zemlje. Èloveka razume kot mandatarja, zastopnika, predstavnika Boga v stvarstvu. Njemu je zaupano upravljanje s stvarstvom. Èlovek torej ni zadnje merilo; ni mu podeljeno svobodno in brezbri`no raz- polaganje z ustvarjenim. V napetosti med “urediti” in “ohraniti”, med “preoblikovati” in “obvarovati”, skuša vernik v odgovorno- ( /       ( /    sti pred Bogom stvarstvo odgovorno spreme- niti in ga obvarovati. V razpravi smo ugotovili, da biblièno po- roèilo o stvarjenju ne daje podlage za izko- rišèevalski odnos èloveka do narave. Bo`je na- roèilo, naj si èlovek podvr`e zemljo in ji gos- poduje (1 Mz 1,28), èloveku ne podeljuje ab- solutne oblasti nad naravo, ampak mu nalaga skrb in odgovornost za zemljo. Bistvena do- loèitev èlovek se odvija v napetosti med preoblikovalsko dejavnostjo in ohranitvijo in- tegritete stvarstva (1 Mz 2,15). 1. L. White, “The Historical Roots Of Our Ecological Crisis”, in: Science 155 (1967) 1203- 1207. 2. C. Amery, Das Ende der Vorsehung. Die gnadenlosen Folgen des Christentums, Reinbek bei Hamburg 1972, 15-16. 3. E. Drewermann, Der tödliche Fortschritt. Von der Zerstörung der Erde und des Menschen im Erbe des Christentums, Regensburg 19833, 103. 4. Na zelo izèrpen in argumentiran naèin odgovarja nemški moralni teolog Hans J. Münk v svojem èlanku “Umweltkrise — Folge und Erbe des Christentums? Historisch-systematische Überlegungen zu einer umstrittenen These im Vorfeld ökologischer Ethik”, in: Jahrbuch für christliche Sozialwissenschaften 28 (1987) 133-206. 5. E. Voland, “Welche Werte? Ethik, Anthropologie und Naturschutz”, in: Philosophia naturalis 37 (2000) 131-152. 6. E. Voland, n. d., 140. Voland citira nekega bolivijskega predstavnika domorodnega ljudstva: “We aren’t nature lovers. At no time have indigenous groups included the concepts of conservation and ekology in their traditional vocabulary.” 7. G. von Rad, Gesammelte Studien zum Alten Testament, München 1965, 146. 8. Claus Westermann ka`e na to, da ne gre za unilateralno odvisnost vere v stvarjenje od odrešenjsko zgodovinske izkušnje ljudstva Izrael, ampak da so bili ideja stvarstva in motivi bibliènih zgodb `e predhodno poznani pri sosednjih ljudstvih. 9. L. Alonso-Schökel, “Motivos sapienciales y de alianza en Gen 2-3”, in: Biblica 43 (1962) 295-315. 10. G. Greshake, Gott in allen Dingen finden. Schöpfung und Gotteserfahrung, Freiburg i. Br. 1986, 58. 11. G. Greshake, n. d., 18. 12. R. Koch, Erlösungstheologie Genesis 1-11, Bergen– Enkheim 1963, 44. 13. C. Westermann, Schöpfung, Stuttgart–Berlin 1971, 111.  # Jutrišnjega sveta, na poti h kateremu smo vsi — tako verni in neverni — ne bi rad videl tako, kot ga je genialni matematik Blaise Pas- cal v svojih Mislih. Menil je, da naj bi bilo nespametno se ukvarjati s èasi, ki niso naši. Prihodnost prehitevamo, je menil, kot da bi hoteli pospešiti njen potek. Ukvarjamo se s preteklostjo in prihodnostjo, skoraj pa ne mi- slimo na sedanjost, v kateri `ivimo. Roman- tièen pobeg iz prizadete in boleèe sedanjo- sti v neko utopièno prihodnost pa ni hote- nje današnjega znanstveno agilnega razisko- vanja prihodnosti, tj. futurologije. Nova zna- nost po mnenju Ossipa K. Flechtheima ne nastopa v smislu boja za prihodnost. Takšen boj za pravo naèrtovanje je povezan z odgo- vornostjo za jutrišnji svet. Kolikor bolj sta raz- širjeni in vplivnejši znanost in tehnika, to- liko bolj ju je treba in se ju mora predvide- vati in naèrtovati — ne le na ravni sveta, ampak tudi univerzuma. To predvidevanje in naèr- tovanje zadevata nas vse, verne in neverne. Novinarji in mediji pri tem v nas pogoste- je prebujajo strah, namesto da bi nas napol- njevali z vero in upanjem. Jutrišnji svet najprej korenini v zdajšnji, na sedanjost naravnani temeljni usmeritvi. Kako pa se ta današnji svet in njegovo temelj- no usmeritev doloèa? Stališèa in mnenja o tem se razhajajo. Eni trdijo, da naj bi šlo za teh- nièni svet, v katerem je vse mo`no. Drugi so mnenja, da naj bi šlo za svet, ki ga ogro`a- ta znanost in tehnika. Spet drugi vidijo v os- predju svet brez miru, ki ga doloèajo obo- ro`itvena tekma, sovraštvo in prepiri. Ob tak- šnih razhajajoèih se pogledih in odgovorih je razumljiva negotovost, s katero se skuša sooèiti vprašanje o odgovornosti za jutrišnji svet. Torej, kam vodi pot? Kaj naj stori krist- jan? Na ti vprašanji bom skušal na kratko od- govoriti s tremi trditvami. Kot prvo: kristjan znova postavlja èloveka v središèe, kar zadeva znanstveni razvoj. Dru- giè: osebna svoboda in s tem èlovekova od- govornost opozarjata na etièno razse`nost, ve- ljavno danes in jutri, to se pravi, na poveza- nost védenja in vesti. In nazadnje, tretjiè: svet za èloveka ni le prostor za tehnièno eksperi- mentiranje, ampak Bo`je stvarstvo. Iz tega iz- virajo tri praktiène posledice. K prvi trditvi: Èlovek in znanstveni na- predek kot vprašanje jutrišnjega sveta. Ka- tastrofe in razpadi kot posledica obeh sve- tovnih vojn so pripeljali do spoznanja, da samo znanstveni napredek, tj. izkljuèno na samo sebe naravnana znanost, ne more raz- rešiti èloveških problemov. Po vsem svetu se je v svetovnih vojnah izkusilo, koliko trplje- nja lahko èlovek povzroèi bli`njemu in kako se je najnovejša tehnièna sredstva uporabi- lo za unièenje stvarstva in za to, da se je soè- loveka pahnilo v najhujšo nesreèo. Unièenje èlovekovega okolja poraja zato danes strah in nezaupanje do znanosti in tehnike. Znans- tveno-tehnièni napredek, anga`iranje veli- kega dela znanstvenega raziskovanja, da bi se pridobilo vse boljše oro`je, še posebej pre- buja strah. To je toliko bolj razumljivo, èe èlovek pomisli — pri tem se na sklicujem na tajna poroèila, ampak na informacije v stro- kovnih èasopisih s podroèja jedrske fizike — .  & /.0 1 )(        ( /       da je danes na svetu prek 50.000 atomskih bomb, ki le`ijo v skladišèih oro`ja in vojaške opreme na Vzhodu in Zahodu. Samo nekaj odstotkov bi zadošèalo, da bi se svet in èlo- veštvo skoraj ali povsem unièilo. Še veèjo ne- varnost predstavlja dejstvo, da je za izdela- vo teh bomb potreben plutonij. Tega je po vsem svetu veè milijonov kilogramov. Smrtna doza za èloveka pa znaša le nekaj mikro- gramov. Kdo nam lahko jamèi, da ne bo ne- kega dne zaradi tehniène ali èloveške napake ali zaradi posledic teroristiènega mašèevanja današnji in jutrišnji svet skoraj povsem ali v celoti unièen? Zatorej je znamenje upanja dejstvo, da so pripeljala pogajanja o zmanj- šanju števila raket srednjega dosega do po- zitivnega napredka. Nadaljnje napredovanje pa predstavlja naše najveèje upanje. Niè èudnega ni, da se polašèa danes strah pred prihodnostjo v razliènih oblikah tudi jasnovidnih zastopnikov èloveštva in jim na- rekuje preprièanje, da bi svet še dolgo mogel nadaljevati takšno pot. Znanosti sovra`ni to- kovi se javljajo in odtod novo videnje od- govornosti za jutrišnji svet. Opozarja se na meje znanosti. Tako je profesor Gierer, bio- log iz Tübingena in vodja oddelka za mo- lekularno biologijo na Inštitutu Maxa Planc- ka, v svojem zadnjem delu Die Physik, das Leben und die Seele (Fizika, `ivljenje in duša) opozoril na danes razpoznavne meje znano- sti.1 Tako meni: èeprav je moderna znanost uèinkovita, kar zadeva pojasnitev narave, pa ni popolnoma zmo`na doumeti lastnih pred- postavk. Bila naj bi torej nezmo`na razre- šiti zagonetnosti, veèpomenskosti sveta. Tak- šne trditve priznanega fizika in biologa za- stavljajo vprašanje po tem, kar le`i onstran meja fizikalne in biološke znanosti. To danes ne zanima le predstavnikov kršèanske teo- logije, ampak vsakega èloveka, ki se sprašuje po lastni poti v prihodnost. Kaj torej lah- ko znanost, ki je naravnana na samo sebe, stori za jutrišnji svet? Današnji znanstveni raziskovalni program vendarle ni stvar, ki bi zadevala le nekaj stro- kovnjakov, ampak ravno tako tudi dr`avo, stranke, svetovno javnost. Toda, ali se odgo- vornost lahko deli? Kdo je danes zmo`en ime- ti pregled nad naravoslovnimi znanostmi in tehniko z vsemi njihovimi posledicami ter oceniti domet njihovih pozitivnih pa tudi ne- gativnih posledic? In predvsem: kdo nosi etiè- no odgovornost? Kdo jo zastopa z avtorite- to in s posebnim poudarkom? Zame zato ni noben èude`, èe pomembni predstavniki znanosti, kot je, recimo, francoski molekularni biolog in Nobelov nagrajenec Jac- ques Monod v knjigi Zufall und Notwendig- keit (Nakljuèje in nujnost) z nereligioznim oz. agnostiènim svetovnim nazorom preprosto ne zavzamejo stališèa do odgovornosti znanosti, ampak znanstveni razvoj in njegove rezulta- te strogo zavraèajo. Stroga obsodba Nobelo- vega nagrajenca se glasi, citiram: “Zatorej mo- derni èlovek obraèa hrbet znanosti in se obraèa celo proti njej. Zdaj je zmo`en izmeriti nje- no strahotno unièevalno moè, ki ni naperje- na le proti telesu, temveè tudi proti duhu.”2 Ustrezno “te`ka” je tudi èlovekova podoba tega znanstvenika. @ivljenje naj bi nastalo po nekem enkratnem in neverjetnem nakljuè- ju. Tudi èlovek naj bi v tej celotni igri raz- voja bil le rezultat nakljuèja. Moral bi se konè- no prebuditi iz svojega tisoèletnega sna, meni, in “priznati svojo popolno zapušèenost, svojo popolno tujost.”3 To je — dodajam sam — ne- zaupanje do prihodnosti, do napredka, ki nam lahko vzame pogum. Tako sledi ne nazadnje iz te zveze facit: Enostransko vero v znanost, ki je bila zna- èilna za 19. in 20. stoletje, je danes nasledi- la kritièna samorefleksija o prihodnosti zna- nosti, èloveka in njegovega sveta. Nadaljeva- nje dosedanje poti naše znanosti in gospo- darstva se sooèa z narašèajoèem nezaupanjem. Kaj torej iz tega sledi zastran odgovornosti za jutrišnji svet? ( /     # Kristjanov odgovor se glasi: vzrok seda- nje krize na teh podroèjih ni povezan s teh- niko in z znanostjo kot takima, niti ne le s tehnièno-znanstvenim napredkom, temveè s èlovekom samim. Danes ne gre toliko le za svobodo raziskovanja, ampak ravno tako za zašèito dostojanstva, za pravice èloveške ose- be, ki so postali ogro`eni zaradi znanstvenega napredka brez obzirnosti do èesar koli in za vsako ceno. Sprememba èlovekovih osnov- nih vrednot namreè ne posega le neposred- no v zvezo med zakonodajo in politiko, am- pak to presega. Èe èlovekova notranja duhov- na kultura postaja zanemarljiva, potem (pre)ostaja samoiskanje kot prevladujoèa sila, `al tudi na podroèju znanstvenega naèrtova- nja. S kršèanskega vidika tako sledi, da je da- nes enostransko vero v znanost, znaèilno za 19. in zgodnje 20. stoletje, nadomestila kri- tièna samorefleksija o èlovekovih zmo`nostih v njegovem svetu v prihodnosti. Znanstve- ni napredek, tega se ne bi smelo utajiti, je `iv- ljenje na Zemlji v številnih pogledih in na šte- vilnih podroèjih napravil bolj èloveka vred- nega in bolj èloveškega. Toda kristjan k temu dodaja še sledeèe: v središèu znanstveno-teh- niènega napredka in naèrtovanja stoji èlovek. To velja v doloèenem oziru tudi za teologi- jo, ki ravno èloveka obravnava tako, da ga pre- sega in gleda nanj s Stvarnikovimi oèmi. Èas je za to, da èlovek kot Bo`ja podoba spet postane srce in cilj znanosti in tehnike, da tako delo njegovega duha in njegovih rok ne pogoltne njega in njegovega okolja. Cerkev celo izpoveduje drzno vero, da je èlovek Bo`ja podoba in da ima pri Bogu svojo veèno pri- hodnost. To — tako se zdi — se je dlje èasa pre- malo upoštevalo. Zloraba in nevarnosti niso stvar znanosti in tehnike kot takih, ampak preprièanja tistih, ki ne upravljajo z napred- kom v smislu razumnega in dobrega. Pora- ja se še dodatno vprašanje, èe je èlovek z vi- dika napredka postal boljši, duhovno zrelejši in predvsem odgovornejši. Toda sledi trditev: znanstveno-tehnièni napredek naše dobe bi moral iti z roko v roki z moralnim in duhov- nim razvojem èloveka in njegovega obèutka odgovornosti. S tem se — kot drugo — posveèamo èlove- kovi osebni odgovornosti z etièno razse`nost- jo za danes in jutri. To pomeni, kristjan se ne sme na kakršen koli naèin pridru`iti nas- protnikom znanstvenega napredka, temveè opozarjati samega sebe in naš èas na osebno odgovornost vsakega posameznika (tudi v znanosti), tudi v teamu ali skupnosti. Pred etiènim redom vrednot stojimo tako na po- droèjih znanosti kot na tleh gospodarstva, ko- munikacije in javnega mnenja. Na danes za- stavljeno vprašanje “Kdo odloèa o zadnji odgovornosti in zadnjih mejah raziskovanja” bomo odgovorili, sklicujoè se na to, da se ta zadnja odgovornost danes nahaja pri vsakem posameznem èloveku, pri njegovem prepri- èanju, pri njegovem redu vrednot. Z drugimi besedami: znanost in religija, èlovek in ob- last, etika in religija, humanistièna in kršèan- ska podoba sveta se ka`ejo pri tem prav tako v novi povezanosti. Èlovekova odgovornost za merilo in cilj znanstvenega napredka, vprašanje po od èloveka doloèenem in uve- ljavljenem redu vrednot — vse to je nekoè na- peto razmerje med znanostjo in religijo spet prepletlo na novo, in sicer v smislu komple- mentarnosti védenja in vere, ki se v dialogu sooèata z razliènih izhodišènih toèk. Na to navezuje svoje uèinkovito stališèe — tu nava- jam ponovno enega od Nobelovih nagrajen- cev — v delu Der Teil und das Ganze (Del in celota) münchenski profesor Werner Heisen- berg: “Ko èlovek v zahodnem svetu vpraša, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je `eleti in kaj je vredno obsojanja, naleti vedno znova na vrednostno merilo kršèanstva. /…/ Ko bo ne- koè magnetna sila, ki usmerja ta kompas, po- vsem ugasnila, se bojim, da bi se lahko zgodile zelo grozne stvari, ki presegajo koncentracij- ska taborišèa in atomske bombe.”4 Iz tega ( /       opozorila sledi, da je treba znanost in tehniko povezati in preveriti z raziskovalèevo etièno razse`nostjo, kajti sicer obstaja mo`nost, da bosta unièili èloveka in njegovo prihodnost. Danes pa spada k razveseljivim stvarem, da se ustvarja vse meje presegajoèa, neke vrste svetovna skupnost — a global united — pred- stavnikov znanosti, ki — zavedajoè se èlove- kove etiène odgovornosti — opozarjajo na da- našnjo ogro`enost èloveka sprièo genetiène in biološke manipulacije ter sprièo kemijske- ga, bakteriološkega in jedrskega oboro`evanja. Kristusov zgled in sporoèilo postavljata èloveka v polo`aj osebne odgovornosti za sa- mega sebe, za druge in za svet sploh vedno znova v ospredje. Kajti zapoved ljubezni do Boga se meri po zapovedi ljubezni do bli`- njega. To ni nikakršna teorija, temveè terja konkretno aplikacijo v vsakdanje `ivljenje. K temu spada tudi to, da se jemlje osebno od- govornost povsem resno in se ne da o njej le govori. Tudi to je namreè izpolnitev zapovedi ljubezni do bli`njega. Etièna razse`nost se na- haja le tam, kjer èlovek v svoji osebni odgo- vornosti resno jemlje razlikovanje ne samo med pravim in zmotnim, ampak tudi med dobrim in slabim, in sicer tako zase kot za druge. Za to potrebuje neko jasno usmeri- tev, nek red vrednot, kot je ta, ki je zapisan v desetih zapovedih. Tako pride do utrditve etiènega reda vrednot — presegajoèega huma- nistièna umovanja — v religiozni in kršèan- ski podobi sveta. Tega se kristjan spominja vedno, ko v novi zavezi pri Luki bere: “Kaj namreè pomaga èloveku, èe si ves svet pri- dobi, sebe pa pogubi ali zapravi?” — K temu dodajam: škodo utrpi sam, prek njegovega znanstvenega instrumentarija pa potegne va- njo tudi druge. Osebna odgovornost in etièni temelj vo- dita k ugotovitvi: Danes potrebujemo pred- nost etike pred tehniko, primat èloveka nad stvarjo, superiornost duha nad materijo. Pri tem gre za biti veè, in ne za imeti veè. Takšno razmišljanje je naglasil tudi nek- danji ustanovitelj Rimskega kluba, ki je pred veèjim obèinstvom izjavil: “Šokantno odkrit- je, do katerega moramo še priti, je v tem, da èlovek z vso svojo znanostjo, s svojimi naèrti, strukturami, sistemi in orodji ne bo spremenil svoje usode, èe ne bo spremenil samega sebe.” Tako se ponovno zastavlja vprašanje po re- ligiji in njenem pomenu, ne le za osebno, am- pak tudi za dru`beno `ivljenje. K temu naj dodam še trditev nekega drugega avtorja, ki sicer ni kristjan. V svojem razmišljanju o pri- hodnosti dru`benega razvoja in o èloveku Erich Fromm meni: “Prviè v zgodovini je fi- zièno pre`ivetje èloveštva odvisno od radikal- ne spremenitve èloveškega srca. To,” doda- ja, “pa je mo`no le v primeru, èe bo v dra- stiènih gospodarskih in dru`benih spremem- bah posamezniku dana prilo`nost, da se sam spremeni.”5 Danes obstaja poplava knjig, ki napove- dujejo novo zavest, ki poroèajo o novem od- nosu do narave in okolja, do jaza in ti-ja, do dru`be in zdravja. Pri tem se opozarja na skrivnostna védenja in mite, ki naj bi naše- mu bivanju dali nek povsem nov smisel. Kri- stus, pravijo, naj bi prišel le zato, da bi nam pokazal, kako se èlovek lahko sam reši. To po- meni, da naj bi dozdaj samoumevno veljavna znanstvena ali kršèanska podoba sveta bila zgodovinsko prese`ena ali vsaj potrebna dopolnila. Nekateri se tako zatekajo v mitiène religijske podobe, drugi spet išèejo izhod v razliènih svetih naukih ali pri politiènih dok- trinah oz. ideologijah. Številne sekte, nasta- jajoèe v podobnem kontekstu povezovanja znanosti in napredka, znanosti in vere, ki se potem med seboj prepirajo, niso nikakršen spodbuden izhod. Èlovekova osebna odgovornost temelji v na- petosti med védenjem in vestjo. Sporoèilo v Kri- stusovem evangeliju: JAZ SEM GOSPOD zato ni naslovljeno le na èloveka, na posameznika, ampak vsebuje hkrati tudi sporoèilo o èlove- ( /     # ku. Drugaèe reèeno: Razodetje, ki je namenje- no èloveku, hoèe hkrati tudi posredovati informacije o èloveku, o smislu in cilju nje- govega `ivljenja. V tem pogledu pusti Dostojevski Ivanu Karamazovu izreèi: “Skrivnost èlovekovega bivanja ne le`i v samem bivanju, ampak v na- menu bivanja. Brez trdne predstave o tem, èemu naj `ivi, èlovek ne bo hotel veè `iveti. Raje se bo unièil, kot da bi vztrajal pri `iv- ljenju na Zemlji, celo tedaj ne, ko bi bilo oko- li njega kruha v obilici.”6 Povezanost védenja in vere spada bistveno k našemu preprièanju, ko govorimo o oseb- ni odgovornosti, o soodgovornosti èloveka, kristjana za jutrišnji svet. Kajti kristjani se ni- majo za loèene od sveta, ampak si solidarno z drugimi prizadevajo za prihodnost èloveka in sveta. Pa pojdimo k tretjemu razmišljanju: Svet ni le polje za tehnièno eksperimentiranje, am- pak tudi Bo`je stvarstvo. Moderna tehnika je posegla globoko v naravo, ki nas obdaja, v naravni red stvari. Pripeljala naj bi, kot da- nes pravimo, do daljnose`nih sprememb na vseh `ivljenjskih podroèjih, celo do novega celovitega odnosa do `ivljenja. Drugaèe re- èeno: naš moderni svet je od svojih temeljev dalje tehnièni svet, kajti tehnièno znanje pro- dira na vse razse`nosti dru`benega `ivljenja, kakor tudi globoko v dru`insko in zasebno podroèje. Svet tehnike ima, ali bolje, je imel za posledico novo obèutje `ivljenja. Naèel- na izvedljivost, mo`nost manipulacije, do- stopnost do vsega oz. èesar koli zbujajo vtis, da temelji verskega `ivljenjskega reda, ki iz- virajo iz evropskega-zahodnega izroèila, iz- gubljajo na pomenu, pravzaprav da so izgubili svojo veljavnost. Tako je naš stehnizirani svet z vso svojo fascinacijo deloma podlegel skušnjavi celo iz èloveka napraviti objekt, predmet naèrtova- nja. Èlovek bo na ta naèin samemu sebi od- tujen. Mo`nost vsega naèrtuje prihodnost v okviru tehniènih mo`nosti sedanjosti. Tako oblikuje v doloèeni meri preprièanje, da je vse sedanjost brez prihodnosti in preteklo- sti. Toda to je osiromašenje èloveka, ob ka- terem se v naši generaciji poraja šok, da bo naš svet izropan in unièen, da so zrak in voda, rastline in `ivali, okolje samo zaradi èlove- ka in njegovega tehniènega naèrtovanja po- stali ogro`eni. Pri tem je èlovekova ogro`e- nost v središèu pozornosti. Številne razpra- ve in knjige, napisane v tej smeri, so moèno vznemirile javno mnenje. Knjige, kot recimo Die Umwelt ist uns anvertraut (Okolje nam je zaupano) Martina Rocksa,7 izèrpno in uèin- kovito ka`ejo na nujni popravek enostransko tehnièno razumljene ideje napredka. Iz za- vesti naše skupne odgovornosti za prihodnost ( /    Tone Kralj: Sv. Franèišek pridiga v Assisiju, visoka jedkanica, 1924 (ilustracija k Ro`icam sv. Franèiška).   je, èe smem reèi, kristjan poklican k sodelo- vanju in razmisleku. Odpreti mora prvo Mojzesovo knjigo, da bi lahko skupaj z drugimi uravnaval nujni obrat enostranskega procesa mišljenja. Zanj ne stoji v ospredju samo ali izkljuèno strah ali šok — strah pred slepo ulico èloveškega raz- voja. Prebira naj Sveto pismo s Prvo Mojze- sovo knjigo. Kršèanska podoba sveta temelji v Bo`jem naroèilu èloveku. Tu pa ni le zapi- sano: “Naredimo èloveka po svoji podobi, kot svojo podobnost!” Potem, tako je reèeno, je Bog stvarstvo predal èloveku v oskrbo z be- sedami: “Podvrzita si Zemljo!”, to pomeni, da svet, stvarstvo in èlovek v Bo`jem naèr- tu spadajo skupaj. Bog je Zemljo èloveku izroèil ne zato, da bi jo ta izkorišèal, ampak da bi skrbel zanjo. To zanimivo stališèe za- stopa Carl Amery v knjigi Das Ende der Vor- sehung (Konec Previdnosti).8 Zemlja, se pra- vi naše okolje, v obzorju vere ni nikakršen neomejen rezervoar za izkorišèanje, ampak del skrivnosti stvarjenja, ki se ga ne sme eno- stavno izropati, ampak se mu mora èuditi in mu izkazovati spoštovanje. Kršèanska podoba èloveka vidi torej ce- lotno vidno stvarstvo kot Bo`je delo. Tega Boga lahko zaslutim in prepoznam `e v ne- doumljivi velièini in modrosti naravnega reda. Èloveku je bilo to èudovito delo zaupano, zato pravi Psalm 8: “Kaj je èlovek, da se ga spominjaš? /…/ Dal si mu oblast nad deli svo- jih rok. /…/ Gospod, naš Gospod, kako èu- dovito je tvoje ime po vsej zemlji!” S pomoèjo takšnega videnja, s pomoèjo takšnega odnosa bomo popravili podobo sveta, ki je našo Zem- ljo, naše okolje pripeljala v nevarnost. V prejš- njih èasih se je èlovek bal naravnih grozot, naravnih katastrof. Danes bi lahko rekli, da narava, Bo`je stvarstvo, trepeta pred èlo- vekom, ki je postal neveren ali egoistièen. V luèi stvarjenjskega naroèila tvorita narava in èlovek skupnost, ki ju v njuni usodi povezuje solidarnost. Skrb za naše okolje vsebujejo sve- topisemske besede: “Podvrzita si Zemljo!” To naroèilo vkljuèuje tudi mo`nost, da se naravo preoblikuje v svet kulture, da bi se jo zašèi- tilo in ohranilo za prihodnje rodove. Kdor pred stvarjenjskim redom ne èuti nobenega spoštovanja, je v skušnjavi, da bi svet, uni- verzum uporabil le kot prostor za svoje znans- tveno-tehnièno raziskovanje ali naèrtovanje. Tako smo po neki drugi poti dospeli do enakih ugotovitev, kot v prvem in drugem delu mojih razmišljanj. Èlovek je v središèu pozornosti, še posebej na poti v prihodnost. Njegova podoba sveta in èloveka je odloèilna za njegove osebne odloèitve, kar zadeva nje- govo védenje ter z njim povezano osebno od- govornost. Gre za èloveka, ki poseduje véde- nje in vest. Zlorab nista krivi znanost in teh- nika, ampak èlovek, ki se napredka ne poslu- `uje vedno, poudarjam ne vedno v smislu do- brega, ampak tudi slabega in zlega. Pri tem gre, kot `e povedano, za prednost etike pred tehniko, primat osebe nad stvarjo; gre za su- periornost duha nad materijo. V veri v Kristusovo blagovest sta svet in èlovek na poti k svoji polnosti. O “kako” ne vsebujejo Kristusovi napotki niè podrobnega. “Saj v veri hodimo in ne v gledanju,” je menil Pavel (2 Kor 5,7). “Celotno stvarstvo, ki ga je Bog ustvaril zaradi èloveka, bo osvobojeno su`enjstva minljivosti.”9 Zemeljski napredek je gotovo razlièen od te verske ideje o Bo`- jem kraljestvu. Ta napredek pa ima vseeno velik pomen za Bo`je kraljestvo,10 kolikor lah- ko prispeva k boljši usmeritvi èloveške dru`be. Obratno je kršèanska predstava èloveka in njegovega sveta pomoè za usmeritev k cilju in za pravo èlovekovo odloèitev v tem svetu, v katerem smo mi vedno na poti iz sedanjosti v prihodnost. V prihodnost, v kateri tudi prednik koprni po novem nebu in novi zem- lji, ali kot je zapisano v Drugem Petrovem pi- smu: “Mi pa po njegovi obljubi prièakujemo nova nebesa in novo zemljo, v katerih biva pra- viènost.” (2 Pt 3,13). To pa le`i onstran èlo- ( /     # veškega znanstvenega napredovanja in nje- gove evolucije. Za kristjana stoji zato v os- predju stremljenje po praviènosti in miru v našem svetu, ki postaja eno, z globalno pri- hodnostjo. Vse bolj okrutno oro`je vse bolj ogro`a èlovekove pravice in èlovekovo dosto- janstvo, tako posameznika kot narodov. @e leta 1963 je Janez XXIII. menil, da je dandanes ne- smiselno imeti za mo`no, da bi se z vojno po- novno vzpostavilo porušeni red. Dr`avna vods- tva so še vedno ujeta v `e prese`ene miselne sheme, se pravi, da še verjamejo, da morajo s pomoèjo vedno boljšega oro`ja in vojne opre- me varovati nacionalni ali ideološki presti`. Hkrati menijo, da si morajo zaradi nezaupanja in strahu prizadevati za to, da bi bili s pomoèjo boljšega oro`ja moènejši kot drugi. Kristjani so obvezani k drugaènemu poj- movanju, in sicer po Kristusovem zgledu. Zato vabijo vse izraziteje k sodelovanju, in sicer k sodelovanju med znanostjo in gospo- darstvom, med mediji in svetovnimi religi- jami. Kajti Bo`ja alternativa èlovekovemu na- silju je pot, ki ka`e na Kristusov zgled. On, Kristus, je “ubil sovraštvo na svojem lastnem telesu.” Èe apliciramo prvo in najveèjo Bo`jo za- poved, zapoved ljubezni do Boga in bli`njega, v obliki, kot jo je izrekel Kristus, na današ- nji svet — ne teoretièno, ampak povsem kon- kretno — potem bi se ne mogli odreèi temu, da bi ne izrekli priznanja tem, ki so se pri va- rovanju svojih pravic odpovedali uporabi sile, tem, ki se, nasprotno, omejujejo na obram- bna sredstva, katera so dana na razpolago tudi šibkejšemu. Obstaja moè nenasilnosti, brez sovraštva in mrtvih, ki lahko uèinkovito klju- buje krivici. Evropske škofovske konference in posebne sinode se v okviru kristjanov prizadevajo, da bi tej novi miselnosti pokazale pot. V soli- darni povezanosti, v skupni odgovornosti za jutrišnji svet, bi rad spomnil na Jezusove be- sede iz govora na gori: “Po njihovih sadovih jih boste spoznali. /…/ Takó vsako dobro drevo rodi dobre sadove, slabo drevo pa slabe.” (Mt 7,16-17). In k temu: “Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresnièuje, podoben preudarnemu mo`u, ki je zidal svojo hišo na skalo. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hi- šo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresnièuje, je podoben nespametne- mu mo`u, ki je zidal hišo na pesku. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so ve- trovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.”. (Mt 7, 24-27).  2 31 * * Vir: Kardinal Franz Koenig. “Verantwortung des Christen fuer eine Welt von morgen.” V: Hans-Peter Duerr in Walther Ch. Zimmerli, Hrsg.: Geist und Natur. Scherz Verlag, Bern, 1990, str. 302-312. 1. Alfred Gierer, Die Physik, das Leben und die Seele, München 31986. 2. Jacques Monod, Zufall und Notwendigkeit, München 71985, 151. 3. N. d., 169. 4. Werner Heisenberg, Der Teil und das Ganze, München 1985, 222. 5. Erich Fromm, Haben oder Sein, Die seelischen Grundlagen einer neuen Gesellschaft, Stuttgart 1976. 6. Fjodor M. Dostojewskij, Die Brüder Karamasow, Frankfurt am Main 1986. 7. Martin Rocks, Die Umwelt ist uns anvertraut, Mainz-Weisenau 1987. 8. Carl Amery, Das Ende des Vorsehung, Die gnadenlosen Folgen des Christentums, Reinbeck 1974. 9. Drugi vatikanski cerkveni zbor, v: Cerkev in svet, št. 39. 10. N. d. ( /      "& 454    4 1     Najvišji, vsemogo~ni, dobri Gospod,tebi hvala, slava in ~ast in ves blagoslov (prim. Raz 5,12- 13).Tebi, Najvišjemu, edinemu pristoji in nih~e ni vreden tebe imenovati. Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi (prim. Ps 102,22; Tob 8,7; Dan 3,57), posebno s soncem, velikim bratom (prim. Ps 148,3; Dan 3,62),ki razsvetljuje dneve in nas. Lepo je in v velikem sijaju `ari. Tebe, Najvišji, odseva (prim. Raz 1,16). Hvaljen, moj Gospod, v sestri luni in zvezdah (prim. Ps 148,3; Dan 3,63); ustvaril si jih na nebu jasne, dragocene in lepe. Hvaljen, moj Gospod, v bratu vetru in zraku (prim. Dan 3,65),v obla~nem in jasnem, sploh vsakem vremenu (prim. Ps 148,4), s katerim ohranjaš svoje stvari. Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri vodi (prim. Dan 3,77; Ps 148,4); mnogo koristi poni`na, dobra in ~ista. Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju,v katerem nam no~ razsvetljuješ; lep je in vesel in krepak in mo~an. Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri zemlji (prim. Dan 3,74), ki nas kakor mati hrani in nam gospodinji in prinaša razli~no sadje in pisane ro`e z zelenjem (prim. Ps 148,9; Dan 3,76). Hvaljen, moj Gospod, v onih, ki zaradi tvoje ljubezni odpuš~ajo in prenašajo slabosti in trplje- nje. Blagor njim, ki ostanejo v miru, zakaj ti, Najvišji, jih boš kronal (prim. Jak 1,2.12). Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti,ki ji nih~e v `ivljenju ne uide (prim. Rim 5,12).Gorje njim, ki umrjejo v smrtnem grehu, a blagor njim, ki po~ivajo v tvoji najsvetejši volji (prim. Raz 14,13), zakaj druga smrt jim ne bo mogla storiti `alega (prim. Raz 2,11; 20,2). Hvalite in poveli~ujte mojega Gospoda in zahvalite se mu in slu`ite mu v veliki poni`nosti (prim. Apd 20,19).  6* (4 ( /     # Ko prebiramo Hvalnico stvarstva, lahko ugotovimo, da je sv. Franèišek s svojo mistiè- no intuicijo prišel do istih sklepov kot eko- logija; da namreè v naravi vse slu`i. Slu`i son- ce, luna, zvezde, oblaèno in jasno nebo, rast- line, cvetje na polju. Vse. Prav vse. In v za- nosu prepeva: “Hvaljen bodi, moj Gospod, z vsemi svojimi stvaritvami.” Gotovo je presenetljivo dejstvo, da so Franèišek in znanstveniki prišli do istih za- kljuèkov. Na misel nam prihaja, da imata znanost in mistika isto poèelo, ki ne more biti drugje kot v Bogu. Tako mistika kot znanost sta be- seda Boga. Ne le, da ni nasprotja med znanostjo in vero, temveè se celo dopolnjujeta. Sta dve re- snici, ki tedaj, ko ju postavimo eno ob drugo, poka`eta vso resnico, vso bo`jo besedo. Èe v razpravljanju med teologi in znans- tveniki pride do nesoglasij, kot se je `al do- gajalo v preteklosti, to pomeni, da razprave niso potekale na pravi naèin. Ali je bila na- paèna teologija ali pa napaèna znanost. Prava znanost in prava teologija sta bo`ji besedi. Torej ne moreta biti nikoli v nasprotju, ampak se medsebojno dopolnjujeta. Za prihodnost si lahko samo `elimo, da teologija in znanost ne bi veè hodili po lo- èenih poteh, ampak da bi se konèno sreèa- li z vzajemnim spoštovanjem, da bi reševali èlovekove te`ave, ki jih ne more rešiti niti sama teologija niti sama znanost. Za rešitev najglobljih problemov današ- njega èloveka se je potrebno zateèi k celoviti bo`ji besedi, k teologiji in znanosti. Videli smo, da v naravi vse slu`i. O tem soglašata znanost in teologija. Vsa `iva bit- ja imajo pomembno vlogo v stvarstvu. Ne le s tem, kar so, ampak tudi s tem, kar posta- jajo. Rojstvo, rast in smrt vsakega `ivega bitja so pomembni dogodki, ki imajo svojski na- men v slu`enju. Sv. Franèišek hvali Gospoda za vse, kar se godi v naravi; niti smrt ga ne utiša v njego- vi hvalnici. Ne vznemiri se ob njej, marveè jo poklièe z ljubkovalnim imenom sestra, se- stra Smrt. Smrt je sestavni del ̀ ivega bitja. Vsako ̀ ivo bitje se rodi, raste in umre. Brez smrti posa- meznikov bi se vesoljno ravnovesje poruši- lo. Lahko torej reèemo, da je `ivo bitje èu- dovita resniènost, ki zasije za hip v èasu, po- tem pa takoj prepusti mesto drugim iskricam `ivljenja. Je luè, ki se pri`ge in takoj ugasne, potem ko je pri`gala druge luèi. @ivljenje je neizmerno nenehno iskrenje, kjer vsaka iskra slu`i neèemu. Nihèe ni ve- èen, toda tudi nihèe ni nekoristen. Vsako `ivo bitje poje svojo bivanjsko pesem in se takoj `rtvuje, da bi spro`ilo druge pesmi. Na prvi pogled lahko svet, v katerem `i- vimo, izgleda kot svet, ki mu vlada sebiènost. Pomislite na biološke zakone boja za obsta- nek, zmage moènejšega, na zakone o zaseda- nju kar najveèjega prostora v tekmovanju ene- ga z drugim. Na eksperimentalni ravni so ti zakoni zelo toèni in takoj pritegnejo pogled znanstvenika, vajenega poskusov, ki so zanesljiv vir znans- tvene resnice. Ko pa te zakone vrednotimo, menim, da je treba preseèi zgolj eksperimentalno raven in se zazreti v globine resniènosti vseh stvari v njihovi celovitosti. Ko gledamo na stvarstvo s tega stališèa, lahko opazimo tudi, da se `iv- -"- 5   4 1    ( /       ljenje ne omejuje na izra`anje egoizma, ampak da je prej nenehno darovanje v prid vseh; tako se oblikuje ekološko ravnovesje, ki koristi vsem. Sv. Pavel ima èudovit izraz za to: “Vse stvarstvo jeèi kot v porodnih boleèinah.” Vse stvarstvo je v porodnih boleèinah, jeèi, trpi, se `rtvuje, da bi rodilo. @ivljenje je altruistièna in ne egoistièna resniènost. Res je, da moènejši ubije šibkejšega, ven- dar tega ne stori neurejeno; to stori na osnovi zakona slu`enja, ki mu je pokoren tudi sam zmagovalec. Èe svoje izhodišèe postavimo v posa- meznika, loèenega od celote, kakor da bi ta imel razlog za obstoj sam v sebi, potem se nam lahko `ivljenje zazdi nekaj strašnega. Toda v tem primeru hoèemo mi sami ra- zumeti stvarstvo v egoistiènem kljuèu, ko postavljamo svoje izhodišèe na zgrešeno toèko, to je na egoistièno, kakor da bi bilo vse vesoljstvo v funkciji tistega posamez- nega `ivega bitja. Èe pa postavimo svoje izhodišèe v ravno- vesje in v vesoljno harmonijo, recimo celo v Boga, vse postane lepo in skladno, kakor je bilo za Franèiška, ki je v globini intuitivno zaèutil resniènost stvari in je z vso dušo pre- peval skupaj s Stvarnikom: “Bog je videl, da je vse dobro.” V naravi vse slu`i. Na dejaven naèin. Vsa `iva in ne`iva bitja imajo neko slu`bo. Moramo pa tudi ugotoviti, da gre za nuj- no, to je neobhodno slu`enje. Ne svobodno. In svobodno ni, ker táko ne more biti, ker v `ivih bitjih in še bolj v stvareh ni svobode pri izbiranju. Reèi moramo tudi, da je iz is- tega razloga neprimerno govoriti o egoistiè- nem ali altruistiènem vedenju, kakor smo to storili prejle. To namreè vsebuje moralno sod- bo, ki je ne more biti, kjer ni svobode. Os- taja pa ustrezno izrazje, ki se sklicuje na slu- `enje. Èetudi je tako slu`enje nezavedno, ga je mogoèe eksperimentalno nadzirati. Med vsemi `ivimi bitji je samo èlovek po- klican, da se svobodno vkljuèi v razgovor o vesoljnem slu`enju, ki je navzoèe v naravi. Od tod, to je iz èlovekove svobode in mi- sli, izvira tudi velika odgovornost in tvega- nje èlovekovega obstoja. Èlovek lahko pris- peva slu`enje vesoljstvu; in to je enkraten pris- pevek, ker je svoboden; lahko pa to zavrne in podre vesoljno ravnovesje, še posebej eko- loško in ravnovesje medèloveških odnosov, kar privede do katastrofe. Kristus, Bo`ji Sin, se nam ni razodel kot mogoèni oblastnik, ampak kot slu`abnik. Vse njegovo `ivljenje je bilo nenehno slu`enje èlo- veštvu. In da bi nam jasno dokazal, kaj ra- zume kot slu`enje, se ni obotavljal poklek- niti pred uèence, da bi jim umil noge. V luèi Kristusa in njegovega uèenca Fran- èiška lahko reèemo, da je najbolj vzvišen na- èin èlovekovega obstoja v slu`enju. Svobodno slu`iti iz ljubezni. Vse do darovanja lastne- ga `ivljenja, ki ga je treba `iveti kot prejeti dar, ki ga je treba darovati, a ne prisiljeno, kot se to zgodi pri drugih `ivih bitjih, am- pak iz ljubezni, kakor se spodobi za èloveka, ki je sicer tudi biološko bitje, a je svobodno in ljubeèe, ker je bo`ja podoba. Zlasti v luèi Kristusa, ki je bo`je oblièje med nami, lahko reèemo tudi, da je Bog sam slu`abnik, najvišji slu`abnik. Opredelitev Boga-Ljubezni velja tudi za Boga-Slu`abnika, saj ni mogoèe ljubiti, ne da bi slu`ili. Èeprav je videti še tako protislovno, lah- ko trdimo tudi, da je samo èlovek v dr`i slu- `enja resnièno svoboden èlovek. On sam se namreè odloèa, da bo slu`il. Kdor pa se upi- ra slu`enju, bo k temu proti svoji volji pri- siljen skupaj z drugimi bitji, ki niso obdar- jena s svobodo. @al pa lahko èlovek s svojimi odloèitva- mi povzroèi vojne, škodo in vsakovrstne ne- sreèe, toda v vsem tem hudem bo sam `rtev in ne gospodar. Resnièna svoboda je ljube- zen, ki se izrazi v slu`enju. Slu`enje je naj- ( /     # bolj vesoljni zakon, ki zdru`uje stvarstvo in Stvarnika v en sam objem. Lahko reèemo, da je slu`enje bo`ja predpravica, ki jo Bog sam poklanja stvarstvu, da bi mu omogoèil veè- no `ivljenje v njem in z njim. Pavel piše: “Stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju bo`- jih sinov ... v upanju, da se bo tudi stvarstvo iz su`enjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave bo`jih otrok” (Rim 8,19-21). Èlovek si ne more misliti, da je sam v sre- dišèu vseh svojih “zakaj”. S tako zgrešenega polo`aja ne bo našel odgovora in se bo zrušil kot `rtev pesimizma, nihilizma, avtoritarizma ali karkolizma. Sv. Franèišek pa, ki je v Boga postavil iz- hodišèe in cilj vsakega svojega razmišljanja, je znal kot malokdo dojeti èudovito sklad- je vsega stvarstva, ko je spravil med seboj ve- selje in boleèino, `ivljenje in smrt v en sam spev veselja svobodnega in ljubeèega èlove- ka, ki vse daje v bo`jem slu`enju bratom. Na prvi pogled se nam zdi, da Sveto pismo ka`e dva razlièni sliki stvarstva. Pred grehom je bilo vse dobro in skladno: “Bog je videl, da je vse dobro.” Po grehu pa je videti, kot da je na- rava postala zlobna maèeha. Kaj se je spreme- nilo z grehom? Morda narava? Ali pa se je spre- menil èlovek? Zdi se mi, da bi lahko v luèi Svetega pisma in znanosti zatrdili, da je narava fizièno ostala ista. Trditev: “Bog je videl, da je vse do- bro,” je absolutna trditev, ki velja pred grehom in po njem. Resnièno pa se je spremenil èlovek sam v sebi in tudi v svojem odnosu do stvari. Greh, to je zgrešena odloèitev èloveka, ki zavraèa vesoljno govorico slu`enja, izpostavi èloveka na milost in nemilost njegovim pro- tislovjem in trpljenju brez upanja. Sv. Franèišek se je osvobodil greha in si je pridobil tako prodoren uvid, da je videl harmonijo, lepoto in veselje v vsem stvars- tvu. Niè ga ni vznemirjalo, niè mu ni bilo problematièno, niti smrt niti trpljenje. ( /    Ansel Adams: Mt. Williamson, Sierra Nevada, pogled iz Manzanara, Kalifornija, fotografija, 1945. (The Trustees of the Ansel Adams Publishing Rights Trust.)    V njem lahko obèudujemo velikega pevca vseh stvari in obenem velikega spokornika, enega najveèjih spokornikov, kar jih pomni zgodovina. V središèu vsakega èloveškega trp- ljenja je vedno videl kri`anega Kristusa, ki se daje vsega v deju najvišje ljubezni. Morda se bo komu zdelo èudno in nera- zumljivo, da je Franèišek znal spraviti tako pretanjeno obèutje ljubezni do vseh stvari s tolikšnim duhom spokornosti. Morda pri njem radi sprejemamo poetiènost, èloveškost in bratskost, k tišini pa obsodimo njegovo spokorniško plat, kot da bi bila samo dolg, ki ga je Franèišek moral plaèati miselnosti svo- jega èasa. V resnici pa je najgloblji Franèiškov uvid prav v tem, da je razumel, kako resnièno vse stvarstvo jeèi v porodnih boleèinah, jeèi, da bi porodilo. Razumel je, da so v èloveku vred- note, ki jih je treba rešiti. In èe uboštvo, lakota in razno drugo prostovoljno telesno trplje- nje pomagajo pri ohranjanju ravnote`ja teh vrednot, ni treba niti za hip pomišljati pri od- loèitvi. Prepeval je: “Tolikšna je dobrina, ki me èaka, da mi je vsaka muka prav lahka.” ( /    Franèišek je razumel, da je `ivljenje v vsej svoji lepoti tudi nenehno `rtvovanje. In tako mora biti. Prav zaradi tega postaja `ivljenje še lepše, ker tako postaja bo`ji dar, ki ga lahko spet darujemo v ljubezni in v upanju. Tako je storil Kristus na kri`u, pa tudi Franèišek na La Verni, kjer je hotel biti kri`an skupaj s Kristusom. In prav tedaj mu je uspelo v last- nem srcu okusiti vsaj delèek neizmerne lju- bezni, ki jo je Kristus imel do èloveštva in do vsega stvarstva. Franèiškovo `ivljenje ni bila samo iskri- ca; bilo je `areèa bakla, ki je razsvetlila mnoge in jih razsvetljuje še danes. Njegovo `ivljenje je bilo kratko, polno bo- leèin in stisk, vendar svobodno, skrajno svo- bodno in tako polno veselja, kot so ga mo- gli izkusiti le maloštevilni. $ !" #$%& * Èlanek je preveden iz: Famiglie francescane toscane, Convegno: Il Messagio di S. Francesco e l’Ecologia La Verna 1982, str. 126-130  # Lansko poletje sem bil zelo pretresen, ko sem na televiziji gledal posledice poplav v Nemèiji, Avstriji in na Èeškem. Koliko te- `av in trpljenja med ljudmi je bilo mogoèe zaèutiti, da ne govorimo o ekonomski ško- di, ki se je povzpela v milijone evrov. Ob tem so mediji poudarjali, da do takšnih katastrof prihaja tudi zaradi klimatskih sprememb. Èe so nekje te`ave zaradi poplav, so drugje za- radi suše, erozije tal, širjenja pušèave, èe ome- nim samo nekatere. Slabo poslušamo “glas’’ narave! Morda ga celo noèemo slišati, èeprav nam govori na svojevrsten naèin, ker bi mo- rali potem temeljito spremeniti odnos do na- rave in okolja. Drugi ‘glas’, ki nam je ‘govoril’ veè kot de- set dni konec avgusta in v zaèetku septem- bra preteklega leta, je bil svetovni vrh o traj- nostnem razvoju2 v Johannesburgu (J’burg), ki so ga organizirali Zdru`eni narodi (ZN). Na njem so prisostovali vladne delegacije, funkcionarji ZN, predstavniki civilne dru`be, znastveniki, predstavniki gospodarstva, no- vinarji in vsi, ki so skrbeli za varnost in lo- gistiko — skupaj 60.000 ljudi. V pisani mno- `ici ljudi razliènih kultur, ras, veroizpovedi — med njimi tudi 22 jezuitov iz 17 dr`av — nas je bilo tudi nekaj iz Slovenije. 6 7( 89  (   ,     Na tem številèno najveèjem sreèanju v zgo- dovini ZN so se sooèili razni pogledi. Slišali so se razlièni ‘glasovi’, zato naj delno opišem njihov odnos do ekologije. Komisija ZN za okolje in razvoj je leta 1987 izraz “trajnost- ni razvoj” definirala takole: “Trajnostni razvoj je razvoj, ki omogoèa zadostitev potreb sedanjih generacij, ne da bi bile ob tem ogro`ene mo`- nosti prihodnjih generacij za zadostitev njihovih potreb.” Sam pojem je kompleksen, saj vse- buje tri parametre: ekonomskega, okoljskega in socialnega. To se je izra`alo tudi v podna- slovu svetovnega sreèanja: ljudje, planet, na- predek. Trije p-ji v angleškem jeziku (people, planet, prosperity), so izra`ali vso problema- tiko, ki je bila ‘vroèa’ v vseh debatah, pogo- vorih in pogajanjih, ki so trajala pozno v noè — tudi do zgodnjih jutranjih ur. Na tem vrhu je vsak udele`enec hotel ne samo nekaj iztr`iti, ampak èim veè dobiti. Revne dr`ave so poudarjale boj proti revš- $",)  7819: :  (   9            ; “^e se ti zdi, da si premajhen, da bi lahko spremenil stvari, pomisli na to, da bi šel spat v sobo s komarjem”. “^e se zdru`ijo paj~evine, lahko ustavijo leva”. Afriška pregovora1 ( /       èini kot kljuè za razvoj svojih dr`av. Upa- le so, da bodo dobile èim veèjo finanèno po- moè. Bogate dr`ave so ‘vsiljevale’ svoj razvoj — torej svoj naèin proizvodnje in potrošnje -, da bi sami èim bolje `iveli. Nekaj sadov ustvarjenega bogastva bi bile dele`ne pre- ko razvojne pomoèi (ODA)3 revne dr`ave in dr`ave v razvoju. Na svoje interese in na èim veèji dobièek so gledale tudi razne mul- tinacionalke. Zato so lobirale pri razliènih vladah in na ta naèin vplivale na pogajanja. Nevladne organizacije, znotraj katerih smo bili prisotni tudi predstavniki razliènih Cerkva in religij, so na mnogotere naèine govorile, naj bo razvoj res trajnosten, saj ne moremo izkorišèati okolja v nedogled. Naš ‘glas’ se je bolj poredko slišal, èeprav smo ‘krièali’ na mnogotere naèine. Lahko si pred- stavljate, kako te`ko je bilo doseèi dogovore med doloèenimi dr`avami, gospodarstveni- ki, ki jih vodi ekonomska logika, in nevlad- nimi organizacijami, ki jih vodi èut za zdra- vo in èisto okolje ter za èloveka, še posebej za ubogega. Razvite dr`ave in multinationalke se za- vedajo moèi javnih obèil — na sreèanju je bilo prisotnih 4000 novinarjev, radijskih in tele- vizijskih poroèevalcev — med domaèim ob- èinstvom in tudi v tujini, zato so njihovi pred- stavniki v svojih nastopih govorili, kako po- memben je za njih trajnostni razvoj, kaj delajo in bodo storili za revne in dr`ave v razvoju. Mnogi predsedniki dr`av in vlad so poudar- jali, da bodo podprli novo partnerstvo med Afriškimi dr`avami in mednarodno skupnost- jo imenovano NEPAD4 za razvoj Afrike ter za odpravo revšèine in lakote. Britanski pre- mier Tony Blair je ob obisku v tej de`eli iz- javil, veè ko je reve`ev pri vas, veè bo ilegalnih pribe`nikov na naših mejah. Japonski premier Koizumi je ponudil pomoè Lesotu, Malaviju, Svaziju, Zambiji, Mozambiku in Zimbabveju, kjer zaradi suše 13 milijonom ljudi grozi la- kota. Francoski predsednik Chirac je odlièno opisal trenutno stanje v svetu z besedami: “Gori nam hiša, mi pa gledamo stran.” V pogajanjih so aktivno sodelovali tudi èlani vatikanske delegacije, ki jo je vodil nadš- kof Renato Raffaele Martino.5 V svojem go- voru je mons. Martino spregovoril o središèni vlogi èloveka in pomembnosti etike v traj- nostnem razvoju, o potrebi po ekološki spreo- brnitvi, ki ima vpliv ne samo na ekologijo6, ampak tudi na spreminjanje vzorcev potrošnje in proizvodnje.7 Govoril je tudi o potrebi, da resno pristopimo k vprašanju odpravljanja revšèine. Kot prioriteto je poudaril skrb za poveèano število ljudi, ki nimajo dostopa do pitne vode, in za razvoj pode`elja. Tudi majh- ni razvojni projekti lahko pomenijo veliko za ljudi na pode`elju. EU je izgubila bitko z ZDA o veèjem de- le`u obnovljivih virov energije. Na odklonilno ameriško stališèe do teh virov energije je vpli- valo dejstvo, da so nekatere moène energetske dru`be podprle predvolilno kampanjo pred- sednika Busha. Mag. Kopaè — vodja dr`av- ne delegacije na svetovnem vrhu — je izjavil, “da je bil naftni lobi oziroma teksaški pogled na svet moèan”.8 Fosilna goriva (premog in nafta) predstavljajo dobre štiri petine virov energije in so tudi glavni krivci za onesna`e- vanje zraka. Oddajajo tudi ogljikov dioksid in druge toplogredne pline, ki vplivajo na glo- balno segrevanje in podnebne spremembe. Pri štirih temah je Evropa preprièala tudi dru- ge dr`ave, da so dosegli dogovor: a) do leta 2010 naj se zmanjša ribolov, da se bo ribja po- pulacija obnovila; b) do leta 2020 naj se pre- povejo vse kemikalije, nevarne èloveku in okolju; c) do leta 2010 naj se dose`e znatno zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti;9 d) do leta 2015 naj se prepolovi število tistih lju- di, ki še nimajo dostopa do vode in sanitarnih sistemov za odstranjevanje odplak. ‘Glas’ generalnega sekretarja ZN Kofija Anana je bil glas skrbi za ves svet in za ves planet. V svojem odmevnem govoru10 na sve- ( /     # tovnem vrhu je spregovoril prav o odgovor- nosti za planet in za vsakogar — še posebno za uboge, ranljive in poni`ane. Govoril je tudi o partnerstvu, izvajanju sklepov ter o odgovor- nosti za prihodnost — še posebej za blaginjo prihodnjih generacij. Èloveštvo je v ozraè- je spustilo toliko škodljivih snovi, da nam `e za èasa našega `ivljenja grozi opustošenje v podobi globalnih klimatskih sprememb. Po- sekali smo gozdove, izpraznili ribnike, zastru- pili zemljo in vodo. “Sooèimo se z neprijetno resnico: prevladajoèi razvojni model je ko- ristil maloštevilnim, hkrati pa zelo škodoval mnogim.” Ko je spregovoril o trajnostnem razvoju, v katerem morajo razlièni akterji pris- pevati svoj dele` je dejal: “Nehajmo biti eko- nomsko defenzivni in zaènimo biti politiè- no pogumni.” Ko je nadaljeval govor o ak- terjih, je najprej spregovoril o vladah — še po- sebej iz bogatejših de`el, ki morajo kazati pot drugim. Imajo bogastvo, tehnologijo in ogromno prispevajo k globalnim okoljskim problemom.11 Vlade vsega ne morejo stori- ti, zato raèunajo na drugega akterja — pomoè skupin civilne dru`be — kot partnerjev, zago- vornikov in varuhov. Brez tretjega akterja, kot so korporacije (privatni sektor), bo trajnostni razvoj podoben oddaljenim sanjam. Ne pri- èakujemo, da bi korporacije delale, kar bi bilo daleè od njihovega delovanja. “Zahtevamo, da svoj vsakdanji posel opravljajo drugaèe,” v prid bolj trajnostnemu razvoju. General- ni sekretar je zakljuèil svoj govor z upanjem, da bo prav ta svetovni vrh “odprtje novega poglavja za vse nas — poglavja odgovornosti, partnerstva in izvajanja sklepov”. )(    ‘Glas’ razliènih predstavnikov nevladnih organizacij se je zelo dobro slišal v soboto 31. avgusta, ko se je okoli deset tisoè ljudi ude- le`ilo protestnega shoda iz najbolj revnega predela J’burga — Alexandre v luksuzni kon- gresni center Sandton, kjer se je odvijal sve- tovni vrh. Tudi sam sem se ga udele`il. Da bi pohod potekal brez incidentov, sta nas po- licija in vojska v popolni bojni opremi po- zorno ‘spremljala’ z ‘zemlje’ (beri razlièni kor- doni enot z oklepnimi vozili) in iz ‘zraka’ (3 helikopterji so kro`ili zelo nizko nad nami, da smo se vèasih komaj slišali med seboj). Na tem pohodu sem zaèutil — èe se sim- bolno izrazim — utrip frustracije celega sve- ta. Tu je bilo izra`eno nezadovoljstvo veè kot MILJARDE ljudi in ne nekaj milijonov, ki nimajo dostopa: — do pitne vode — teh je 1,1 milijarde ljudi, — do osnovnega èišèenja odpadnih voda — teh je 2,4 milijarde ljudi, — do zemlje. Na svetu 1,2 miljardo ljudi `ivi z manj kot 1 $12 na dan. Mnogi nimajo osnovne zdravs- tvene oskrbe (vsako leto 2 miljona otrok umre zaradi bolezni povezanih z vodo), kaj šele, da bi imeli dostop do vzgoje in izobra`evanja. Sko- raj 1/3 sveta še nima dostopa do energetskih prikljuèkov, pri èemer poraba energije v raz- vitem svetu 25-krat presega porabo na èloveka v de`elah, ki trpijo revšèino. Skoraj 2 milijardi ljudi nima dostopa do elektriènih prikljuèkov. Transparenti, ki so jih nosili ljudje na po- hodu, so izra`ali vso stisko in tudi bes. Naj navedem samo nekatere: “voda je èlovekova pravica”, “zemlja je za vse”, “prepoved proi- zvodnje genetsko spremenjene hrane”, “en ti- ran, en strel”.13 Zato je Akcijski program za ure- snièevanje trajnostnega razvoja14 (vse zgornje številke so iz dokumenta) tako pomemben za izkoreninjenje revšèine, za spreminjanje ne- trajnostnih vzorcev potrošnje in proizvodnje, za varstvo in upravljanje z naravnimi viri, za zdravje (virus HIV in bolezen AIDS) in traj- nostni razvoj.15 Ko se na veèurnem pohodu pogovarjaš z ljudmi iz vseh koncev sveta, slišiš zanimive zgodbe. Naj navedem samo nekatere. Npr. en sam brazilski veleposestnik ima v svoji lasti posestvo, veliko za štiri Slovenije! Neverjetne ( /       zgodbe o favelas v San Paolo, kjer ljudje ne stanujejo niti v barakah, ampak v ‘stanova- njih’ iz kartonov in blata. V Indiji se zelo zna- na aktivistka za èlovekove pravice Arunda- ti Roy16 bori proti gradnji velikih jezov, ki so po njenem mnenju spomeniki korupcije. Vsa ta izredno draga dela, ki jih finaèno podpi- ra tudi Svetovna banka v imenu ‘odprave revš- èine’ in ‘pomoèi de`elam v razvoju’, niso samo okolju zelo škodljiva, ampak tudi nevarna za ljudi.17 V Indiji je moralo zaradi gradnje jezov okoli 60 miljonov ljudi v zadnjih 50 letih za- pustiti svoje domove.18 Vse v imenu ‘napred- ka’! Marsikdo predvideva, da konflikti in voj- ne v naslednjih desetletjih ne bodo veè zaradi nafte, ampak zaradi vode! Kakšne te`ave in krivice so zaradi zemlje (veliko zemlje v rokah samo nekaj ljudi) in kmetijskih subvencij v svetu! Ker vsak (!) dan kmetje v ZDA, na Japonskem in v dr`avah EU prejmejo eno milijardo(!) dolarjev v obliki subvencij, so njihovi pridelki toliko cenejši, da jim pridelki iz nerazvitih dr`avah ne mo- rejo konkurirati. Za številne dr`ave na jugu poloble je kmetijstvo še vedno edina pot za gospodarsko rast. Kaj bi se zgodilo, èe bi vsaj nekaj od te vsote porabili za premagovanje lakote in revšine na afriškem jugu? Po tem nepozabnem pohodu, ki je potekal mirno in veselo, torej v afriškem stilu — ve- liko plesa in petja (tokrat brez spopadov z voj- sko in policijo), bi dodal: èudim se, da so se dogodki ‘11.septembra’ zgodili ‘šele’ leta 2001 in ne prej! 7: 8      - Po svetovnem sreèanju — torek 17. septem- bra 2002 — sem se udele`il javnega pogovo- ra v Jazz Klubu Gajo, ki ga je organizirala Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, z naslovom “Kam po Johannesbur- gu?”. V pogovoru so predstavniki vladne de- legacije, parlamenta in civilne dru`be pove- dali svoje izkušnje, mnenja, pomisleke s sre- èanja v J’burgu in odgovarjali na zanimiva in kritièna vprašanja obèinstva. V svojem nasto- pu na tem pogovoru sem se navezal na izre- èene besede predstavnikov delegacije naše dr- `ave, da je Slovenija postala donatorka zara- di visokega bruto domaèega proizvoda (BDP) in da bi morala bolj sistematièno pristopiti k tej problematiki. Na svetovnem vrhu so na- mreè dr`ave potrdile sklep iz Konference o fi- nanciranju razvoja v Monterreyu (Mehika, marec 2002), da razvite dr`ave poveèajo raz- vojno pomoè dr`avam v razvoju na 0,7% BDP. Slovenska razvojna pomoè20 je ocenjena med 0,01–0,02 % BDP, ki naj bi se v prihod- njem srednjeroènem obdobju dvignila vsaj na raven 0,1 % BDP. Predlagal sem, naj bi Slo- venija iz razvojne pomoèi med drugim pod- prla še bolj tudi naše misijonarke in misijo- narje, ki velikokrat v izrednih razmerah us- tvarjajo ‘èude`e’ in pomagajo domaèim lju- dem v njihovih mnogoterih te`avah. S tem bi pripomogli slovenskim dr`avljankam in dr- `avljanom, da bi la`je delali v te`kih razme- rah, obenem pa je to tudi razvojna pomoè dr- `avam, v katerih le-ti delujejo. Naj ‘glas’ iz naših krajev obrodi obilo sa- dov za vse, še posebej za revne na jugu zemelj- ske oble! Naj Slovenija — slovenska vlada z dr- `avljankami in dr`avljani, med katerimi smo tudi kristjani — ne pozabi svetovnega vrha o trajnostnem razvoju, kakor tudi ne obvezno- sti, ki iz tega sreèanja ZN izhajajo — bodisi v odnosu do svetovne skupnosti, kakor tudi do lastne dr`ave in njene dru`be — da bi bili vsi skupaj bolj usmerjeni v trajnostni razvoj. 1. Pregovora sta vzeta iz zgibanke, ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo z naslovom “Narobe: brez tebe gre lahko cel svet narobe”. Veè o slovenski pobudi za trajnostni razvoj glej www.danesjutri.si. 2. Podrobno poroèilo o samem vrhu sem napisal v èlanku “Uspeh in polom skupaj”, Dru`ina, št. 39, 29. septembra 2002, str. 23. O vrhu je ( /     # spregovorila Vida Ogorelec Wagner direktorica Fundacije za trajnostni razvoj Umanotera, v “Tudi zdrav razum potrebuje blagovno znamko”, Sobotna priloga Dela, 7. septembra 2002, str. 4-6. Iz vrha je vsak dan poroèala za Delo edina slovenska novinarka Barbara Hoèevar. O `ivljenju v Ju`noafriški republiki, ki odra`a dogajanja v svetu, glej še posebej njena èlanka: “Dolge sence apartheida”, Sobotna priloga Dela, 14. septembra 2002, str. 28-29; “Za turistièni posladek pa priseljenski kotel”, Nedelo, 15. septembra, 2002, str. 20-21. 3. V angleških dokumentih Zdru`enih narodov ODA pomeni: “official development assistance”, ki se v slovenšèini prevaja razvojna pomoè. O samem pojmu glej tudi opombo št. 20. 4. V dokumentih Zdru`enih narodov NEPAD pomeni: “New Partnership for Africa’s Development” 5. Pape` Janez Pavel II ga je po svetovnem vrhu (2. oktobra 2002) imenoval v Rimu za predsednika papeškega sveta Praviènost in Mir. 6. O 30-letnem delu in skrbi Vatikana o okolju glej: Pontificio Consiglio delle Giustizia e Pace: Da Stoccolma a Johannesburg: un Rapporto storico sulle preoccupazioni della Santa Sede per ambiente: 1972-2002. Città del Vaticano, Libreria Editrice Vaticana, 2002. 7. Odpadki, izdelki — tudi po naèelu vèeraj kupljeno, danes (ne)uporabljeno, jutri zavr`eno — postajajo vedno veèji komunalni problem. Vsak dan sem se vozil mimo odlagališèa in sem videl, da se veliko ljudi pre`ivlja z iskanjem še uporabnih stvari. 8. O svetovnem sreèanju iz slovenske perspektive glej pogovor z ministrom Kopaèem v “Sejem politiènih sil”, Delo, 6. septembra 2002, str. 3. 9. Biotska raznovrstnost pomeni raznovrstnost oblik `ivljenja na zemlji — genov, vrst in ekosistemov. Izguba te raznovrstnosti pomeni izgubo naravnih dobrin in naravnih virov. 10. Govor je imel Generalni sekretar ZN v ponedeljek 2. septembra. Delni prevod njegovega nastopa v “Nalo`ba v varno prihodnost”, Delo, 6. septembra 2002, str. 5. 11. Eden izmed veèjih dose`kov vrha (za nekatere najveèji) je znatno poveèanje števila dr`av, ki so se odloèile ratificirati kjotski protokol iz leta 1997. Med njimi so Kanada, Kitajska, Indija, Rusija, na `alost pa ne ZDA in Avstralija. 12. En ameriški dolar je pribli`no 214 SIT. 13. Najbolj zanimiv angleški slogan, ki ga je te`ko prevesti v slovenšèino in izra`a razliène interpretacije o svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju (World Summit on Sustainable Development) in o njihovih (ne)akterjih je bil: WSSD stop bushing people. 14. V dokumentu (vsebuje 10 poglavij in 152 paragrafov) se ZN zavzemajo za popolno implementacijo Agende 21 iz Ria, kakor tudi za uveljavitev mednarodno dogovorjenih razvojnih ciljev v Milenijski deklaraciji iz leta 2000. 15. V anglešèini glej internetno stran ZN: www.un.org/events/wssd, v slovenšèini glej internetno stran ministrstva za okolje, prostor in energijo: www.sigov.si/mop/. 16. Za svojo prvo knjigo The God of Small Things, ki je svetovna uspešnica, je avtorica prejela Bookerjevo nagrado leta 1997. 22.januarja je Indian express poroèal, da ji je podelila letos ameriška fundacija Lannan iz Santa Fe posebno nagrado za njeno zavzemanje za svobodo, praviènost in kulturno razliènost (Prize of Cultural Freedom) . Denarno nagrado — 350.000 ameriških dolarjev — bo razdelila med razlièna socialna gibanja in vzgojne institucije v Indiji. Glej www.expressindia.com , 25. januarja 2003. 17. Ko se je odvijalo naše sreèanje, je bila nevarnost za veè kot miljon ljudi, èe bi jez na kitajski reki popustil. 18. O tej problematiki je napisala knjigo The Cost of Living. Pred kratkih je izšla njena nova knjiga Power Politics. 19. Na svetovnem vrhu sem se sreèal s predsednikom Evropske komisije Romano Prodijem. Vprašal me je, kako jezuiti razmišljamo o rešitvi problemov v Afriki? Prav zaradi tega vprašanja zakljuèujem ta èlanek z mislijo na tretji svet in kaj lahko stori Slovenija. 20. O tej temi je spregovoril dr. Mojmir Mrak na EADI konferenci z naslovom: “Slovenia as a Donor Country: Where It Is and Where It Should Go”, Ljubljana, 19-21. oktobra 2002. Glej www.eadi.org/gc2002/mrak.pdf, 23. januar 2003. ( /        Temeljni namen 2. Svetovnega vrha o traj- nostnem razvoju, ki je potekal avgusta 2002, je bil izpolniti predloge Agende 21*. Dogajanje 1. Svetovnega vrha — “Ria 92” je bilo tako omejeno, da glavni cilj 2. Svetovnega vrha ni bila izdelava novih predlogov, temveè pred- vsem uresnièevanje tistega, kar je bilo dolo- èeno `e pred desetimi leti. Zdelo se je, da na podroèju trajnostnega razvoja v 90. letih ni bilo nobenega omembe vrednega dose`ka. “Rio 92” je bil kar precej uspešen. Agenda 21 je predlagala 2500 meril, ki naj bi ustvarjala splošen register za spoprijem s sicer še ved- no novim konceptom trajnostnega razvoja. Vsaka dr`ava je morala izdelati svojo Agen- do 21, prilagojeno svojim razmeram. Tema o trajnostnem razvoju se je z dinamiko padca Berlinskega zidu pojavila kot nova prioriteta za prihodnost èloveštva. Poleg Agende 21 pa sta dve konvenciji o podnebju in biološki raz- novrstnosti predlagali bolj konkretne cilje. K sodelovanju pri izdelavi ciljev so bile po- vabljene turi nevladne organizacije in dru`- bena gibanja; pripravili so lepo število pred- logov ter jih objavili v krasnem Pismu Zemlji (Letter to Earth). Toda pot od Ria do Johannesburga ni po- vsem izpolnila prièakovanj. Vzpone in padce so na eni strani spro`ale vlade na drugi pa dru`ba sama. Z ocenitvijo uveljavitve pred- logov iz Ria je na sreèanju “Rio + 5” leta 1997 v Kjotu na Japonskem postalo jasno, da je bila v veèini dr`av izvajanje Agende 21 zelo po- manjkljivo. Število okoljevarstvenih nevlad- nih organizacij je sicer znatno naraslo, a se niti med seboj niti med tistimi s severa in ti- stimi z juga niti med okoljevarstvenimi in dru`benimi ali pa onimi s podroèja èloveko- vih pravic niso mogle dovolj jasno dogovo- riti. Zakaj je napredek tako skromen? V pre- teklem desetletju se je trend prostega trga raz- vijal hitreje kot pa predlogi za trajnostni raz- voj. Vlade dr`av v razvoju so se zaèele bolj kot z izvajanjem priporoèil Agende 21 ukvarjati z uresnièevanjem Washingtonskega sporazuma in programov strukturnih prilagoditev Med- narodnega denarnega sklada (MDS). Prav za- radi tega je Brazilija svojo Agendo 21 izdala šele julija 2002, samo dva meseca pred sre- èanjem v Johannesburgu! Urugvajski krog po- gajanj iz leta 1994 in ustanovitev Svetovne tr- govinske organizacije (STO) leta 1995 sta mul- tilateralni sprostitvi trgovanja dali novo spod- budo, toda nova liberalna politika ni rešila problemov revšèine in procesa marginalizacije èedalje veèjega dela svetovnega prebivalstva. Prišlo je do zaostritve spora med neoliberalno logiko poveèevanja proizvodnje in potrošnje brez kakršnega koli nadzora z ogromno pov- zroèene škode ter vizijami okoljevarstvenikov, ki so bili opozorjeni pred narašèajoèimi tve- ganji in bojaznimi o nepovratnem unièenju našega planeta. Moè multinacionalnih kor- poracij je v doloèitvi gospodarskih in finanè- nih politik zaèela zamenjevati moè dr`av, ki so tako postale njihove slu`abnice. Gibanje dru`be zoper splošni merkantilizem, zoper siromašenje in proces narašèanja razlik med revnimi in bogatimi po vsem svetu ter pro- ti opustošenju okolja je zaèelo z novo fazo v "3  ;* <9: <  (9=6>?@ #       ( /     # sooèenju nasprotij med prevladujoèim proi- zvodno-potrošnim vzorcem ter predlogom za trajnostni razvoj. V kontekstu okolišèin, ko dru`ba pomeni zgolj trg, celo ko to pomeni biti bogat, kon- cept trajnostnega razvoja zbledi in obtièi na mestu. Trèili sta dve paradigmi: prva, Rio- Kjotska, poudarja multilateralnost, trajnost ter dejavno dru`beno udele`bo — druga, pa- radigma MDS ter STO, nasprotno vztraja- ta na principu, da moè trga prepreèuje dru`bi, da bi dejavno sodelovala pri procesih odlo- èanja. V Johanesburgu ni prišlo do izdelave konkretnih in natanènih ciljev z jasno dolo- èenimi èasovnimi roki in sredstvi. Zato tega nevladne organizacije, ki so bile na sreèanju v Johansburgu sicer navzoèe v veèjem številu in z bolj jasno izra`enimi stališèi kot pred de- setimi leti, niso imele enakega politiènega vpliva kot v Riu. A    Uradno je bila tema vrha v Johannesburgu trajnostni razvoj. V Bruntlandovem poroèilu (Bruntland Report) Zdru`enim narodom (ZN) iz leta 1987 je ta koncept definiran kot “razvoj, ki dosega sedanje potrebe, ne bi pri tem postavljal na kocko mo`nosti za prihod- njo generacijo pri doseganju njenih”. Poro- èilo temelji na zavedanju dejstva da “stvari, takšne kot so, ne morejo iti veè naprej”. Kon- cept poskuša opozoriti na gospodarski raz- voj, zašèito okolja in socialni razvoj, oziro- ma, bolj preprosto povedano, te`i k zdru`itvi treh “P”jev: People, Planet, Prosperity — ljud- je, planet, blaginja. Toda poleg lepih definicij koncept ponuja tudi mnogo razliènih inter- pretacij. Revne dr`ave vztrajajo pri boju proti revšèini (ljudje), bogate dr`ave zagovarjajo proizvodnjo in potrošnjo (blaginja), ostali pa se osredotoèajo na zašèito stvarstva (planet). Vrh se ne bi smel ukvarjati zgolj s prob- lemi revšèine ali proste trgovine, kot so to `e- lele nekatere dr`ave, marveè tudi z izzivi ohra- nitve okolja. Velike poplave na Kitajskem, v Bangladešu, Srednji Ameriki in Evropi; su- še in lakota v Ju`ni Afriki; naravne katastrofe, ki so posledica podnebnih sprememb — vse to so najbolj oèitna znamenja resnih gro`enj za okolje, kar jih obstaja. Tudi “odkritje” ogromnega temnega oblaka nad Azijo, èigar površina znaša 30 milijonov kvadratnih me- trov, debel pa je 3 km, in narašèajoèe luknje v ozonski plasti ka`ejo na nujnost ubla`itve- ( /    Werner Koehler: Vzorec narave (izrez), fotografija, 1966.    nih in preventivnih ukrepov. Sreèanje v Jo- hannesburgu bi zato teoretièno moralo vklju- èevati vse tri navedene razse`nosti trajnost- nega razvoja. 2       Številke delno ka`ejo na pomembnost naj- veèjega svetovnega sreèanja ZN. Poroèalo se je o 64.000 ljudeh, med njimi je bilo 25.000 odposlancev nevladnih organizacij, skupin in gibanj z vseh štirih koncev Zemlje, med ka- terimi je bilo kar precej aktivistov iz Ju`ne Afrike; 5000 uradnih odposlancev iz 196 dr- `av udele`enk; 2500 novinarjev in pribli`no 30.000 ljudi, ki so skrbeli za podporo, da se je vrh tekoèe odvijal. Slednje jim je mimo- grede zelo dobro uspevalo, od prevozov, var- nosti, prometa do sprejema, razmno`evanja in distribucije gradiva, itd. Cilji in funkci- je toliko razliènih udele`encev so bili zares raznoliki in pravzaprav je potekalo kar veè dogodkov hkrati. V Sandtonu, na severu mesta, je v eni iz- med dvoran imenitnega konvencijskega cen- tra potekal uradni del vrha, kjer so se ukvarjali predvsem s t. i. “akcijskim programom”, glav- nim dokumentom, ki bi moral biti rezultat sreèanja. Pravzaprav sta tam potekali kar dve sreèanji, eno uradno za vse uradne delegacije in še eno, kjer so v zakulisju potekala poga- janja med “velikimi”: ZDA, Evropsko uni- jo (EU) ter drugimi razvitimi dr`avami, ki so v skladu s temami pripravljale dogovore in jih pošiljale v dvorano uradnega dela po- gajanj. Na jugu mesta (40 km od Sandtona) je v razstavnem parku Narsec potekalo sreèanje nevladnih organizacij. To sreèanje so nekaj- krat poimenovali kar “proti-vrh” oz. kraj poln razgrete`ev, ki se ga je dejavno udele`ilo na tisoèe nevladnih organizacij, skupin, zdru- `enj in gibanj. Vsaka od njih je svoje dejav- nosti predstavljala na stojnicah, organizirala forume, seminarje, delavnice, debate, itd. Cilji tako velikega števila skupin so bili raz- lièni. Glavni interes nekaterih je bilo sooèanje svojih izkušenj z izkušnjami drugih nevladnih organizacij, spet drugi so hoteli vplivati na potek pogajanj v Sandtonu. V Ubuntu Villageu blizu Sandtona je po- tekala razstava bogatih dr`av in multinacio- nalnih korporacij, med katerimi so nekate- re sponzorirale organizacijo tega ogromne- ga prostora. Vse od njih, bodisi dr`ave bo- disi multinacionalke, pa so tekmovale s po- skusi prikazati vse, kar so do sedaj `e nare- dile za pospešitev trajnostnega razvoja. Mnogo sreèanj, razprav, delavnic, kultur- nih prireditev in razstav z razlièno tematiko npr. o vodi je potekalo v drugih predelih “Jo- burga” (tak vzdevek so mestu dali njegovi pre- bivalci). Obse`nost tega svetovnega dogodka je v dveh tednih precej vplivala tudi na pre- dele mesta z zabavno industrijo. )   (   Namen sreèanja “Rio + 10” je bil predvsem pospešiti izvajanje predlogov Agende 21, zato so ZN na štirih pripravljalnih sreèanjih pri- pravili obse`en akcijski program, ki naj bi bil osrednja tema pogajanj. Njihov cilj je bila iz- delava natanènih in konkretnih predlogov, ki bi pripeljali do doloèitve èasovnih rokov in sredstev. Na koncu èetrtega pripravljalnega sreèanja na otoku Bali maja 2002 je bil izdelan osnutek bodoèega obse`nega dokumenta, ki je vseboval 77 strani (v angleški razlièici) s 152 odstavki. Na Baliju je bilo odobrenih 70% tega dokumenta. Deli postavljeni v oklepaje, o katerih naj bi se pogajali na vrhu samem, so se nanašali na trgovino, finance in globa- lizacijo — podroèja, kjer bi med pogajanji de- jansko prihajalo do najveèjih razhajanj, saj vemo, da se dr`ave lahko med seboj spora- zumejo prav v vsem, toda kakor hitro se stvar zasuèe okrog denarja, se takoj zaèno pojav- ljati nesporazumi. Na tem mestu bi lahko omenili 14 toèk, glede katerih je med ZDA ( /     # in EU nastajala moèna napetost: 1. naèela Ria, 2. uèinkovito upravljanje nadzora, 3. èlove- kove pravice, 4. èišèenje odpadnih voda, 5. solidarnostni sklad, 6. energija, 7. proizvodnja in potrošnja, 8. trgovina in finance, 9. naravni viri (biološka raznovrstnost), 10. podnebne spremembe, 11. skupna dru`bena lastnina, 12. socialne dimenzije, 13. partnerstvo, 14. glo- balizacija. K tem toèkam se bomo še vrnili, ko bomo preuèevali rezultate. V mesecu maju je Svetovni vrh v Jobur- gu, ki ga je predstavljal generalni sekretar ZN, izdal pismo z zahtevo, da naj 5 toèk posta- ne prednostna naloga pogajanj med vrhom. To pismo je bilo do neke mere tudi odgovor mnogim zaskrbljenim nevladnim organiza- cijam, ki so osnutek akcijskega programa z Balija imele za zelo pomanjkljiv in nepomem- ben. Zahteva je v resnici tudi dobila odgo- vor. Pismo, vèasih imenovano z akronimom WEHAB, kar predstavlja vseh pet prioritet v angleškem jeziku (water — voda, energy — energija, health — zdravje, agriculture — kme- tijstvo, biodiversity — biološka raznovrstnost), je postalo konkretno priporoèilo. : (  1 Pogajanja so vodili voditelji uradnih de- legacij. Vsaka dr`ava je imela razlièno število pogajalcev; bogatejše so lahko imele tudi do 300 pogajalcev (kot npr. ZDA), med katerimi je bil vsakdo strokovnjak za doloèeno temo razgovorov, toda mnoge dr`ave si takšnih stroškov niso mogle privošèiti. Uradna de- legacija Brazilije z 51 èlani je vendarle bila po- membna, ne samo zaradi svoje številènosti, razse`nosti gozdov v Amazoniji, številnih vod- nih virov ali svoje bogate biološke raznovrst- nosti, temveè tudi zaradi zelo izpopolnjenih predlogov (ki so se veèinoma ujemali s tistimi od Evropske unije, Ju`ne Afrike in drugih dr- `av). Brazilija je imela zaradi dejstva, da je bila dr`ava-gostiteljica sreèanja “Rio 92”, vid- no vlogo pri okoljevarstvenih vprašanjih, da- siravno se je na koncu govorilo le še o denarju, pa tudi Brazilija sama se ne more ravno hvaliti na podroèju varstva okolja. Zavezništva med dr`avami oziroma skupi- nami dr`av so se spreminjala glede na zade- ve, o katerih so potekali razgovori. ZDA — naj- veèjega nasprotnika konkretnih odloèitev, do- loèenih ciljev, rokov ter sredstev sta najveèkrat podprli Japonska in Avstralija. EU, zaveznica ZDA na podroèju komercialnih, finanènih in globalizacijskih vprašanj, se je na podroèju revš- èine in vprašanj okolja pribli`ala skupini G77. Dr`ave v razvoju, zdru`ene v G77 (pravzaprav gre za 132 dr`av), ki jim `e v drugem mandatu v letu 2002 predseduje Venezuela, so si bile edi- ne v domala vseh temah, razen glede energi- je. Èeprav se je Kitajska mnogokrat pribli`ala njihovemu mnenju, ni `elela biti obravnavana kot del te skupine — od tod tudi uradno ime G77/Kitajska. B Lobiji so zelo pomemben sestavni del vsa- kih velikih pogajanj. Multinacionalne kor- poracije za zašèito svojih interesov porabijo ogromno denarja in imajo prav zato v Was- hingtonu, Bruslju ter drugih prestolnicah bo- gatih dr`av namešèene svoje najbolj izbrane ljudi. Vsaka dr`ava najprej šèiti svoje lastne gospodarske interese in vèasih se zgodi, da se ti interesi ujemajo z interesi multinacio- nalk. Tudi velike mednarodne nevladne or- ganizacije so si pridobile kar veliko mo`nosti za poskus zašèite najbolj pogostih interesov dru`be in njenih èlanov. V Johannnesburgu so bile multinacional- ne korporacije prviè tako moèno prisotne in videli bomo, da jim je uspelo priti do dobrih rezultatov. Dejavno udele`bo 200 multina- cionalk so omenjali in tudi dosledno nazivali z “organizacijo korporacij za trajnostni razvoj” (v Braziliji imenovano kot Brazilski koorpo- racijski odbor za trajnostni razvoj (CEBDS — Conselho Empresarial Brasileiro para o De- ( /       senvolvimento Sustentável)); imele so ene- ga samega govornika — bivšega predsednika naftne dru`be Shell. Velikokrat so interese teh korporacij branili njihovi lastni delegati, ven- dar so imeli tudi svoje predstavnike, ki so po- gajalce opozarjali na nekatere zahteve, èe je bilo to potrebno. Ti so se nahajali v Ubun- tu Villageu, kjer so z obilico finanène pod- pore predstavljali svoje projekte za pomoè pri trajnostnem razvoju. Kljub omejenim finanènim virom so si tudi nevladne organizacije prizadevale, da bi se jih na pogajanjih lahko slišalo. Po postop- kih ZN namreè obstajajo mehanizmi za pos- vetovanje s civilno dru`bo, toda glavna lo- biranja se vselej odvijajo pred pogajalci. Nekaj nevladnim organizacijam je uspelo “strokov- no” poseèi v potek pogajanj, ki pa se mora- jo za to, da so bile opa`ene, zahvaliti podpori tako s strani tisoèev drugih nevladnih orga- nizacij, ki jih finanèno pokrivajo, kakor tudi s strani javnega mnenja. Zatorej je imela ve- èina nevladnih organizacij svoje sede`e v Nar- secu, ena skupina pa je dejansko delovala v Sandtonu. Prav zaradi 2. Svetovnega vrha se je sedem ogromnih mednarodnih nevladnih organizacij (med njimi: Friends of the Earth, WWF, Greanpeace, Oxfam) povezalo v t. i. “Eco-Equity”, da bi poveèale svojo moè in mo`nosti za posredovanje. Ta skupina je pri- pravila utemeljitve vseh odstavkov “v okle- pajih” iz akcijskega programa. Med uradnim vrhom se ji je resnièno uspelo dobro pred- staviti in z odliènimi dnevnimi poroèili os- krbovati skupino nevladnih organizacij, tisk in celo uradne delegate, ki so se izgubili v la- birintu pogajanj. Ta poroèila so povzemala trenutna vprašanja in potek dogodkov v igri moèi med dr`avami v èasu pogajanj. Na `alost pa koordinatorji nevladih orga- nizacij iz Ju`ne Afrike, ki so uspešno orga- nizirali veè vrhov nevladnih organizacij v Nar- secu, niso dovolj razloèno pozvali k pripra- vi alternativnega dokumenta uradnemu. Vsee- no je vredno omeniti veliko parado, ki so jo dru`bena gibanja, še posebno pa t. i. “ju`noa- friško gibanje brez zemlje” organizirali pred prihodom voditeljev dr`av in vlad in so se je udele`ili številni mednarodni delegati. Parada se je zaèela v uborni mestni èetrti Alexandra in konèala v izredno imenitni soseski Sand- ton, kjer je potekal uradni vrh. 2( A5 Pobuda za tako velik svetovni dogodek je seveda lahko prišla le s strani ZN. Vendar je potrebno preuèiti kakšno te`o pri pogajanjih je ta organizacija dejansko imela. General- ni sekretar Svetovnega vrha in štirih priprav- ljalnih sreèanj je bil Indijec Nitin Desai, ne- pristranski èlovek, zelo podoben Kofiju An- nanu. Videli smo `e, kako so pripravo kon- kretnega akcijskega programa na Baliju zau- stavile ZDA, zato je Kofi Annan poskusil po- novno o`iviti dinamiko petih osrednjih pred- logov o vodi, energiji, zdravju, kmetijstvu in biološki raznovrstnosti. Generalni sekretar ZN je izkušen diplomat in zelo spoštovan èlo- vek, ki dobro pretehta besede, preden jih izre- èe in nikdar ne govori brez razloga. Uspešno brani verodostojnost in moralni ugled ZN in ima dobre govore, toda tako kot pape`a nihèe ne upošteva njegovih priporoèil. Naj- bogatejše dr`ave so tiste, ki vladajo svetu, vsa- ka od njih šèiti svoje lastne interese in tako rezultati pogajanj predstavljajo zgolj razmerja med posameznimi silami, prisotnimi na ple- narnem zasedanju. Takšno situacijo nam pojasni polo`aj Pro- grama ZN za okolje (UN Environment Pro- gram). Kljub tveganju nepopravljivega uni- èenja našega planeta z resnimi posledicami za èloveštvo, okolje ni prednostna skrb bo- gatih, ki gledajo le na pridobitev kratkoroènih koristi. Trenutni uspešni izvršni direktor, Ne- mec Klaus Totfer za Program za okolje ni dobil potrebnih virov in zakonitih pooblastil, s ka- terimi bi univerzalne probleme reševal v korist ( /     # svetovne skupnosti. Pozive, da bi ta organi- zacija dobila sredstva za delovanje v dobro- bit vseh, so prezrli. 6 (   Pogajanja moramo èasovno umestiti v na- daljevanje desetletja splošne liberalizacije tr- govine. Prvo veliko odpiranje meja se je zaèelo s podpisom Urugvajskega kroga pogajanj leta 1994 in kot posledica je sledila ustanovitev STO leta 1995. Neuspešnemu poskusu pri- kritega izsiljevanja odobritve Sporazuma o multilateralnih vlaganjih (AMI — Agreement on Multilateral Investment) je sledil ponov- ni poskus, tokrat med pripravami na nov krog pogajanj, t. i. Milenijski krog, ki naj bi bil še veliko bolj izèrpen od prejšnjega in se je zaèel leta 1999 v Seattlu. Napetosti med in- teresi ZDA in EU ter aktiviranje civilne dru`- be je ustavilo predlog STO. V Dohi (v Ka- tarju, 1. novembra) je bila ponovno dana po- buda za nov krog pogajanj o prosti trgovini, imenovanim “krog pogajanj o razvoju”. Z na- menom, da bi denarno podprli razvoj, je sre- èanje dr`avnih voditeljev in vlad v Monterre- yu (v Mehiki, 2. marca) podprlo pobude iz zasebnega sektorja. Prav v takšnih svetovnih okolišèinah so torej potekala pogajanja v Jo- hannesburgu, katerih splošna dinamika je bila `e nakazana. Preseneèenj ni bilo, paè pa se je potrdilo, sicer z nekaj manjšimi popušèanji, tisto èesar so se bale nevladne organizacije: Deklaracija iz Dohe (The Doha Declaration) in Konsenz iz Monterreya (Consensus of Mon- terrey) sta bila veèkrat omenjena kot pripo- roèilo pri trgovanju in financah, medtem ko do omembe sreèanj v Durbanu (Ju`na Afrika, 1. decembra) o rasizmu, toleranci in èlove- kovih pravicah ter Rimu (2. junija) sploh ni prišlo. ZDA in EU sta glede glavnih toèk neso- glasij (trgovina, finance in globalizacija) na preseneèenje in nezadovoljstvo ostalih dr`av sami pripravili alternativno besedilo ter ga dostavili na pisalno mizo predsednika in ge- neralnega sekretarja. Ta gesta je vsem dala ja- sno vedeti, kdo se v resnici pogaja. “Veliki”, vèasih sicer na nasprotih bregovih, a vendarle velikokrat na istem skupaj in s potrebnimi medsebojnimi dogovori, so imeli monopol nad pogajanji in celo tisti majhen “spodrs- ljaj” v noèi z 31. avgusta na 1. september ka`e na tajni dogovor glede interesov med boga- timi. Na koncu pogajanj, tik pred prihodom voditeljev dr`av in vlad je EU zapustila po- gajalsko dvorano zaradi splošne blokade, ki so jo ustvarile ZDA, in predlagala, da se po- dredi odloèitvam oblasti ministrov. To je vso zadevo upoèasnilo in zakompliciralo odloèi- tve. Predstavniki EU so se vrnili èez dve uri, ob polnoèi, in do tretje ure zjutraj je prišlo do izmenjave soglasij med obema taboroma. 6  9     Zaradi nasprotujoèih si ocen razliènih ude- le`encev pogajanj so podatki o rezultatih re- lativni. Trans-nacionalne korporacije in vlade bogatih dr`av, ki so veliki zmagovalci, mislijo, da je “vrh obrnil stvari v pravo smer”, medtem ko vlade revnih dr`av in nevladne organizacije ugotavljajo, da sta celotno èloveštvo in Zemlja popolnoma na izgubi. Bolj navdušujoèe se sliši govorjenje kor- poracij: “Ne morem si predstavljati mo`nosti za trajnostni razvoj brez vkljuèitve korporacij vanj ¡…¿ vse, kar šteje so le konkretna deja- nja, nevladne organizacije pa medtem delu- jejo bolj na nivoju politike ¡…¿ mi upošteva- mo svoj statut zasebnih podjetij in našo za- vezanost rezultatom. Mislimo, da naše zmo`- nosti lahko pripomorejo k rešitvi problemov revšèine,” je med mnogimi drugimi izjavil nek podjetnik. Nevladne organizacije so bolj kritiène in v njihovih ocenah je moè videti razoèaranje, grenkobo in frustracije. Za mnoge izmed njih je mednarodna skupnost daleè od zavez spre- jetih v Riu. “Vlade kar naprej ka`ejo usod- ( /       no pomanjkanje volje za uresnièitev naèel iz Ria. Na drugi strani pa opazujemo, kako dr- `ave uhajajo odgovornostim, kako trg dobiva podporo v vlogi glavnega sodnika pri social- nih in okoljevarstvenih vprašanjih ter neod- govorno podrejanje dr`av globalizacijskim procesom, ki jih vodijo multinacionalne kor- poracije.” Konèna izjava neke velike nevladne organizacije se glasi: “Kako lahko govorimo o tem, da zmanjšujemo revšèino polovice èlo- veštva kar tako z nekaj dobre volje, brez kon- kretnih ciljev, zavez in brez èasovnih rokov? Svetovni vrh je bil le talec v rokah multina- cionalnih korporacij, prave zmagovalke kon- ference pa so dr`ave kot npr. ZDA, Avstra- lija ali Savdska Arabija, ki niso hotele spre- jeti kolièinsko izra`enih obveznosti in šèitijo naftno industrijo ¡…¿ celoten vrh je zgolj uza- konitev “agende” o prosti trgovini.” Koordi- nator za medije pri nevladnih organizacijah na navdušenje velike multinacionalne korpo- racije z vodo odgovarja: “Problem je v tem, da ne vemo, ali bodo trgi na jugu tej korpo- raciji prinesli kaj koristi. Zaradi tega obstaja nevarnost, da bo korporacija, ki bo imela nad- zor nad vso vodo in energijo, odklopila tiste, ki plaèila ne bodo zmogli.” Velike dru`bene cilje tisoèletja, doloèene na preteklih med- narodnih konferencah so pustili ob strani. Mnoge vlade dr`av v razvoju imajo oce- ne, podobne tistim od nevladnih organiza- cij. “Kakšna razlika med besedami in deja- nji! Najveèji onesna`evalci trdijo, da so naj- veèji varuhi okolja, pri tem pa noèejo prevzeti nobene odgovornosti za ohranitev planeta ali pa se dr`ati uradnih ciljev za pomoè k raz- voju,” je povedal ekvadorski predsednik. 6  C4D   Voda in zdravstvena oskrba: predlog, da naj bi do leta 2015 za polovico zmanjšali šte- vilo ljudi, ki nima dostopa bodisi do pitne vode (1,1 milijarde) bodisi do èišèenja odpad- nih voda (2,4 milijarde) je eden izmed red- kih ukrepov, od katerega bi imelo koristi rev- nejše prebivalstvo. Predlog pravi, da naj bi vsak dan novih 200.000 ljudi dobilo dostop do vode; ocena celotnih stroškov znaša 180 milijard ameriških dolarjev, toda nikjer ne pi- še, kdo bo ta predlog spodbujal. Ga bodo morda multinacionalke z vodo? Energija: se je znašla med zadnjimi toè- kami pogajanj zaradi moènega odpora ZDA, multinacionalnih korporacij in dr`av izvoz- ( /    Werner Koehler: Vzorec narave (izrez), fotografija, 1966.  # nic nafte. Glede na globalno segrevanje in podnebne spremembe je bil predlog Konven- cije o podnebnih spremembah (UN Conven- tion on Climate Change) z “Ria 92”, naj se stopnjo emisije plinov z uèinkom tople grede obdr`i na nivoju iz leta 1990 vse do leta 2000, kar pa se ni zgodilo. Predlogu kon- vencije je sledila okrepitev s Kjotskim pro- tokolom decembra 1997, ki predvideva zmanjšanje emisij do leta 2012 vsaj za 5% gle- de na stanje iz leta 1990. EU in Brazilija sta z drugimi dr`avami vodili listo podpisnikov in ratificikacijo Kjotskega protokola ter pred- lagali poveèanje uporabe obnovljivih virov pri proizvodnji energije za 15% do leta 2015. Do sreèanja v Johannesburgu nekatere dr- `ave, ki so velike onesna`evalke, sploh niso ratificirale Kjotskega protokola. Na to je si- cer opozoril akcijski program, a ni bil ob- vezujoèega znaèaja. Kanada, Kitajska, Indija in Rusija so v javnem nagovoru z glavne tri- bune Svetovnega vrha zagotovile svoje ra- tifikacije protokola, kakor hitro bo to mo- goèe. ZDA in Avstralija sta tako ostali sami, vendar pa se tudi dele` 15% v predlogu zmanjšal v prid bolj “trajnostnemu” naraš- èanju, brez kakršnih koli v številkah dolo- èenih ciljev oziroma rokov. Zdravje: To besedilo je bilo potrjeno `e na Baliju, vendar je Kanada `elela še enkrat spro`iti pogajanja. Odstavek besedila z Ba- lija je dr`ave pozval k “oskrbi vseh ljudi z os- novnimi in uèinkovitimi zdravstvenimi sto- ritvami, upoštevajoè nacionalno zakonodajo ter kulturne in religiozne vrednote”, ni po omenjal naèrtovanja dru`ine. To stališèe so zagovarjale ZDA na èelu s predsednikom Bus- hem, islamske dr`ave in Vatikan. Kanada, ki so jo podpirale dr`ave EU, je trdila, da zadnji del te izjave pomeni zmago dr`av, ki naspro- tujejo splavu in obrezovanju `ensk. Skupaj bi lahko izjavi dodali “v skladu z vsemi èlo- vekovimi pravicami in temeljnimi svobošèi- nami”. Brez tega šele po naporni razpravi po- trjenega dodatka se konèni dokument sploh nikjer ne bi skliceval na èlovekove pravice. Boj proti skrajnim oblikam revšèine: do leta 2015 za polovico zmanjšati število vseh v bedi `iveèih prebivalcev dr`av v raz- voju (sprejeto v Kobenhavnu). Univerzalno osnovno izobra`evanje: zagotoviti univerzalno osnovno izobra`e- vanje v vseh dr`avah sveta do leta 2015 (Jomtien, Kobenhavn in Peking). Enakopravnost spolov: napredovati k veèji enakopravnosti obeh spolov ter pos- pešiti prizadevanja `ensk za zmanjševanje razlik med izobra`enostjo deèkov in deklic tako v osnovnem, kot tudi v srednjem izo- bra`evajnu (Kairo, Kobenhavn, Peking). Umrljivost otrok: do leta 2015 zmanj- šati umrljivost novorojenèkov in otrok do petega leta starosti za dve tretjini glede na stanje iz leta 1990 (Kairo). Umrljivost mater: do leta 2015 zmanj- šati umrljivost mater za dve tretjini glede na stanje iz leta 1990. Boj zoper lakoto: do leta 2015 prepo- loviti število ljudi, ki trpijo pomanjkanje hrane glede na današnje stanje (Rim). Reproduktivna higiena: do leta 2015 vsem posameznikom v plodnem obdob- ju zagotoviti dostop do sredstev za tovrstno higieno znotraj sistema osnovnega zdravs- tva (Kairo). Okolje: do leta 2015 v vseh dr`avah vpe- ljati nacionalne strategije trajostnega raz- voja in spremeniti te`nje po unièenju eko- loških virov na nacionalni in svetovni ravni (Rio de Janeiro). Kmetijstvo: Dr`ave v razvoju so zopet zah- tevale ukinitev subvencij v kmetijstvu v Evro- pi in ZDA, saj jim le-te prepreèujejo konku- riranje njihovih izdelkov in odvzemajo po- ( /       membene finanène vire. ZDA in EU sta se temu zoperstavili in dosegli, da je akcijski pro- gram vseboval zgolj potrditev stališè iz Dohe: zmanjšanje in odpravo denarne pomoèi za ne- doloèen èas. Boj na naslednjem ministrskem sreèanju “kroga pogajanj o razvoju” v Mehiki, novembra leta 2003, bo boj zagotovo te`ji. Biološka raznovrstnost: Na tem podroèju sta bila narejena dva majhna koraka. Po pred- logu bi dosegli mo`nost preobrata trenutno unièujoèih tendenc za biološko raznovrstnost v letu 2010. Toda predlagana ni bil noben do- loèen cilj. Natanène predloge je dobilo samo ribištvo, kjer 75% vrst rib grozi nepopravljivo unièenje, zato cilj doloèen za leto 2015 pre- poveduje ribolov tistih primerkov rib, ki so odgovorne za obnavljanje jat. Vendar pa do- dane besede: “kjer je to mogoèe” zmanjšu- jejo pomen tega cilja. '(   Tako drag in obse`en dogodek, pa tako malo rezultatov ob sooèanju z okoljevarstve- nimi, socialnimi in proizvodnimi izzivi! Konèni obraèun se bo morda komu zdel zelo povpreèen in takšen je tudi v resnici. Èe bi ga ocenjevali po rezultatih glavnih tem, bi mu skupina nevladnih organizacij prisodila konè- no oceno 2,2. Ocene se seveda razlikujejo. Morda stanje vseeno ni tako slabo, kot so se bali nekateri. A prav gotovo ne ustreza temu, kar bi bilo potrebno storiti, da bi se resniè- no sooèili z velikimi izzivi trajnostnega razvoja in prevzeli odgovornost za sedanjost in prihodnost. Tudi nekateri drugi rezultati pri- kazujejo vzroke za prevaranost in frustraci- je mnogih ljudi. Eden veèjih poskusov bogatih dr`av in multinacionalnih korporacij je bila podredi- tev kakršnih koli multilateralnih sporazumov o okolju pravilom STO. Njihov predlog daje odloèilno prednost trgu pred zašèito okolja. Okoljevarstvene ukrepe bi mogli razumeti kot zašèitne ukrepe in jih razglasiti vprièo STO. Še veè, trg naj bi predstavljal kar najboljše orodje za zašèito zemeljske celovitosti. Naj zveni še tako nemogoèe, pa je to protislov- je naposled le uspelo spodbiti pogajalskemu glasu iz neke majhne dr`ave, rekoè sledeèe: “Ker se zavedamo ¡situacije¿, tega predloga ne moremo odobriti.” Kot padajoèe domi- ne so mu sledili še glasovi številnih drugih dr`av, da bi zavrnili nevaren predlog. Novo in aktivno prisostvovanje multina- cionalnih korporacij v poteku pogajanj, kar so nekateri imenovali kar “poskus privatizacije trajnostnega razvoja”, je bilo potrditev “novih pobud partnerstva” za razvoj, imenovanega “Tip 2”. Vse do Monterreyja so ZN podpirali samo medvladne dogovore, ki so urejali part- nerstva med vladami in ostalimi sektorji. Nov model partnerstva “Tip 2” pa spodbuja do- govore med korporacijami, javnimi oblast- mi in sektorji civilne dru`be. Obstaja nevar- nost, da bi se vlade svojim odgovornostim od- povedale in korporacijam dodelile najveèji mo`ni nadzor nad razvojnimi procesi. Civilna dru`ba velikokrat nima vzvodov v obliki in- formacij, organizacije ali celo struktur, da bi zapletenim procesom lahko sledila. Velike korporacije so ZN predstavile `e veè kot 400 “projektov partnerstva”, in tako poskušale pri- ti do razpolo`ljivih sredstev. Vendar mnogo teh razliènih projektov ne prinaša nobene raz- vojne politike. Resnièno gre za tveganje, saj bo trajnostni razvoj brez nacionalnega in mednarodnega nadzora vlad, mednarodnih teles in civilne dru`be lahko postal vse bolj in bolj odvisen od zasebnega kapitala. Naslednji znak nove prisotnosti korporacij v razvoju je bila debata o socialnih in oko- ljevarstvenih odgovornostih. Takšna tema je bila nova za tovrsten uraden mednaroden do- godek. Pred leti predstavljen predlog s strani civilnih, intelektualnih in poslovnih slojev dru`be, ki je nameraval oblikovati etièni ko- deks za korporacije, bodisi glede socialnih bo- disi okoljevarstvenih vprašanj, je naletel na ( /     # velik odpor. Na takšen naèin so omenjene tudi odgovornosti korporacij v akcijskem pro- gramu in politièni deklaraciji, vendar zelo na splošno in povsem nezavezujoèe. Koncept trajnostnega razvoja postavlja prevladujoèi ekonomski model proizvodnje in potrošnje pod vprašaj. Ta tema je bila izred- no obèutljiva ne le zaradi svojega obsega, tem- veè tudi zaradi nujnosti iskanja rešitev. Na- rejenih je bilo nekaj malih korakov; v desetih letih bi se moralo zaèeti upoštevati nekate- re programe za spremembo obstojeèega na- èina proizvodnje in potrošnje (varèevanje ali iskanje novih energetskih virov; boljše ohra- njanje naravnih virov, itd.), toda razjasnitev odnosa med gospodarsko rastjo in propada- njem okolja je bila zavrnjena. Med mnoge nevladne organizacije se je na- selil strah pred prezrtjem nekaterih vodilnih naèel z “Ria 92”, in tem, da se bo “Rio + 10” sprevrgel le v “Rio — 10”. Naèelo previdno- sti oz. opozoril, privzeto v Riu dr`avi daje mo`nost omejevanja doloèenih aktivnosti ali izdelkov v primerih, ko zanje ne obstaja znanstveno potrjeno zagotovilo o njihovi neš- kodljivosti. Dosedaj glavna razprava se na- naša na nadzor genetsko spremenjenih orga- nizmov. Gre za te`ko bitko; dr`avni sekretar ZDA Colin Powell, ki so ga med plenarnim zasedanjem v skupšèini iz`vi`gali, je afriške dr`ave povprašal, ali bi se katera od njih odre- kla ponujeni genetsko spremenjeni koruzi ameriških korporacij za rešitev problemov la- kote. Naèelo previdnosti se je v sklepnem do- kumentu spremenilo v “pristop k opozori- lom”, toda poskusi, da bi ga podvrgli pravi- lom STO so se izjalovili. Razprava se nada- ljuje in se bo spet zaostrila na naslednjem sre- èanju ministrov STO leta 2003. Drugo vodilno naèelo o “skupni, pa ven- dar porazdeljeni odgovornosti”, imenovano tudi “internalizacija stroškov”, v bolj pogo- vornem jeziku pa “plaèevalci za onesna`eva- nje” je bilo ponovno omenjeno v sklepnem dokumentu in poudarja odgovornost bogatih dr`av za propadanje našega planeta, vendar brez vsakega obvezujoèega predznaka. Svetovni problemi terjajo svetovne reši- tve. Nevarnosti za okolje, povezane z social- nimi in gospodarskimi razmerami nimajo vedno zgolj rešitev na nacionalni ravni, tem- veè gre za izziv svetovne ureditve. Pojavili so ( /    Werner Koehler: Vzorec narave (izrez), fotografija, 1966.    se pozivi k ustanovitvi mednarodnega tele- sa, takšnega kot pri STO, z dodeljeno mu za- konito oblastjo, ki bi jo vsi upoštevali in bi uravnavalo ter uredilo okoljevarstveno poli- tiko. Odgovor na to pa je bil poziv k nacio- nalnim in regionalnim rešitvam brez upošte- vanja takšne svetovne oblasti. Vloga Programa ZN za okolje (UN Environment Program) ni bila spremenjena, paè pa se bodo sredstva Sklada za okolje (Fund for the Environment) poveèala na 3 milijarde ameriških dolarjev. Dr`ave OECD (Organization for Econo- mic Cooperation and Developement — Or- ganizacija za gospodarsko sodelovanje in raz- voj) so se od leta 1969 naprej zavezale, da bodo 0,7% svojega BDP namenile za razvoj. Èe bi bila ta vsota Javnega sklada za razvoj (Public Aid for Developement) smiselno po- rabljena, bi se zlahka odprla pot do doloèe- nega napredka. Med izreèenim in storjenim pa je velik prepad, saj celotni Javni sklad za razvoj dobi le 0,32% BDP (0,10 v ZDA). Do- bre namene so zgolj obnovili, niso pa jim pri- pisali kakšne veèje te`e. ZDA in EU sta po- trdili svoje obljube izreèene v Monterreyu, da bosta poveèali svojo pomoè na 6 milijard oziroma 5 milijard ameriških dolarjev, a ta to- krat ni namenjena razvoju, temveè utrditvi teles in struktur, ki spodbujajo prosto trgo- vanje. Takšne namere nas resnièno presene- èajo: si bogate dr`ave zares `elijo doseèi so- cialne cilje tisoèletja, ali pa gre zgolj za še eno prilo`nost dajanja la`nih obljub, s katerimi bi pomirile ostale dr`ave, izkljuèene iz tega procesa. Potekanje 2. Svetovnega vrha v Afriki je privabilo tudi nekaj pozornosti za specifiè- ne probleme te celine. Johannesburg je naj- verjetneje edino mesto na tej celini z zadostno infrastrukturo za tako velik dogodek. Prevla- dujoèe preseèišèe vseh tem svetovnega vrha sta bila trgovina in finance, ki sta bila tudi glavni kljuè za interpretacijo dogodka. Ak- cijski program zagotovo vsebuje nekatere predloge boja proti opustošenju s finanèno podporo Sklada za okolje, toda dejanski ak- cijski program za Afriko je z dovoljenjem bo- gatih dr`av in mednarodnih finanènih inšti- tucij postal t. i. NEPAD (New Partnership for Africa’s Developement). Ta nov program, ki so ga afriški voditelji potrdili oktobra 2001, ima trgovanje za gonilno silo razvoja in boja proti revšèini. Nevladnim organizacijam in verskim skupnostim se postavljajo mnoga vprašanja, saj je program sestavila skupina ne- kakšnih liberalnih tehnokratov, brez da bi po- prej analizirala dejanske prednostne potre- be v Afriki ali pa se posvetovala s kompetent- nimi telesi civilne dru`be. “Zmagali so ekonomski interesi, `rtvovani pa so bili socialni in okoljevarstveni proble- mi,” je bilo prevladujoèe mnenje med nevlad- nimi organizacijami. Kako upravièiti dejstvo, da so èlovekove in socialne pravice omenjene šele v sklepnem akcijskem programu? Omem- ba enih in drugih je manjkala `e v osnutku, napisanem na Baliju in kot smo lahko videli se je sklicevanje na èlovekove pravice zgodilo le zaradi zahtev Kanade in EU pri poglavju o zdravju za omogoèanje naèrtovanja dru`ine ter boj proti spolnemu nasilju. Socialne pra- vice so bile zelo zadr`ano predstavljene pri sklicevanju na OIT, a so glede na pravila STO le drugotnega pomena. Politièna deklaracija (The Political Decla- ration) je šla skozi veè obèutljivih faz. Pos- plošen in medel osnutek, ki ga je predlagal generalni sekretar Svetovnega vrha, ni zado- voljil niti ene (bogate dr`ave in multinacio- nalne korporacije) niti druge strani (dr`ave v razvoju in nevladne organizacije). Bloka- da je bila zelo moèna in obstajala je mo`nost, da do Politiène deklaracije sploh ne bo priš- lo ali pa jo bo podpisala samo Ju`na Afrika. Situacijo je rešila pobuda predsednika Sve- tovnega vrha, ju`noafriškega predsednika Ta- boja Mbekija. V zadnjem trenutku odobreno besedilo (obsega 4 strani) je potrdilo slutnje ( /     # ( /    mnogih ljudi o obstoju popolnega nesoraz- merja med izreèenim in storjenim. Politièna deklaracija izra`a velik optimizem in neomaj- no odloèenost dr`avnih voditeljev za sooèenje s socialnimi in gospodarskimi problemi traj- nostnega razvoja ter za dosego kvantitativnih ciljev z ustrezno doloèenimi sredstvi, èasovni- mi roki ter postopki za njihovo izvrševanje in nadzor. Politièna deklaracija ne omenja trd- nih naèel “Ria 92”, paè pa se, kar je pozitivno, sklicuje na odgovornost korporacij (zelo spre- ten naèin priznavanja njihove vloge v trajnost- nem razvoju), ZN ponovno zagotavlja vodil- no vlogo (nasprotuje poskusom ZDA, da bi zmanjšale njihov vpliv in tako spoštovale zgolj STO) ter se poslu`uje multilateralnosti kot metode za prihodnost. Toda izkušnje z upo- števanjem politiènih deklaracij drugih med- narodnih sreèanj, še posebno tiste iz Ria, ne vlivajo ravno veliko optimizma. A  “Svetovni vrh je v Johannesurgu postal plen velikih korporacij,” je poroèal nek ug- ledni mednarodni èasopis. Vrh je potrdil na- rašèajoèo vlogo STO pri doloèanju medna- rodne politike. Na prizorišèu je prevladovala tema o trgovanju, medtem ko je bilo varstvo okolja zgolj privesek, socialno vprašanje pa sploh odrinjeno na stran. Prosta trgovina od sedaj naprej velja za zdravilo vseh bolezni, ne le revšèine in bede, ampak tudi za bojazni pred unièenjem okolja. ZDA so z vso svojo te`o (z ogromno urad- no delegacijo) ustvarile moèan pritisk, da bi uveljavile prevlado trgovanja in pri tem za- grizeno branijo svoje interese. Skupaj z EU so narekovale pravila igre celotnega vrha. Sre- èanje je v 80% potekalo samo med dvema blokoma z obèasnimi postranskimi vkljuèe- vanji zdaj ene zdaj druge dr`ave pri posamez- nih toèkah. Celo skupini G77/Kitajska, ki je predstavljala 132 dr`av, resda ne vedno enot- nih med seboj, ni uspelo uveljaviti svojih po- gledov. So bila to pogajanja? Morda bi bilo bolj prav imeti dovolj pronicljivosti in po- guma ter si priznati, da je pri vsem skupaj šlo bolj za uveljavljanje pravil moènejših. Vrh ni presegel medlega koncepta trajnost- nega razvoja, ki ni pripomogel k napredku v 90. letih. Bolj jasno izstopajo nasprotja med naslednjimi tremi poli: okoljevarstveni (pla- net), socialni (ljudje) ter gospodarski (blagi- nja). Zapletenost vprašanj glede prihodno- sti našega planeta, èloveštva in prihodnjih ge- neracij je bolj oèitna kot pred desetimi (Rio) oziroma tridesetimi leti (Stockholm). Skupne odgovornosti vseh dr`av in vseh udele`encev ne moremo veè pometati pod preprogo. Na- poèil je èas, da vendarle `e prepoznamo mno- ge izzive ter za vsakega od njih poišèemo in najdemo konkretne rešitve. Velike in pre- tirano obse`ne proslave kot je bil zadnji vrh v Joburgu so metodološko pokazale na svoje omejitve. Manjša, bolj raznovrstna in bolje osredotoèena sreèanja lahko pritegnejo veè pozornosti in odgovorno udele`bo mnogih.   * .(* %) /*1$" * Agenda 21 je obse`en dokument oz. akcijski program trajnostnega razvoja, sprejet na Konferenci ZN o okolju in razvoju — na 1. Svetovnem vrhu v Rio de Janeiru leta 1992. (op. prev.)    '*     V sociologiji pojem kultura oznaèuje na- èin `ivljenja pripadnikov neke dru`be, k èe- mur spadajo tudi vzorci obnašanja. Tako je kultura celotno podroèje idej, navad, prepri- èanj pa tudi materialnih proizvodov, katere je èlovek proizvedel in se prenašajo v nasled- nje generacije. Izvajalci in nosilci kulture so ljudje, širi se z difuzijo in tradicijo, ki med seboj komu- nicirata, zato je kultura tudi tkivo komuni- kacije med generacijami. Beseda tradicija je izpeljana iz latinske besede traditio, ki pomeni predajo ali izroèilo. “Kar se obnese, se tudi ohrani” (Raetsch; 1996: 49), kar se ohranja, pa preide v tradicijo, in iz tradicije v kulturo. V tem smislu se je po vsem svetu oblikova- la tudi bogata kultura u`ivalcev drog, ki so vzpostavili nove sisteme vrednot, nove oblike vedenja, da ne omenjam neštetih kulturnih produktov. Najbolj produktivna in vplivna izmed kul- tur u`ivalcev drog pa je, kot bomo videli v nadaljevanju, kultura u`ivalcev LSD-ja. Ta kultura `e dolgo ni veè zgolj subkultura, ki bi bila prisotna le v majhnem krogu ljudi, ali kontrakultura, ki bi bila v opozicijskem od- nosu do prevladujoèe in obèe sprejete kul- ture, ampak je naskrivaj prišla v prav vsa po- droèja prevladujoèe kulture in sedaj od tam nezavedno ali celo zavedno vpliva na vse, kar ustvarja obèe prevladujoèo kulturo. B' Lysergic Acid Diethylamide ali LSD spada med halucinogene droge, ki imajo za uèinek spremembe zaznav. Proizvedene so iz sinte- tiènih snovi narejenih v laboratorijih. Dobi se jih v obliki raznobarvnih tabletk (LSD, PCP…). Lahko pa so tudi pridelane iz razliè- nih halucinogenih rastlin (posebne gobe in kaktusi). Uèinki zau`itja so intenzivne med seboj prelivajoèe se zaznave, halucinacije ter spremembe do`ivljanja èasa in prostora. Ne- varnost teh drog je v zapletenih duševnih sta- njih z do`ivetji groze in strahu ter v obèut- jih ogro`enosti. Mo`en pa je tudi razvoj du- ševne odvisnosti in škodljivega vpliva na ded- no snov. '*  ( B'$ Aprila 1943 je Albert Hoffmann odkril psi- hedelièno delovanje LSD-ja in s tem posta- vil temelj novemu psihedeliènemu gibanju, ki je dobilo svetovne razse`nosti. Kmalu po tem odkritju se je rodila psihe- delièna kultura, kot njeno glavno vejo pa je psiholog Thimoty Leary (imenovan tudi “apo- stol LSD-ja") opredelil LSD umetnost. Leary je imel psihedeliène droge za sredstvo s katerim se poveèuje inteligenca, kajti glede na to, kako majhen del mo`ganskih celic izkorišèamo, smo po njegovem mnenju v stanju bube, ki se ne zaveda, kaj bi bila sposobna na,rediti kot me- 3 ;  B' “Purple haze all in my brain, lately things just don’t seem the same. Actin’ funny but I don’t know why, s’cuse me while I kiss the sky.” (Jimi Hendrix 1967; Purple Haze)  # tulj. Preprièan je bil, da bomo s pomoèjo drog razvili vse svoje zmo`nosti do konca. Premagali bomo èas in prostor, postali nesmrtni, skratka `ivljenje bo postalo vesela igra, v kateri bo lah- ko vsakdo, karkoli si bo `elel. Zaèetki eksperimentov z LSD-jem so bili Acid Tests, ki jih je sredi šestdesetih let v ZDA izvajal literat Ken Kesey in njegovi sodelavci Merry Pranksters. Ken Kesey LSD-ja ni te- stiral kontrolirano v laboratoriju, ampak ne- kontrolirano v naravnem okolju, katerega je sam izbral. To je botrovalo temu, da so bili ameriški hipiji udele`enci najveèjega, nekon- troliranega eksperimenta z drogami v vsej do- sedanji zgodovini èloveštva. Keseyevi Acid Testi so potekali po razliènih krajih ZDA, skupaj s svojimi pomoèniki Merry Pranksters so potovali okrog s psihe- delièno poslikanim avtobusom. Kasneje so ta avtobus Beatli portretirali v svojem filmu Magical Mysteri Tour, in še danes je kot del zbirke varno shranjen v najveèjem in najpo- membnejšem ameriškem muzeju (Smithso- nian Institute Washington D. C.). “On the Bus je postal sinonim za biti na tripu” (Raetsch; 1996: 54). Timothy Leary je bil profesor psihologije na Harvardski univerzi in je oèe danes sve- tovno priznane teorije “odmerek, set in set- ting”, ki pravi, da je kvaliteta izkušnje na LSD-ju odvisna od kolièine (odmerek), no- tranje pripravljenosti posameznika (set) in zu- nanjih okolišèin (setting). Leary je ustano- vil tudi LSD cerkev (The League of Spiritual Discovery), ki je èastila LSD kot zakrament (èašèenje bo`jega v samem sebi), njihova dog- ma pa se je glasila “Turn on, tune in and drop out” (vklopi se, uglasi se in odmakni se). LSD je v Ameriki spro`il val zanimanja za spiritualnost, ki se je kazala v razliènih ob- '*     Gilbert Shelton: Lepak za nastop skupine The Grateful Dead, 1967.    likah, nekatere so bile tipièno ameriške, kot je bila Learyjeva LSD cerkev ali The Neo American Church, ki jo je leta 1964 ustanovil psiholog Artur Kleps. Kot Learyjeva je tudi slednja èastila LSD kot zakrament, temeljno preprièanje pa je bilo, da LSD širi zavest, zato ga lahko u`iva vsak. Druge oblike LSD spi- ritualnosti pa so se odvijale v razliènih obre- dih zau`itja te droge. Raetsch (1996) govo- ri o treh tipih ritualov, ki so se izoblikovali v LSD kulturi: rituali za samoraziskovanja, partnerski rituali in skupinski ali kro`ni ri- tuali. Vsaka izmed teh treh oblik pa zahte- va podrobne priprave prostora, odmaknitev od èasovno doloèenih dru`benih obvezno- sti, post ter skrbno izbiro pijaèe in hrane. Po- leg kadil in dišav se v ritual samoraziskova- nja pogosto vkljuèi še geomantiène metode (I-Ging) in preroške postopke (tarot), le red- kokdaj pa se prakticira magija v stilu Alister Crowleyja. Pri partnerskem ritualu je v ve- èini primerov v ospredju erotika, medtem ko gre pri skupinskemu ritualu za skupne vizije in dru`beno integracijo. Moè LSD-ja je naletela na nepripravljene ljudi, vzbujala je strah in grozo, “duhovi, ki so klicali k sebi èarovniške vajence, so po- stali premoèni zanje” (Raetsch; 1996: 54). Kajti s tem, ko je èlovek zau`il trip, ni hkrati z njim zau`il tudi modrosti, kako ga pravilno uporabiti in obvladovati. Tako je dr. Ti- mothy Leary s svojima sodelavcema Ram Dassom (dr. Richard Alpert) in dr. Ralph Metznerjem na osnovi Tibetanske knjige mr- tvih izdal tudi navodila (Psyhadelic Expe- rience) za uporabo LSD-ja, na podlagi ka- terih naj bi u`ivalci dosegli mistièno do`i- vetje razsvetljenja. Zaskrbljujoèe pri Lear- yijevem “znanstvenem” delu pa je bilo to, da se je meja med raziskovanjem in zabavo vse bolj brisala. Keseyevi Acid Tests so pripomogli k temu, da je LSD v Ameriki zelo hitro dosegel ve- liko popularnost, saj se ga je dobilo skoraj za vsakim vogalom, posledica tega pa je bila, da so ga v ZDA leta 1967 prepovedali. B' To, da si umetniki do inspiracije poma- gajo z razliènimi drogami, ni nova stvar. @e slike jamskih ljudi predstavljajo vizije, kar po- meni, da so predstavljene stvari, ki so jih ti ljudje videvali v svojem notranjem svetu. V devetnajstem stoletju je bil zelo znan tako imenovani pariški hašiš klub, katerega gostje so bili tedaj znani umetniki. Stvari, ki so se dogajale v tem klubu, so bile tajne in so zelo te`ko pricurljale v javnost, dovolj zgovorno pa je bilo to, da se je govorilo o novi dimen- ziji, do katere pridejo misleci in umetniki s pomoèjo droge. LSD ima sposobnost razširitve kreativnih mo`nosti. “Nastavki individuuma se spreme- nijo, ojaèajo ali razcvetijo” (Raetsch; 1996: 57). Na takšen naèin lahko ljudje dojemajo in izrazijo veè kot obièajno. Ravno ta veè, ki je pogosto subtilen in ga ljudje brez izkuš- nje LSD-ja ne morejo prepoznati, pa pred- stavlja psihedelièno kreativnost. “V halu- cinatornih stanjih oseba skratka prebija tanko lupino med zavestnim in nezavednim, zaradi èesar pridejo na površje kaotiène, z vidika vsakdanje zaznave iracionalne podobe” (Tomc; 1993: 13). LSD so imenovali tudi ACID, TRIP (zau- `itje je predstavljalo nekakšno psihedelièno potovanje), ALICE (po romanu Lewisa Ca- rola Alica v èude`ni de`eli), Hoffmanove kap- ljice (po oèetu LSD-ja), ko so The Beatles iz- dali pesem “Lucy In The Sky With The Dia- monds” (zaèetnice poudaril B. L.) pa so mu rekli tudi LUCY. Po njegovih uèinkih so do- bivale imena tudi razliène glasbene skupine in pesmi, kot bomo videli pozneje. E  0  LSD se na tr`išèu pojavlja v razliènih ob- likah: vodna raztopina, drobtinice (micro- '*      # dots) ali v vezivni substanci (stickers). Proi- zvajalci LSD-ja ka`ejo veliko kreativnost, s pomoèjo katere ustvarjajo jasne povezave med samo substanco ter z njo povezanimi pred- stavami. Tako da lahko `e na osnovi pregleda teh proizvodov tudi razlo`imo sistem simbo- lov v LSD-kulturi. Z LSD-jem prepojeni papirèki predstav- ljajo prave kulturne izdelke, namreè potiskani so z razliènimi simboli, ki nam dajejo vpo- gled v kulturne vrednote u`ivalcev LSD-ja. Leta 1987 je bila celo razstava teh papirèkov. Na tripih pogosto najdemo simbole: yin-yang (kozmièna harmonija, ki jo vzpostavi LSD), japonska znamenja sreèe (u`ivalcu naj bi na potovanju prinesla sreèo), lotosov cvet (raz- svetljenje, ki ga do`ivi oseba po zau`itju), ki- tajskega zmaja (kozmièna modrost tripa), hin- dujskega boga modrosti Ganeša s slonjo glavo (bog modrosti, velja za premagovalca vseh ovir na psihedeliènem potovanju, obenem pa simbolizira zaupanje v pravilno izkustvo), hindujskega boga Krišno (simbol strastne bo- `anske erotike, ki jo prav tako vzbudi LSD) in številne motive sade`ev (simboli sade`ev z drevesa spoznanja), `ivali (pogoste so maèke ali tigri, ki jih povezujejo s èarovništvom, ša- manizmom in z bogovoma ekstaze Šivo in Dionizom, motive hobotnice, ki svoje lov- ke razteza na vsa podroèja biti), razne psihe- deliène motive (motivi ki jih videvamo na psi- hadeliènem potovanju), budistièna zname- nja sreèe (povezava s tibetansko mistiko), sim- bole srednjeveške magije (npr. pentagram — z njimi se prisega na magiène kvalitete tab- lete), podobo Bude (naravo Bude je mogo- èe izkusiti na tripu), razne leteèe predmete (ti naj bi spominjali na psihedelièni visoki let, ki se ga dose`e s pomoèjo tablete ), simbo- le hipijev (prizadevanje za svetovni mir), simbole staroegipèanske kulture (npr. pira- mide — simbol nesmrtnosti, ki se je popot- nik velikokrat zave, Horovo oko — pogled v veènost ...), motive iz naslovnic plošè glas- benih skupin, vèasih le detajle, cele vrste figur iz stripov (Miki miška kot èarovniški vajenec — namreè u`ivalec postane na tripu prav to, Jokerja in druge figure klovnov, ki namigujejo na kozmièno šalo, ki je na tripu `e marsik- daj zbudila plaz nerazumnega smeha ...)... Ob petdesetletnici odkritja psihedeliènih uèinkov LSD-ja (1943-1993) pa so izšli tudi jubilejni tripi, na katerih je odtisnjena slika Alberta Hoffmanna, ki se vozi s kolesom. Vplive LSD-ja najdemo tudi v literaturi, kajti s prodorom psihedelije so pisatelji vsto- pili v nove prej neznane svetove. LSD je vpli- val predvsem na pisce znanstvene fantastike. Znanstvena fantastika pa je lahko tudi tesno povezana z napredkom v znanosti, kajti na- predne ideje se v veèini primerov najprej po- javijo v znanstveno fantastiènih delih in tako ustvarijo zanimanje pri znanstvenikih, ki ne- katere èez èas tudi predelajo in (èe je mogoèe) uresnièijo. Najbolj brani pisatelji te zvrsti so po Raetschu (1996) Brian W. Aldiss (Bos v glavi), Philipp K. Dick ter Robert Heinlein (Mo` v tujem). Pod vplivom LSD-ja je Al- bert Hoffmann napisal svetovno uspešnico Let nad kukavièjim gnezdom. Hans Krup- pa je v svojem psihedeliènem romanu Leteèe jagode ovekoveèil jagode kot simbol kozmiè- ne super droge. Izkušnje z LSD-jem najde- mo tudi pri beatniku, pesniku Allenu Gins- bergu, v Konsalikovi knjigi V omami, v tri- logiji Roberta Shee in Roberta Anton Wil- sona z naslovom Illuminatus ... Z LSD-jem je tesno povezan tudi pojav un- derground stripov. Underground stripi pove- lièujejo droge, spolnost in nasilje. Na zaèet- ku so bili dostopni le odraslim (dobili so se samo pod pultom; zato tudi tako ime), saj se v njih pojavlja strah vzbujajoèi razkroj jaza. Prvi umetnik na tej “sceni", ki naj bi eksperimentiral z LSD-jem in svoje izkušnje prenesel na pa- pir je bil po Raetschu (1996) Robert Crumb. S stripom Headcomix je ustvaril prototipe in klasike te zvrsti. Sledili so mu Gilbert Shelton '*        (Fabulous Furry Freak Brothers), Caza (Ca- zove sanje), Richard Corben (Neverwhere) in Moebius (John Difool) ... Iz okolja slednjih izhaja tudi strip Heavy Metal, na podlagi ka- terega je pozneje nastal tudi risani film. Mnogi risarji underground stripov so risali tudi na- slovnice plošè razliènih rock skupin. V veèni primerov je šlo za primere naslovnic albumov psihedeliènih skupin, npr. Robert Crumb je narisal naslovnico za Big Brother and The Hol- ding Company (Cheap Thrills), upodobil pa je tudi Hendrixov hit Purple Haze, Gilbert Shelton pa je ilustriral naslovnico The Grateful Dead (Shakedown Street) ... Sredi šestdesetih let je nastal psihedelièni rock. Glasbeniki so pod vplivom LSD-ja zaz- navali prej nedostopne tone, ti toni so se zli- vali v njihovo glasbo, ki je bila podprta z be- sedili o potovanjih na LSD-ju in od takrat na- prej lahko tudi zaènemo govoriti o psihede- liènem rocku. Pri nastopih glasbenih skupin v `ivo se je pogosto dogajalo, da je eden izmed èlanov prevzel pobudo in se izgubil nekje v vesolju, ostali pa so se mu postopoma pridru`evali. V veèini primerov so se glasbeniki prepustili šamanskim bobnom. Ray Manzarek klavia- turist skupine The Doors pravi, da je bila to “... najboljša stvar psihedeliène dobe. Te stvari so se dogajale na odru, bil si v nekem psihiè- nem prostoru ... Zaradi doloèenih substanc, si bil na letalu, kjer je bila stopnja psihiène komunikacije med štirimi glasbeniki neopis- ljiva ...” (Paul; 1997: 100). Hkrati z izvajal- ci pa so morali biti v transu tudi poslušalci, èe so hoteli imeti kaj od zabave in potova- nja v druge sfere. Ko je Ken Kesey izvajal Acid Tests, so se njegovi sodelavci Marry Pranksters ukvarja- li s tem, kako bi vse te bliske, razsvetljenja, igre barv ... skratka razliène vrste svetlobe, ki jih èlovek vidi, ko je na tripu, prenesli v realnost. Zaèeli so eksperimentirati z luèjo, in tako raz- vili stroboskop, napravo, ki v kratkih èasov- nih presledkih pošilja bliske svetlobe. Vse, kar se premika, je optièno razdrobljeno, in èe temu dodamo še razne barvne reflektorje resnièno dobimo efekt, ki je podoben tistemu na tri- pu. S tem so Pranksterji postavili temelje za psihedelièni lightshow, ki je od takrat naprej nepogrešljiv element v popularni glasbi. Skozi šestdeseta leta je nastalo ogromno skupin, ki so preigravale psihedelièni rock. Mednje lahko uvrstimo Pink Floyd, Lucy In The Sky With The Diamonds in Strawberry Fields For Ever (The Beatles), Electric Light Orchestra, Eight Miles High, Fifth Dimen- sion, Mind Garden (Yes), ... Deep Purple, Rainbow, The Doors, Rich Kids on LSD, Purple Haze (Jimi Hendrix), The Acid Queen (The Who), The Trip (Donovan), White Rabbit (Jefferson Airplane) ... V Angliji so bili prvi The Beatles, njiho- va pesem Yellow Submarine je bila med dru- gim tudi simbol za trip v druge realnosti, še posebej ko so jo predelali v risani film (1969), njihov album Magical Mystery Tour je prvi konceptni album na osnovi LSD-ja, v Srg. Pep- pers Lonely Hearts Club so ta stil še izboljšali. Na koncu pa je John Lenon na Learyijevo proš- njo za svojo pesem uporabil njegov slogan “Come Together” ter ga tako ponesel v svet. V zaèetku sedemdesetih let se v moderni glasbi pojavijo klaviature, ki so ustvarile pa- leto psihedeliènih zvokov. Nanje se je skupaj z bendom vkrcalo zadeto poslušalstvo ter so skupaj odleteli kolektivni ekstazi naproti. Konec osemdesetih se je zaèelo gibanje Acid House. V tem obdobju se je prirejalo mno`iène zabave (rave parties), na katerih so raèunalniško ustvarjeni ritmi vplivali na po- slušalce, ki so bili pod vplivom LSD ali MDMA tablet. V devetdesetih letih so raèu- nalniškim ritmom dodali še vokale in elektriè- ne kitare in tako ustvarili razne zvrsti tech- no glasbe. Skozi devetdeseta leta prejšnjega stoletja je zalil svet novi val glasbe. Pojavile so se raz- '*      # liène zvrsti glasbe in ne moremo veè govo- riti zgolj o Acid Rocku. “Danes slu`i vsak stil za komunikacijo LSD-kulture, ne glede na to ali gre za house/industrial (npr. Ministry), heavy metal (npr. Acid Drinkers, Animal Bag, Anthrax, Love Sex and Death), wave (npr. The Cocoon), indenpendent (npr. Rausch), hardrock (npr. Drop Acid), death metal (npr. Atrocity), techno (npr. Lords of Acid), alter- native (npr. Alice in Chains, Mudhoney, Soundgarden), dancefloor pop (npr. The Sha- men), crossover (npr. Slovenity), new age (npr. Solitare), jazz (npr. Acid Jazz), reagge toasting, dub hardcore, punk (npr. Angry Sa- moans), hip hop (npr. Space Cowboys), coun- try in westeren (npr. Eugene Chadbourne), balade (npr. Love Spiral Downwards) ali kaj drugega” (Raetsch;1996: 63). Najbolj znano gledališko delo, ki je nastalo pod vplivom LSD-ja je bil gotovo musical Hair (1968), ki je obenem tudi najjasnejši pro- dukt LSD kulture. Na zaèetku tega musicala oznanjajo New Age, astrološko obdobje vodnarja. Hipiji so oznaèeni kot pleme, sledi hvalnica LSD-ju, opevane so vrednote hipijev, kot so ljubezen, mir, spolna svoboda ... Za konec pa verjet- no najbolj znana pesem tega musicala Let the Sunshine In; sunshine so tedaj imenovali naj- bolj popularni trip (LSD). Predstava se je za- kljuèila s skupinskim seksom na odru, v ka- terega so bili vèasih vkljuèeni tudi gledalci. Britanski pionirji rocka The Who so leta 1970 postavili na oder rock opero Tommy, za katero je veèino dela opravil njihov kitarist Pete Towsend. Na besedila in glasbo so imele '*     Robert Crumb: Naslovnica plošce “Cheap Thrills” skupine Big Brother and The Holding Company (z vokalistko Janis Joplin).    pomemben vpliv njegove izkušnje z LSD-jem. Protagonist je fant po imenu Tommy, ki je zaradi travmatiène izkušnje postal slep, gluh in nem. S pomoèjo raznih metod se preobrazi in konèno osvobodi svoj notranji jaz. Star- ši in prijatelji ga naredijo za guruja, milijo- ni ljudi hoèejo podo`iveti njegovo usodo, kar jim pa ne uspe, saj mora vsak sam najti svojo pot do razsvetljenja. Ko govorimo o psihedelièni glasbi, nika- kor ne moremo mimo skupine The Grateful Dead in Deadheadov. Deadheadi so privr`enci skupine The grateful Dead, ki ima svoje ko- renine v Acid Tests in je do smrti njihovega vodje Jerryja Garcie (1996) nadaljevala njihovo tradicijo. Ime The Grateful Dead izhaja iz Egipèanske knjige mrtvih, head pa je okraj- šava za Acidhead (jezik u`ivalcev LSD-ja). Okrog te skupine je nastalo pravo moder- no gibanje. Deadheadi sestavljajo psihedeliè- no pleme, ki je razseljeno po celem svetu, nji- hovi rituali pa so bili koncerti skupine The Grateful Dead, ki so se imenovali The Dead Show, in so predstavljali pravo multikulturno do`ivetje. Deadheadi so ustvarili svoja obla- èila, majice pobarvane z batikom, katerih vzorci in barve spominjajo na psihedelièna do`ivetja, in so še vedno zelo popularne. Kon- certi The Grateful Dead so bili enkratni, niti dva nista bila enaka, kajti skupina je prise- gala na improvizacijo. Tisoèe Deadheadov je pred prireditvijo zau`ilo trip, skupina je igrala glasbo, ki se je zlivala z atmosfero, ter pustila da jo je “zadeta” mno`ica inspirirala. Vendar pa po mnenju Deadheadov vsakdo ne razume glasbe The Grateful Dead, kajti kdor jo je ho- tel razumeti, je moral po njihovem mnenju najprej do`iveti koncert na tripu, in po tem je lahko ostal skoraj za vedno povezan z njimi. Najzgodnejši film LSD kulture je film Pe- tra Fonde iz leta 1967 z naslovom The Trip, v katerem prika`e svoje grozeèe izkušnje s to drogo. Sledijo mu filmi kot so Easy Rider, Apocalypse Now, Hair (po istoimenskem mu- sicalu), The Wall, Flashback, The Doors, Na- tural Born Killers, Trainspotting ... Poleg filmov pa velja omeniti še videos- pote, ki jih snemajo razne glasbene skupine za promocijo pesmi, s pomoèjo katerih nas odpeljejo v svet psihedelije. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil zahodni svet dele`en pravega izbruha slik, ki so bile rezultat izkušnje z LSD-jem. “Slike so simbolièen spomin na vizije pod vplivom LSD- ja. Psihadelièno slikarstvo je v pravem smislu religiozna umetnost” (Raetsch; 1996: 59). Tomc (1993) pa poudarja, da gre pri halucinacijah, tako kot pri sanjah ali hipnotiènih stanjih, za arhaièni mehanizem, katerega je èlovek pode- doval od zgodnjih sesalcev. Zato ljudje po nje- govem mnenju tudi haluciniramo v obliki slik. Veèina umetnikov, ki se je ukvarjala z us- tvarjanjem psihedeliènih slik, so bili najprej ilustratorji plošè rock skupin, knjig, plaka- tov… Leta 1993 je bila v San Francisco’s Best Comics and Rock Art Gallery na ogled raz- stava del Ricka Griffina, ki je po mnenju poz- navalcev klasik tovrstnega risanja. V šestdesetih letih se je vzporedno s psihe- deliènim slikanjem razvila tudi psihedelièna fotografija. Tovrstna fotografija je opredeljena s popaèenjem, nenavadnimi perspektivami, razlièno osvetlitvijo ... Te fotografije je naj- bolj podpirala industrija gramofonskih plošè, ki jih je postavljala na ovitke svojih plošè. Te- daj so bili zelo priljubljeni posnetki èlanov rock skupin skozi objektiv ribje oko ali druge ekstremno širokokotne objektive. Takšna sprememba zornega kota, preko pripomoè- kov, je primerljiva z razširitvijo posamezni- kovega pogleda s pomoèjo LSD-ja. A   Globlje spremembe, ki jih je prineslo psi- hedelièno gibanje so vedno bolj integrirane v naše socialne in politiène strukture, pa tudi v našo kolektivno psiho. Na vsakem koraku lahko slišimo pesmi Boba Dylana, Beatlov, Grateful '*      # '*     Dead, The Doors, Pink Floyd ..., v vsaki disko- teki ali na koncertu utripa light show v ritmu techno glasbe, v kinematografih se vrtijo znans- tveno fantastièni in psihedelièni filmi, v trgo- vinah ponujajo underground stripe, na televiziji predvajajo risanke Acid Headov ... Na podla- gi tega vidimo, da LSD kultura je in da tudi os- taja eden izmed najveèjih vplivov na mainstream kulturo današnjega èasa, èeprav se tega v veèini primerov niti ne zavedamo. Naglo širjenje psihedeliène kulture ned- vomno lahko pripišemo med drugim tudi do- loèenim dru`benim okolišèinam, ki so tedaj prevladovale zlasti v ameriški dru`bi. Šestdeseta leta dvajsetega stoletja predstavljajo zaèetek vznemirjajoèega revolucionarnega obdobja. Ta- krat se je zaèelo obdobje velikih dru`benih in tehnoloških sprememb. Glede na gro`nje in nasilje, ki je pretilo z vseh strani Zemlje in gle- de na revolucionarne dose`ke na podroèju teh- nike si lahko predstavljamo, kako so se ljudje poèutili. Strah pred novim, neznanim in ne- gotova prihodnost, vse to je bil sestavni del po- sameznikovega vsakdana. Potrebo po varno- sti in pripadnosti so èutili zlasti mladi ljud- je, èesar pa jim tedanje razmere niso zagotav- ljale. Mladi so praznino v rani, ki so jo pov- zroèile te dru`bene spremembe, krpali z razu- mevanjem, varnostjo in pripadnostjo, ki so jih našli pri psihedeliènih gurujih, kot sta bila Leary in Kesey. Ti guruji pa so jih s pomoè- jo psihedeliènih drog popeljali v novi nerazi- skani in nepredvidljivi svet. Vseeno pa se mi zdi, da širjenje kulture podprte z moènim psihedeliènim vplivom ne spodbuja resnièno svobodne, ljubeèe in prist- no ustvarjalne kulture. Kot smo videli, gre pri u`ivanju psihedeliènih drog v veliki ve- èini primerov za u`itek brez vzajemne obvez- nosti, zlasti pa za beg v svoj svet, umik pred kruto resniènostjo ... namesto sooèenja z re- sniènostjo, kakršnakoli `e je. Takšno pove- zavo med begom pred vsakdanjostjo in u`i- vanjem psihedeliènih drog najdemo tudi pri Learyiju. Namreè v sebi je nosil zelo te`ko bre- me, krivdo za `enin samomor in pred tem je celo `ivljenje be`al — tudi v svet psihedelije. Marsikdo bi rekel, da èe ne bi bilo LSD- ja ne bi bilo hipijev, rock glasbe ter s tem tudi vseh njenih mutacij in permutacij (ki nas še vedno spremljajo, ter klièejo mlade k upo- ru in revolucijam), ne bi prišlo do spolne svo- bode, psihološke loèitve golote in seksa, eko- loških gibanj ... Nekateri celo govorijo, da èe ne bi bilo LSD-ja, potem ne bi bilo tudi stroja z drevesa spoznanja (Appleov raèunalnik). Ob tovrstnem razmišljanju se pojavijo vpra- šanja, na katera si moramo nujno odgovori- ti, in sicer: ali je èlovek bitje, ki mora za raz- širitev zavesti uporabljati substance? Ali s tak- šnim ravnanjem èlovek še vedno ostaja pristen èlovek? Ali lahko v tekstu navedene spremem- be in tako imenovane pridobitve èloveštva re- snièno obravnavamo kot dose`ke èloveštva? Literatura: Brake, Mike. Sociologija mladinske kulture. Univerzitetna konferenca ZSMS, Republiška konferenca. ZSMS. Ljubljana 1984. "Even Better than the real thing": Droge v rocku. Èasopis za kritiko znanosti. Let. XX, 1992, št. 146-147. Goljevšèek, Alenka. New Age in kršèanstvo. TD Ognjišèe, Koper 1992. Lenarèiè, Bla`. Ko mladostniki pose`ejo po drogah. Otrok in dru`ina, leto XLVII, November 1999, str. 26, 27. Paul, Alan. Door prize. Guitar World. Vol. 17, No. 12. December 1997. Raetsch, Christian. LSD kultura (kulturno—antropološki oris). Mre`a drog, letnik IV/1996, številka 3. Smrke, Marjan. Svetovne religije. FDV, Ljubljana 2000. Tomc, Gregor. Homo narcoticus. Razgledi 8. Januar 1993, str. 10—14. Velikonja, Mitja. Drugo in drugaèno: subkulture in subkulturne scene devetdesetih. V: Stankoviè, Tomc, Velikonja (ur.). Urbana plemena, subkulture v sloveniji v devetdesetih. Študentska zalo`ba. Ljubljana 1999, str. 14 — 22. Svetovni splet: http://hippy.com http://www.intrepidtrips.com    F    Obdobje 19. stoletja, v katerega je bilo vpe- to `ivljenje Franèiška Lampeta, je bilo obdob- je nacionalnih gibanj v Evropi, vrhunca im- perializma v svetu in razcveta industrijske dru`be. Razmere v svetu, predvsem v Evropi, so posledièno vplivale tudi na razvoj misli in dogodkov pri Slovencih. To obdobje pomeni za Slovence oblikovanje kulturne samostoj- nosti, ki omogoèa v letu 1848 zahtevo po je- zikovni enakopravnosti. Slovensko narodno prizadevanje se je tedaj strnilo v programu Zedinjene Slovenije. K spodbujanju naše na- rodne, kulturne in poli- tiène zavesti sta v drugi polovici 19. stoletja pripo- mogla predvsem taborsko in èitalniško gibanje. Eden izmed mnogih prizadevnih zavednih Slo- vencev, ki je skušal slediti svetovnim in domaèim tokovom spreminjajoèe se èloveške zavesti na vseh podroèjih dru`benega `ivljenja je bil tudi Fran- èišek Lampe: teolog, filo- zof, psiholog, pisatelj in urednik. Rodil se je 23. fe- bruarja 1859 v Zadlogu pri Èrnem vrhu nad Idri- jo. Ljudsko šolo je obisko- val v Èrnem vrhu in v Idriji, gimnazijo pa je kot gojenec dijaškega zavoda Alojzijevišèe dokon- èal v Ljubljani. Leta 1878 je vstopil v ljubljan- sko bogoslovje in bil v Ljubljani ob koncu tretjega letnika posveèen v duhovnika. Filo- zofski in teološki študij je nato nadaljeval v Gradcu, kjer je promoviral za doktorja teo- logije in filozofije. Imenovan je bil za pod- vodjo ljubljanskega bogoslovnega semeniš- èa, postal pa je tudi vodja deškega sirotišèa v Marijanišèu in to slu`bo opravljal do smrti. V tem èasu je dosegel dr`avno kvalifikacijo ljudsko-šolskega uèitelja in bil hkrati imeno- van za šolskega ravnatelja in uèitelja verou- ka na marijaniški šoli, ki se je pod njegovim vods- tvom razvila v štiri-raz- rednico. Verouk je pre- daval še na Mahrovi tr- govski šoli v italijanskem jeziku. Septembra 1885 je postal profesor dog- matike na ljubljanskem bogoslovnem uèilišèu. Bil je tudi odbornik in vse do smrti podpred- sednik Slovenske mati- ce. Postal je prvi pred- sednik na novo ustanov- ljenega Èebelarskega društva, januarja 1900 pa je bil imenovan še za kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja (Lam- bergov kanonikat). Us- A( *+ 4 G  B   H.-$-??" E  (,00, (,  ,     1 Franèišek Lampe  # tanovil in urejal je tudi literarno revijo Dom in svet. Umrl je 24. septembra 1900, star ko- maj 41 let. 1 #&    Franèišek Lampe je zaèel pisateljevati v ro- kopisni list Domaèe vaje `e kot gojenec Aloj- zijevišèa. Kot abiturienta ga je najprej mikal študij filozofije in šele po daljšem duševnem boju se je na pobudo škofa Pogaèarja odlo- èil za teologijo, preprièan, da ga to ne bo ovi- ralo pri njegovi znanstveni usmeritvi in le- poslovnem delu. Èeprav se je vneto posve- èal strokovnemu uèenju, je v študijskih le- tih nenehno mislil tudi na leposlovno delo. Med kolegi bogoslovci je ustanovil Ci- rilsko društvo, ki naj bi vzgajalo katoliške pesnike in pisatelje po naèelih in praksi ver- sko in moralno neoporeènega slovstva. Obe- nem je pod psevdonimi Svetilko, Fr. Svetil- ko, Sr. Svetli, L., z raznimi èlanki o kulturnih vprašanjih pridno zalagal tedanja glasila. Pi- sal je za Slovenca, Zgodnjo danico in Mohor- jevo dru`bo.2 Po zakljuèku rednega študija (1885) je Lam- petovo znanstveno in leposlovno delo do`i- velo pravi razcvet. Uveljavil se je s številni- mi spisi na pastoralno-teološkem, filozof- skem, psihološkem in leposlovnem podroèju. Z Jeglièevim odhodom v Sarajevo je prevzel uredništvo Glasov katoliške dru`be. Namesto Glasov je leta 1887 o`ivil Slomškove Drobtinice, ki naj bi “vnemale za kršèansko `ivljenje ... z malimi stvarmi”, èeprav je v njih objavljal tudi daljše prispevke, npr. obširno razpravo o duhu sv. Franèiška Saleškega, biografijo pr- vega kršèanskega sociologa `upnika Ivana Bel- ca (1889) in Ljudevita Perona (1891), spomin- ski èlanek Beseda o prvem slovenskem katoliš- kem shodu (1892) in Sv.oèe Leon XIII. (1893). V Duhovnem pastirju je objavil preprosto in lepo napisane Apologetiène razgovore. Ista revija mu je kasneje objavila tudi Obrambne govore in ocene teoloških del. Pastoralno bo- goslovje je obogatil tudi s prevodom Cramer- jevega dela Apostolski dušni pastir (1890). Kot glasnik religiozno in nravstveno neo- poreènega slovstva je s pomoèjo èlanov Ci- rilskega društva hotel ustanoviti tudi èaso- pis.3 Franèišek Lampe je bil nekoliko mlaj- ši Mahnièev sodobnik. V javnosti je nasto- pil skoraj istoèasno. Literarno revijo Dom in svet je ustanovil januarja 1888, pol leta pred Mahnièevim Rimskim katolikom. Vsak je ure- jal svojo revijo, oba sta se `ivo zanimala za filozofijo ali “modroslovje”, toda vsak na svoj naèin. Nasproti Mahnièevi nepopustljivi, tudi napadalni miselni dr`i, je Lampe izrazito mi- ren, zmeren, blag, zlasti pa preprièan, da Dom in svet ne sme slu`iti naèelni borbi proti li- beralni kulturi, temveè pozitivnemu umet- niškemu in vzgojnemu delu.4 Dom in svet je nastal iz njegove kulturne zavesti in iz skrbi pred oèitki liberalizma, da so slovenski katolièani kulturno zaostali. Kot navdušenec za leposlovje je hotel biti ne le iniciator, temveè tudi idejni voditelj sodobne, resniène in zanimive literarne smeri. Dom in svet je polagoma postal iz neke vrste slovstvene vadnice za versko neoporeèno domaèijsko slovstvo organ zavestne katoliške literature in se povzdignil do veljave uglednega literar- nega lista. Lampe je vabil, vzgajal in spodbujal mlade pesnike, pisatelje, slikarje in glasbenike. Tudi sam je veliko pisal v list in na platnice. Poleg filozofskih in psiholoških razprav je v revijo prispeval krajše biografije, potopise in številne spise pouènega znaèaja. Izstopajo tudi njegove naèelne razprave in izjave. Lampe se je moral braniti na dve strani — enim je bil premalo katoliški, ker je bil mil v sodbah, dru- gim je bil preveè katoliški in zaradi tega ome- jen. Prvi oèitek se je slišal iz Mahnièevih, dru- gi pa iz Aškerèevih krogov. Nasproti prvim Lampe odloèno naglaša, da se od nikogar ne da uèiti, kaj je katoliško. Kar zadeva nravnih naèel, so mu le-ta veljavna tudi v leposlov- ju (“kar ni nravno, ni lepo”). Nekateri kri- A(    tiki so po njegovem mnenju bolj ozkosrèni in goreèi kakor uèeni. Vendar pa je res, da je sam bolj mil v sodbah, ker drugaèe ne more “ne po svojem znaèaju, ne po svojih nazorih”. Nas- proti drugim Lampe poudarja, da katoliška vera ne nasprotuje “ne vedi, ne umetnosti, ne napredku”, da katoliško stališèe ni enostransko, ampak je obèe-èloveško in da se v kršèanstvu izra`a najèistejša èloveènost. Svoboda mišljenja namreè ne pomeni, da bi bil duh svoboden glede resnice, ampak pomeni predvsem to, da mora biti èlovek “`ivo in èisto preprièan” o tem, kar uèi ali zagovarja.5 Izredno ustvarjalno je bilo tudi Lampetovo sodelovanje z Mohorjevo dru`bo. Najpomem- bnejši njegov prispevek za Mohorjevo dru`- bo je delo s podroèja biblicistike. Sprejel je ponudbo, da priredi zgodbe Svetega pisma. Sveto de`elo je bralcem najprej predstavil s knjigo v dveh zvezkih: Jeruzalemski romar (MD 1892 in 1893). Leta 1894 pa je izšel tudi prvi snopiè Zgodb Svetega pisma, ki so nato izhajale vsako leto.6 %G0 ( V filozofskem delovanju zavzema Franèi- šek Lampe s svojo bistrino duha, filozofsko izobrazbo ter doslednim izvajanjem nedvom- no izredno mesto. Njegova zasluga je, da je bila takrat tomistièna filozofija na Slovenskem najmoènejša.7 Osnova Lampetove apologetike je filozo- fija. Po njegovem mnenju se mora “pravo mo- droslovje”, ki èrpa znanstvena naèela in te- melje pri sv. Toma`u Akvinskem, postaviti kakor protiute` sodobnim nekršèanskim in protikršèanskim nazorom. Njegovo prepri- èanje lahko razberemo v naslednjih besedah: “Nobena druga veda ni storila èloveštvu s svo- jimi zmotami toliko zla kot krivo modroslovje (…). Krivemu modroslovju se moramo ustav- ljati z resniènim modroslovjem. Pravo mo- droslovje moramo ljudem pokazati tako, da umevajo, sprejemajo in ljubijo.”8 Lampe skuša s temeljitim filozofskim in verskim prouèevanjem v bralcih in poslušalcih utrditi pravo preprièanje, ki èloveka navdu- šuje za modrost in ljubezen oziroma ga utrjuje v zapovedi ljubezni do Boga in do bli`njega.9 Franèišek Lampe je postal doktor filozofije z dizertacijo Vzroènost: prispevek k spoznav- ni teoriji (1885). Svoj sistem filozofije je pred- stavil v naslednjih delih: Vvod v modroslov- je, (1887); Dušeslovje I-II (1889/90); in Cvetje s polja modroslovskega (1897). Za vsako filozofsko panogo je nameraval napisati posebno monografijo, vendar mu za- radi prezgodnje smrti, zastavljen naèrt ni us- pelo uresnièiti. Lampe na kratko in pregledno, tako v Vvo- du v modroslovje kakor tudi v Cvetju s polja modroslovskega, razlaga vsebino posameznih ali specialnih filozofskih panog. To razlaganje bi naj bilo, kakor sam pravi “mala podobi- ca celotnega modroslovskega sistema”,10 ki ga je predvsem v Cvetju s polja modroslovskega napisal dovolj poljudno tudi za laike. Psiho- logijo pa je obširno razlo`il tudi v svojem delu Dušeslovje, katerega posebni namen je znans- tvena obdelava psihologije oziroma, “da raz- lo`i po enotnem naèelu ali principu vse du- ševne pojave.”11 Dušeslovje je njegovo najpomembnejše delo, saj predstavlja še danes eno izmed na- jobse`nejših knjig psihologije na Slovenskem. To je prva psihološka knjiga, napisana v slo- venskem jeziku in je na ravni takratnih sve- tovnih psiholoških priroènikov. Lampe ni samo prevzemal pojmovanj dru- gih psihologov, temveè je sistematiziral nji- hova spoznanja v svojski sistem. Hkrati je po- kazal tudi na pomen psihologije kot vede fi- lozofskega zaèetka in na njeno povezanost z ostalimi filozofskimi panogami. Po Lampetu je èlovek oziroma èloveška duša merilo za vse stvari, saj merimo po sebi vse, karkoli opazujemo zunaj sebe. Duša je glavni princip oziroma glavni vir našega spoz- A(  # navanja. Zato je pomembno, da si s spozna- vanjem duše pridobimo temeljito in obšir- no znanje.12 Lampe zahteva, da se dušeslovje v modro- slovju obravnava na prvem mestu po empi- rièni metodi in da razèlenjuje èutnozaznavni svet. V psihologiji razlikuje med spekulativno in empirièno metodo in upošteva opazova- nje, analizo in umevanje. Glavni vir pa je iz- kušnja: opazovanje samega sebe, opazovanje drugih, zgodovina in pesništvo. Logika se po Lampetu navezuje na dušeslovje oziroma na njem gradi. Metafizika je zanj temeljna zna- nost, ker gre do temeljev, tj. do Boga. Te`av- na, a potrebna se mu zdi tudi etika. Ker so razni sistemi omajali njene temelje, jo je po- trebno povezati z metafiziko. Modroslovje je za ostale vede podlaga in vrhunec, je kraljica med vedami.13 +   Franèišek Lampe je kot estetik v bistve- nih potezah aristotelik. Tako pri Aristotelu kakor tudi pri Lampetu je lepota v predmetu samem, ne v ideji zunaj njega. Pri obeh na- staja estetsko ugodje prek mišljenja, èeprav je Lampe zelo pozoren na ravnovesje s èut- nim ugodjem. Aristotel in Lampe razlagata in utemeljujeta estetske zakone psihološko, ne metafizièno. Umetnost ima enako pozi- cijo — ne slu`i namenu zunaj sebe, temveè ima lasten cilj. Oba sledita isti “metodi”, ki je in- duktivna in empirièna.14 V pomenu in stališèu estetike, ki jih Lam- pe razlaga v Vvod-u v modroslovje, poudarja, da “modroslovje razkazuje zadnje vzroke in razloge — principe vseh stvari. Ker nobena èut- na stvar ni brez oblike in ker veljajo tudi za zunanje oblike gotovi principi, mora modro- slovje razlo`iti tudi te principe. Oblika je bis- tven del stvari, torej mora o njej govoriti me- tafizika, ki razkazuje splošne dele stvari. A ne- katere oblike imajo še to posebno lastnost, da vzbujajo v našem duhu prijetna èustva.”15 Po Lampetu nastajajo èustva iz obèutkov, iz predstav ali pa iz kakšnega drugega duševnega stanja. Lampe pravi, da ob do`ivljanju lepote nastane v duši estetièno èustvo, ki ima po- sebno moè. Imenuje jo lepoèutje, tj. zmo`- nost èutiti ali spoznavati lepoto. Vendar niè ne nastane brez vzroka, tudi èustvo ne. Pri- jetna èustva vzbuja lepota, ki je na obliki. “Ako je lepota — popolnost zunanje oblike, torej je lepota nekaj sama na sebi, in ni samo èustvo. Zato ima ta veda istinit predmet in zato je tudi prava veda. Estetika je modro- slovna veda, ker razlaga najvišje principe.”16 Najvišje ideje, ki jih je po Lampetu vtisnil v vesoljno svarstvo stvarnik in o katerih je go- voril `e Platon, so: resnica, nravno dobro in lepota. Najvišja izmed njih je ideja dobrega in po Lampetu ne more biti v resnici niè lepo, èe ni tudi dobro. Prav tako je zanj obèe ve- ljavna tudi ideja resnice. “Ako bi se kaj ne uje- malo z resnico, ne more biti niti dobro, niti lepo.”17 Razmerje med temi idejami pa ni samo zunanje, ampak so med seboj tesno po- vezane in se prešinjajo. Kjer je ena popolno- ma, tam sta tudi obe drugi. Vse tri pa se lahko zdru`ujejo v eni ideji — ideji popolnosti. Po Lampetu estetika ni v prvi vrsti praktièna veda. Vendar se je po poti umetnega delovanja razvila tudi v praktièno vedo in sicer v nauk o umetnosti. Zato uèi estetika tudi najvišje principe ali najvišja pravila, po katerih se mora ravnati umetnik. Kolikor bolj se estetika bli`a polju, ki je namenjeno samo poduku za umetno delovanje, se pravi, kolikor bolj je praktièna, toliko manj je modroslovna. In zato je estetika `e na meji modroslovja. Lampetovo glavno delo o estetiki — razpra- va O lepoti — je ostalo nedokonèano. Poglavja o umetnosti, ki bi po naèrtu sledilo, ni us- pel napisati, zato je bilo potrebno njegovo pojmovanje umetnosti rekonstruirati iz dru- gih njegovih del. Vsa njegova stališèa o lepoti se dopolnjujejo in povezujejo. Torej je v ozad- ju sklenjen sistematièen pogled na umetnost, A(    ki je razviden zlasti iz poglavja o estetskih èus- tvih v Lampetovi obse`ni knjigi Dušeslovje. Pomembni so še Estetièni dokaz med doka- zi za obstoj Boga v Apologetiènih razgovorih, razprava Lepota in nravnost in nazadnje Cvetje s polja modroslovskega.18 V Cvetju s polja modroslovskega Lampe ugo- tavlja, da umetnost za `ivljenje ni neizogibno potrebna in da lahko èlovek pre`ivi tudi brez nje. To stališèe mu omogoèi, da umetnost os- vobodi zunanjih drugotnih funkcij. Lampe pravi takole: “Zato pa ne spada umetnost sama pod idejo dobrote in pravice, marveè je prosto èloveško delo, katero se sklada po- vsem le z idejo lepote. Noben naravni zakon nam ne veleva, naj vsi ljudje slikamo ali go- demo na gosli; tudi ne zahteva pravica, da bi delali kipe ali zlagali lepe pesmi. Potemtakem tudi umetnost ne ustreza potrebam `ivljenja, marveè samo lepša, kakor pravimo, `ivljenje naše. Njen namen ni drug, kakor izvajati ali stvarjati lepe stvari.”19 Ali na drugem mestu, ko pravi: “V glasbi se nam ka`e umetnost v najèistejši obliki. Glasba ne slu`i nikaki po- trebi kakor stavbarstvo, ne pouèuje kakor semtertje pesništvo, ne nagiblje in ne prepri- èuje kakor govorništvo, marveè samo zato de- luje, da ugaja in razveseljuje.”20 Ti stavki zelo doloèno ka`ejo, da je Fran- èišek Lampe prvi predstavnik katoliške kul- ture, ki umetnosti daje avtonomno mesto. Umetnost ne slu`i potrebam zunaj sebe, tem- veè je njen namen v kreaciji lepega. To ne po- meni, da je vsa lepota le v obliki in da umet- nost ne slu`i nièemur. Njegov odnos do umetnosti ima neko drugo vsebino. Umet- nost “ne slu`i nièemur”, ker je ravno v njej sami skrit nekakšen sij najvišje vrednote. Le- pota kot nesnovna lastnost lepih snovnih predmetov èloveku razkriva tisto višjo vred- nost, èeprav je njen namen v njej sami. Cilj umetnosti je kreacija lepote. Toda lepota ima v sebi nekaj, kar sega prek nje in o èemer Lam- pe vztrajno ponavlja, da je nerazlo`ljivo in nedoumljivo. Po Lampetu umetnost ni svo- bodna zato, ker bi nad njo ne bilo nièesar, kot mislijo mnogi, ampak ker je v njej nekaj, kar jo povezuje z najvišjo vrednoto. Zato ni podrejena nobeni delni, ni`ji funkciji. Vendar Lampe odloèno poudarja veljavo nravnosti tudi v umetnosti. Takole pravi: “Umetnosti namen je ta, da nam prosto ustvarja lepe pred- mete. Vodi jo le ideja lepote, nikakor ne zah- teva nravnost umotvorov od posameznih lju- dij. A po lepoti deluje na umotvore tudi nrav- nost, ker ne more biti niè lepo, kar ni nravno- dobro; paè pa je nravno-dobro to, da se pos- pešuje prava lepota. Potemtakem ni umetnost neodvisna, zakaj doloèuje ji pot prava ideja lepote, in ideja lepote mora biti vedno v so- glasju z resnico in nravno dobroto.”21 To po- meni, da je nravnost umetnosti pravzaprav imanentna. Èeprav je nravnost v umetnosti nekako skrita, tako da je prvi in edini namen umetnosti ustvarjati lepe stvaritve, je nrav- nost vseeno nekakšen notranji, bistveni pogoj harmonije in lepote oziroma drugaèe pove- dano — ko v umetniškem delu naletimo na nenravne prvine, je po Lampetovi sodbi pri- zadeto naše estetsko ugodje. To pomeni, da je temeljna skladnost umetniškega dela z nravnim zakonom imanentna podlaga vse umetniške lepote. S tem, ko je nravnost umet- nosti nekaj notranjega in imanentnega, ni veè nièesar, kar bi umetnost bistveno doloèalo od zunaj. Torej je v odloèilni meri umetnosti za- gotovljena avtonomnost. V tem je Lampetova velika teoretska zasluga in vrednost. Takšen polo`aj umetnosti — v Lampetovem pojmo- vanju umetnosti lahko vidimo katoliški mo- del avtonomne umetnosti — bi lahko ustre- zal koncepciji Toma`a Akvinskega o hierarhiji avtonomij, ki v razliènih stopnjah pripada- jo razliènim zemeljskim stvarnostim.22 +'(  Franèišek Lampe se je kot duhovnik in vzgojitelj pokazal na vseh podroèjih svojega A(  # delovanja; znanstvenem, pedagoškem, ured- niškem idr. Posebne omembe je vredno tudi njegovo dobrodelno delovanje, kateremu je v delu z deškim sirotišèem v vzgojnem zavodu Marijanišèe posvetil precejšen del svoje `iv- ljenjske energije. V Marijanišèu je Lampe us- pešno preverjal svojo strokovno usposoblje- nost v praksi oziroma je svoje znanje in lju- bezen skupaj s svojimi sodelavci uspešno pre- našal na mladi rod. Siromašnim in tudi dru- gim otrokom je tako omogoèil lepšo in boljšo prihodnost, tedanji dru`bi pa pomagal vzgo- jiti vrsto kulturnih in drugih delavcev. Zgodovina vseh ustanov, kakor ga pred- stavlja Marijanišèe, predstavlja zato tudi po- memben del naše kulturne dedišèine. Nasta- nek in razvoj slovenske kulture je namreè bil vedno tesno povezan s podroèjem vzgoje in izobra`evanja, ki poleg celotnega šolskega si- stema vkljuèuje tudi vzgojne zavode. Franèišek Lampe je v Marijanišèu postavil temelje pedagoško-vzgojnega dela. Naèela in principe, po katerih se je izvajala vzgoja v za- vodu, je strnil v pet bistvenih sklopov:23 1. Vzgoja temelji na nauku svete vere: “Najprej trdimo lahko, da se vzgajajo in pou- èujejo vseskozi po nauku svete vere. Marija- nišèe je zidano na podlagi katoliške vere v duhu prave kršèanske ljubezni. V tem duhu tudi `ivi. Brez kršèanske dobrodelnosti bi mo- ralo Marijanišèe ponehati. Zato je tudi vzgo- jevanje popolnoma in èisto v tem duhu. Go- jencem se o`ivlja v srcih moèna vera in vne- majo se za kršèansko `ivljenje iz vere. Vsi predniki in uèitelji pa tudi izkusijo, da je ver- ski duh tista moè, ki stori najveè za pravi na- predek otrok v umu in v srcu. Ako so otro- ci dobri, so dobri, ker se dado voditi prepro- stim in tako moènim verskim naukom.”24 2. Gojence se vzgaja kakor v domaèi dru- `ini in z ljubeznijo do otrok: “Drugo naèe- lo je, da se vsi otroci vzgajajo tako, kakor bi se vzgajali v domaèi dru`ini, pri oèetu in ma- teri. To naèelo je — z drugo besedo — ljube- zen do otrok. Otroci v Marijanišèu lahko spoznajo, da jim predniki hoèejo prav in do- bro; lahko razumejo ljubezen prednikov tudi tedaj, kadar ti kaznujejo. Tako npr. vem, da se je `e reklo v zavodu: ‘’Tem ubogim otro- kom, ki nimajo starišev ali so daleè od njih, ne moremo dati posebnih dobrot. Toda lahko jim damo nekaj, kar je boljše mimo vsake do- brote, in to je: ljubezen. Naj otroci vedo, da jih iz srca ljubimo.’’ In res, otroci to vedo. Zato se vedno z zaupanjem bli`ajo predni- kom, odkrito jim razodevajo, kar jim je na srcu. — Neizrekljivo veliko dobrega stori to naèelo. Otroci so v zavodu veèinoma radi, ne- radi pa gredo iz zavoda: zdi se jim, kakor bi bili tu doma. Gojenci slišijo, da so v taki hiši, ki je sezidana zanje, in zato so, kakor bi bili na svojem pravem domu.”25 3. Vzgoja je trda, je moška: “Tretje naèelo je, kakor je izra`eno v domaèih navodilih: ‘’Ja- rem Gospodov nositi.’’ Vzgoja v Marijaniš- èu ni mehku`na, ampak krepka, moška. Otroci se morajo utrditi, da bodo kdaj lah- ko prenašali te`ave `ivljenja. Le taka vzgoja dela krepke in sposobne ljudi. Zato se ne trpi v hiši nobena mehku`nost, lenoba, postopa- nje: otroci naj se mnogo gibljejo in vadijo v delu in trpljenju. Èetudi ne morejo deèki mnogo delati, vendar se jim mnogokrat pove, kako dobro, blagodejno in sreèno je delo. Tako se deèki veèinoma dobro pripravijo za svoj poznejši stan.”26 4. Potreben je nenehen nadzor nad go- jenci: “Èetrto naèelo pri vzgojevanju je pred- stojnikom to, da niso otroci nikdar sami: vedno je kdo pri njih, ki nanje pazi. Ne samo, da s tem zabranijo prestopke in na- pake, navadijo se otroci tudi, da se nikdar ne spozabijo, nikdar ne zanemarijo, nikdar ne zaidejo v napake, kakor bi zašli brez nad- zorstva. In ako pravimo, da je za èloveka èez vse koristno, ako se navadi biti v bo`ji pri- èujoènosti, tedaj je gotovo to ravnanje pred- nikov za otroke najboljša vaja in priprava za A(    tako mišljenje ali za neprestani spomin na bo`jo prièujoènost.”27 5. Prestopkov se ne preiskuje, temveè se jih prepoveduje: “Poslednje naèelo pri vzgoji v Marijanišèu je, da se prestopki in pregreški toliko ne zasledujejo in preiskujejo, kolikor se zabranjujejo. To je sila va`no. Èloveka mo- ramo obvarovati greha; kdor to stori, stori sto- krat bolje, kakor da grešniku greh oèita, ko je `e storjen. Po tem naèelu se vedno pazi, da otroci ne zaidejo v nevarnosti ali v slabe pri- like; predniki jih svarijo, da tega in onega ne smejo; v vzgledih se jim pojasni, kaj jih èa- ka sedaj in pozneje, ako se dado zapeljati iz- kušnjavi. Seveda se tudi tukaj ne zabranijo vsi grehi in prestopki, paè pa se zabranijo mnogi, in otroci se navadijo tega, kar nam naroèa naš Izvelièar, ki pravi: Èujte in molite, da v izkušnjavo ne padete!”28 V navodilih šolskega vodja so bile zapi- sane tudi naslednje vzgojne metode in ukrepi: 1. darila in pohvale — ‘’gojencem se daje v obilnejši meri dobrot, na suknji nosijo od- lièna znamenja ali se podelijo kake primer- ne bukve’’, 2. kazni — ‘’opominovanje in navadni ukor, povstreni ukor, pridr`anje v sobi med igra- njem, pritrga se opoldne ali na veèer kaka jed, A( Moška figura. Bron z vlo`ki, grško delo, ok. 460 pr. Kr., Narodni muzej, Atene.  # post ob suhem kruhu in vodi s trdim le`iš- èem in poslednjiè — udarci s šibo po vzadju, vendar s pristojno previdnostjo’’. Gojenci, ki so bili veèkrat kaznovani, predvsem zaradi ‘’uhajanja’’, so bili izkljuèeni: ‘’imajo se od- pustiti, oziroma predati postavnim zastop- nikom’’. O skrajnih vzgojnih ukrepih je odloèal ravnatelj, zato je verjetno, da niso bili pogosto uporabljeni, saj je Lampe veljal za blagega mo- `a in strpnega katolika. Visoki cerkveni krogi, še posebej škof Mahniè, so mu oèitali, da je celo preblag.29 Lampe takole pravi o prej navedenih na- èelih, vzgojnih metodah in ukrepih: “Da je vzgoja po teh naèelih dobra in plodovita, ka- `ejo nam dosedanji uspehi. Nad 400 deèkov je zavod vzgojil za `ivljenje, odkar deluje. Ve- èinoma ostanejo dobri in pošteni; nekateri pa neso iz zavoda slabe lastnosti, katere so pri- nesli semkaj, in ti delajo sramoto. Vsako delo èloveško je nepopolno; tudi Marijanišèe ne more vzgojiti angelov: zadovoljno je, da vzgoji nekoliko dobrih mladenièev. — Nekateri (7), ki so šli v srednje šole, so `e duhovni, nekaj manj je uèiteljev, kaki štirje so pa misijonarji, drugi trgovci, rokodelci, delavci. Mnogi pri- dejo pozneje kot krepki mladenièi ali mla- di mo`je pokazat se predstojnikom, njim v veliko veselje. Ne, delo za uboge deèke ni zastonj, vzgo- ja v Marijanišèu ni brez sadu. (…). Zares, kaj bi bilo iz mnogih ubo`nih deèkov, ki so letali po cestah in se potikali okrog brez varstva, ako bi ne prišli v zavod! Dandanes to`imo na vseh krajih, da so èasi `alostni. Po pra- vici in resnici. Pa prav tako resnièno je, da je teh slabih èasov, da je raznih hudobij krivo pomanjkanje dobre vzgoje. Vse dere le za svojim veseljem; stariši pušèajo, da hodijo otroci, koder hoèejo. Ali, èe `e skrbe, skr- be samo za jed in obleko, za dušo se malo menijo. Paè ne more biti sad take vzgoje ni- kakor dober. Ali ni torej velika dobrota za de`elo, ako ima tak vzgojevalni zavod, ka- kor je Marijanišèe v Ljubljani?”30 Kot vsestransko in široko usmerjen èlo- vek, predvsem pa kot psiholog in filozof, se je Lampe zavedal pomena znanja in modrosti, ki sta po njegovem mnenju last vsega èloveš- tva. Zato ga je potrebno prenašati na mladi rod z ljubeznijo in primerno vzgojo `e v najz- godnejšem obdobju njihovega otroštva, saj bo le-ta s svojim delom v prihodnosti kro- jil usodo sveta. Franèišek Lampe je zapustil sirotišnici ob smrti leta 1900 vso svojo dedišèino, travni- ke na barju. Veliko bolj pomembna za Ma- rijanišèe pa je bila njegova zapušèina na pe- dagoško-vzgojnem podroèju, saj mu je uspelo v petnajstih letih vzgojiti in za njihov poklic usposobiti preko štiristo gojencev sirot.31 I'*    1 Franèišek Lampe je skušal na vseh podroè- jih svojega delovanja vzbuditi ljubezen do evangeljskih vrednot, po katerih naj bi vsak èlovek z odprtostjo za transcendenco v pol- nosti uresnièil sebe in ustvaril pravo osreèu- joèo kulturo, ki vkljuèuje vse ljudi. V njegovih prizadevanjih lahko vidimo, da je znal s po- sebno obèutljivostjo odgovarjati na znamenja tedanjega èasa, v katerem so bile razmere zelo razburkane in ozraèje velikokrat napeto za- radi naèelno razliènih pogledov na svet. Z iz- dajo svojih znanstvenih del, ki so bila dovolj poljudna za splošno uporabo, in literarno re- vijo Dom in svet, je Lampe skušal na splošno osvešèati slovenski narod in tako pomagati pri razvoju splošnega blagra tedanje dru`be. Ob vsem delu, ki ga je z veseljem opravljal, Lampe ugotavlja: “Ko sem bil še mlad, `elel sem si, da bi znašel tak znanstven sestav, ki bi svet nad njim strmel. Sedaj pa vidim, da je najlepše na svetu, bli`njemu izkazovati do- brote.” Po naravi je bil Lampe rahloèuten, obenem pa neizmerno radoveden in priden. Bil je vedno poln naèrtov, zato o sebi pravi: A(    “Pri meni je v glavi kakor na jezu pred mli- nom: neprestano šumi, prši, se iskri, voda dere in nobenega obstanka ni ...” Zaradi tega je o njem nastala predstava, da je njegovo delo nedodelano in razdrobljeno. Pravo “dete njegovih boleèin” je bil Dom in svet. Povzroèal mu je “mnogo te`av, gren- kobe in bojev”, a ga je zaradi tega tembolj lju- bil. O njem takole pravi: “Tu podarjam svo- jemu narodu svoje moèi, svoje veselje, svo- je imetje in svoje `ivljenje”. Velik pomen je pripisoval umetnosti, zato je s svojimi estetskimi naèeli skušal vpliva- ti na umetnike. Lampe je bil preprièan, da samo globoko miselno delo rodi in vzdr`u- je umetnike. Zato zagovarja stališèe, da je um- sko delovanje umetniku notranje potrebno oziroma, da se mora umetnik stalno truditi za to, da bi se povzpel do samostojnega miš- ljenja. Samo tako bo lahko kaj dragocenega povedal tudi drugim. V pravdi o Gregorèi- èevih pesmih, ki jih je spro`ila Mahnièeva kri- tika, je Lampe zavzel stališèe, da pravda ni veè pravda, ampak je prepir, ki je v slovenski jav- nosti razburil duhove do te mere, da se je ro- dila strast, sovraštvo in zavist. Zato poudarja, da je zmeraj potrebno poslušati pamet in klièe k miru, slogi, razumnosti in bratovski ljubez- ni. V politiki mu je šlo bolj za idejo kakor za politièno zdru`evanje. Sam je v pogovo- rih veèkrat izrazil strah, da utegne politika odvrniti od znanstvenega in umetniškega dela veliko sposobnih delavcev in da ima politièni boj v sebi koruptne kali. Na prvem katoliš- kem shodu 1892 v Ljubljani je nasproti brez- kompromisni katoliški smeri pomirljivi Lam- pe pisal, da katoliški shod ne sme biti nepre- hodni zid, ki bi loèil Slovence na dve strani, ampak mora biti prijazen in miren ka`ipot vsem Slovencem. 32 S èudovito vnemo je Lam- pe gojil srèno kulturo, kakor bi slutil, da je nujno zvezana s pravim kulturnim delom. Franèišek Lampe je s svojim bogatim `iv- ljenjskim prièevanjem ena pomembnejših osebnosti oziroma gradnikov v razvoju slo- venske zgodovinske, kulturno-duhovne in na- cionalne zavesti. S svojo dejavnostjo je na- mreè intenzivno posegel na podroèja znans- tvenega, pedagoškega in uredniškega dela. Zaoral je prve brazde na polju slovenske psi- hologije, ustvaril je slovenski filozofski jezik, podal poljudno razlago Svetega pisma, po- daril imenitni Dom in svet, s katerim je vzbudil zanimanje za znanost, leposlovje in umetnost ter za lepoto domaèih krajev in umetnin med najširše sloje. Poleg tega je vzgo- jil tudi vrsto mladih kulturnih delavcev. Vred- nost njegovega dela je predvsem v tem, da je dvignil splošno kulturno stopnjo slovenskega naroda.33 @ivljenjski zgled, ki nam ga s svojim pri- zadevanjem za ljubezen in odkrivanje resnice daje Franèišek Lampe, je gotovo aktualen v vseh èasih, tudi danes. Spoznavanje takšnih osebnosti, ki so gradile našo narodnost v pers- pektivi kršèanske kulture ljubezni, pa je lahko tudi prilo`nost, da ponovno ovrednotimo nje- govo vlogo v slovenski narodni in kulturni zgodovini. Kajti le takrat, ko poznamo pot, ki nas je pripeljala v sedanjost, lahko jasno in razumno naèrtujemo tudi svojo sreènej- šo prihodnost. 1. Prim. F. Kralj, Primorski slovenski biografski leksikon, Goriška Mohorjeva dru`ba, Gorica 1982- 1985, 239. 2. Prim. M. Smolik, F. Jerman, Enciklopedija Slovenije, Zalo`ba Mladinska knjiga, Ljubljana 1992, 95. 3. Prim. F. Kralj, Primorski slovenski biografski leksikon, Goriška Mohorjeva dru`ba, Gorica 1982- 1985, 240. 4. Prim. M. Ogrin, Slovenska literatura v luèi naèel in prakse katoliškega vrednotenja, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1998, 83. 5. Prim. A. Ušeniènik, Slovenski biografski leksikon, Zadru`na gospodarska banka, Ljubljana 1925- 1932, 612. 6. Prim. M. Smolik, F. Jerman, Enciklopedija Slovenije, Zalo`ba Mladinska Knjiga, Ljubljana 1992, 95. A(  # A( 7. Prim. F. Kralj, Primorski slovenski biografski leksikon, Goriška Mohorjeva dru`ba, Gorica 1982- 1985, 240. 8. F. Lampe, Cvetje s polja modroslovskega, Ljubljana 1898, 4. 9. Prim. F. Lampe, n. d., 4-5. 10. F. Lampe, n. d., 58. 11. F. Lampe, Dušeslovje, Matica Slovenska, Ljubljana 1890, 30. 12. Prim. F. Lampe, Vvod v modroslovje, Matica Slovenska, Ljubljana 1887, 60. 13. Prim. J. Juhant, Filozofske vsebine in njihov idejni vpliv, v: Cerkev, kultura in politika 1890-1941 (1993), 122. 14. Prim. M. Ogrin, Slovenska literatura v luèi naèel in prakse katoliškega vrednotenja, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1998, 109. 15. F. Lampe, Vvod v modroslovje, Slovenska matica, Ljubljana 1887, 96-97. 16. F. Lampe, n. d., 98. 17. F. Lampe, n. d. 98. 18. Prim. M. Ogrin, Slovenska literatura v luèi naèel in prakse katoliškega vrednotenja, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1998, 83. 19. F. Lampe, Cvetje s polja modroslovskega, Ljubljana 1898, 231. 20. F. Lampe, n. d., 245. 21. F. Lampe, Cvetje s polja modroslovskega, Ljubljana 1898, 262. 22. Prim. M. Ogrin, Slovenska literatura v luèi naèel in prakse katoliškega vrednotenja, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1998, 103. 23. Prim. R. Romih, DIC 1882-1997: zbornik ob 115- letnici Marijanišèa in 50-letnici Dijaškega doma Ivana Cankarja, Ljubljana 1997, 15-18. 24. F. Lampe, Marijanišèe, Marijanišèe (Collegium Marianum), Ljubljana 1898, 27-28. 25. F. Lampe, n. d., 28. 26. F. Lampe, n. d., 29-30. 27. F. Lampe, Marijanišèe, Marijanišèe (Collegium Marianum), Ljubljana 1898, 30. 28. F. Lampe, n. d., 30. 29. Prim. R. Romih, DIC 1882-1997: zbornik ob 115- letnici Marijanišèa in 50-letnici Dijaškega doma Ivana Cankarja, Ljubljana 1997, 20-22. 30. F. Lampe, Marijanišèe, Marijanišèe (Collegium Marianum), Ljubljana 1898, 30-31. 31. R. Romih, DIC 1882-1997: zbornik ob 115-letnici Marijanišèa in 50-letnici Dijaškega doma Ivana Cankarja, Ljubljana 1997, 26. 32. Prim. F. Kralj, Primorski slovenski biografski leksikon, Goriška Mohorjeva dru`ba, Gorica 1982- 1985, 242. 33. Prim. A. Ušeniènik, Slovenski biografski leksikon, Zadru`na gospodarska banka, Ljubljana 1925- 1923, 613.     Platon na višku svojega najpomembnejšega dela Dr`ave, potem ko v pogovoru zariše ideal- no dr`avo filozofov in njihovo vzgojo, v resnici pa èlovekovo dušo in filozofsko eksistenco, še posebej poudari njen temelj: izgon tragiškega pesništva. Bralec je preseneèen in zaèuden, saj umetnosti najbr` še noben filozof ni tako na- èelno odrekel njenega ranga, s takšno ostrino zanikal njeno nam tako samoumevno preten- zijo, da je razodetje najgloblje in najskrivnejše resnice.1 Paradoks postane še toliko veèji sprièo dejstva, da Platona velja za enega najvelièast- nejših utelešenj pesniške genialnosti, ki ga evropski èlovek obèuduje prav tako kot Ho- merja ali Pindarja, Sofoklesa ali Aristofana. Be- sedilo kritike tragiškega pesništva v deseti knjigi Dr`ave moramo zato brati kot umetniški dramski tekst. Tekst je na tem mestu izrazito zgošèen, v njem imajo tudi najmanjše podrob- nosti svoj pomen in izrazito va`nost, saj gre za osrednjo temo filozofije; za postavitev fi- lozofske eksistence in premislitev mo`nosti in bistva filozofije nasploh. Sam potek kritike lahko strnemo v tri oèit- ke pesništvu. Sokrat oèita pesnikom: 1. da so zgolj posnemovalci ¡595a-598d¿, 2. da ne poznajo stvari, katere posnemajo ¡589d-605c¿ ter 3. da v poslušalcih budijo (so)èustvovanje ¡605c- 608c¿; tri poglavitne teme so torej: 1. mimesis (posnemanje), 2. gnosis (spoznanje) in 3. eleos (soèutje, usmiljenje). V tem prispevku bomo pozornost posvetili le temu, kako trije Platonovi oèitki tragiène- mu pesništvu razkrivajo razumevanje Homer- ja in obratno. @e na zaèetku kritike smo na- mreè z izjavo, da je resnico potrebno bolj spo- štovati kot Homerja ¡595b¿ opozorjeni, da je kljuè kritike pesništva razumevanje Ho- merjevega pesništva. S pomoèjo uvidov tudi nekaterih drugih avtorjev, bomo poskušali zgolj nakazati nekatere momente, ki bi lahko pomagali poglobiti razumevanje Platonove kritike pesništva. !  Sokrat kritiko zaène z vprašanjem po bis- tvu posnemanja, mimesis. Izraz, ki ga te`ko slovenimo, oznaèuje samo bistvo grškega pe- sništva. Pesništvo pa v Grèiji opravlja teološko delo (znana je Herodotova ugotovitev, da sta Homer in Heziod Grkom ustvarila podobo bogov in jih poimenovala).2 Vprašanje po mi- mesis zato pomeni premislitev grškega reli- gioznega obèutja sveta in bistva grške kulture, filozofija pa je s tem vprašanjem zastavljena hermenevtièno; njeno bistvo samo je dolo- èeno s razumevanjem religioznega. To se iz- ka`e tudi v nadaljevanju, primer mize ni samo nakljuèni primer za ponazoritev ¡596b¿, am- pak miza, ki simbolizira skupnost pri jedi3 in obed, ta pa ima ideal v obredu obhajanja sa- kralne communio; ka`e na religijo, religioz- ni obred in sveto. Èe upoštevamo, da “sakra- lizirati èloveško bivanje pomeni postaviti to bivanje pod isto znamenje doloèenega sve- tega arhetipa,”4 se celotna Platonova teori- ja idej (Platon prav na tem primeru znova vpelje ideje) izka`e kot mišljenje religioznega. Vprašanje po mimesis je torej vprašanje po po- vezavi religije, umetnosti in filozofije. Pod po- dobo èloveka z zrcalom ¡596d¿, v katerem se zrcali svet, bo Platon najprej mislil mimesis kot bistvo religiozne prakse in umetnosti. Zrcaljenje pa je hkrati temeljna dimenzija Homerjeve Iliade. V Iliadi se vsako dejanje G0 += (1 &    (   # zgodi dvakrat, na zemlji in na nebu, v med- sebojnem zrcaljenju se ka`e prava resnica stvari in dogodkov. Iliada je tako èudovit sklop medsebojnih zrcaljenj. Primer takega zrcalje- nja je prizor spora med Zeusom in Hero na koncu prvega speva Iliade, ki je kontrapunkt sporu med Ahilom in Agamnemonom. Med- tem ko je spor na Olimpu kratkotrajen in se konèa z veselo gostijo bogov, ki bla`eno u`i- vajo svojo nesmrtnost, se spor na zemlji konèa s Ahilovo osamljenostjo in to`bo na obre`- ju, kjer bo Ahil zvedel za svojo smrtnost, nje- gov srd pa bo povzroèil toliko mrtvih. Na splošno lahko reèemo, da se za bogove nepo- membna prerekanja iz presti`a in dolgoèasja prenesejo na zemljo, kjer jih ljudje prevza- mejo z vso resnobo in kot svojo edino mo`- nost, medtem ko bogovi ostanejo neprizadeti ali le blago prizadeti opazovalci.5 Bogovi, nji- hova nesmrtnost in “veèna mladost”, dejstvo, da s svojim ambicijami nimajo kaj izgubiti, njihova bla`enost in dolgoèasje so le kontra- punkt, ki naj poudari èlovekov polo`aj: smrt- nosti, staranje, èlovekovi te`nji po `ivljenj- skem smislu in dostojanstvu. Glavni odnos bogov je gledanje, prav to je njihova nadvlada. Homerjev objektivni slog tega èistega opa- zovanja, njegovi natanèni in realistièni opisi èloveških bojev ne prikazujejo tehnike boje- vanja, ampak smrt in umiranje. Bistvo Homerjeve pesniške tehnike zrca- ljenja je prikazovanje èlovekove smrtnosti in ima svojo osnovo v temeljni tezi olimpijske reli- gije, katere utelešenje je Apolon: med bo`an- skim in èloveškim je nepremostljiva razdalja. Èlovekova usoda, biti loèen od podroèja bi- vanja bogov, ki so bogovi kot veène podobe biti nespremenljivi in nesmrtni, je usoda smr- ti. Celotna olimpijska religija stoji prav na prevrednotenju pojmovanja smrti. Za Ho- merja po smrti ni nikakršnega polnovrednega bivanja, kot je bilo to v stari htonièni religiji, ki je temeljila na kultu mrtvih in kjer so mrtvi ohranili svojo moè ter še naprej vplivali na sedanjost, ampak po smrti obstaja le še ne- kakšno pomanjšano in poni`ujoèe po-bivanje v podzemnih teminah Hada, poseljenega z bledimi sencami brez moèi in brez spomina. Smrt je odhod brez povratka.6 Vendar pa tako pojmovanje èloveka, kot konènega, omeje- nega, bistveno trpeèega in smrtnega bitja pelje do novega, protislovnega ovrednotenja èlo- vekovega stanu. Smrt kot absolutni konec in meja vsakemu trenutku èloveškega bivanja daje enkratno dostojanstvo: te`o neponovljive enkratnosti in s tem povezane odgovornosti. V izbiri ene resniènosti namesto tisoè mo`nosti, je udejanjanje èlovekovega dostojanstva, ka- terega lik je Atena. Èlovekovo delovanje in boj je njegovo dostojanstvo. Mimesis je s tem temeljno povezana s ti- stim, kar novejša filozofija pravi ‘zgodovin- skost èloveške biti’. Deli Iliade `e ka`ejo na grško zgodovinsko zavest. Èe verjamemo Tu- kididesu, so Grki `e nekaj desetletij po padcu Troje izkusili opustošenje svojih mest. V Iliadi IV, 37-48.51-53, je zlovešèa napoved, kot spo- min tega. Iliada sama se izka`e kot refleksija in samoogled zgodovine ljudstva, ki je zavo- jevalo in bilo zavojevano in ki je zmoglo to- liko velièine, da je zmoglo trezno presoditi dogodke, ki so temelj njegove identitete. Ilia- da s problematiziranjem herojske etike in s poskusom njenega preseganja v smeri k ‘etiki notranjosti’ `e prihaja do meje tako imeno- vane kozmološke religije, ki temelji na zakonu univerzalnega povraèila nemesis. Sokratovi podobi èloveka z ogledalom sle- di Glavkonovo razlikovanje med resniènim in navideznim ¡596e¿. Na to razlikovanje So- krat odgovori tako, da èloveka z ogledalom spremeni v slikarja. @e za predsokratsko fi- lozofijo lahko trdimo, da je bil njen pogla- vitni problem in zanimanje doloèeno z na- ravo resniènosti in njeno povezavo s èutni- mi fenomeni, ki se spreminjajo ali pa z do- godki, ki se zgodijo. To vprašanje odnosa med resniènostjo in videzom ostaja v središèu in G0    v eni ali drugi obliki tvori osnovno razliko med dvema tekmujoèima filozofskima stru- jama, med sofistiko in platonizmom. Glav- konovo razlikovanje med resniènostjo in vi- dezom je torej metafora nastopa sofistike, ki povzroèi krizo resnice. Zaradi tega razliko- vanja Sokrat èloveka z ogledalom spremeni v slikarja ¡596e¿, kot podobo iz religinozne prakse nastajajoèeja umetniškega ustvarjanja. Kriza religije in tudi umetnosti kot ‘pozabe mimesis’ v izvornem religioznem pomenu be- sede, ima za vzrok prav sofistièni agnosticizem in racionalizem. Platon bo sedaj s ponovnim opozorilom na mizarja, ki ne ustvarja niè ek- sistentnega, ker ne ustvarja idej ¡597a¿, opo- zoril na svojo teorijo idej, kot ‘drugo plov- bo’ v razmerah sofistike. Oèitki slikarju, ki samo posnema in ne us- tvarja niè realnega, pa je oèitno ironièen, èe upoštevamo tisto, na kar je opozorila filozof- ska hermenevtika7: da umetnost ni le posne- manje èesa obstojeèega, ne izra`anje kake sub- jektivnosti, temveè zasnavljanje novega bi- vajoèega. Umetniško ustvarjanje je proizva- janje, ki ni izdelovanje predmetov, temveè omogoèanje ali dopušèanje prihoda biti iz skritosti v neskritost. Po takšni opredelitvi je umetnost zelo blizu jeziku (ogledalo je tudi simbol jezika). Umetnost se da najustrezneje opredeliti po analogiji s fenomenom igre kot predstavljanje in prikazovanje, ki ni zgolj posnemajoèe ponavljanje (kar je ravno prvi oèitek), temveè spoznavajoèa reprodukcija bistva. Umetnina je torej bitni in ne subjek- tivno do`ivljajski dogodek ali proces, s tem pa je rešena abstrakcije, v katero jo sili estetsko razloèevanje (med resnico in videzom). Spe- cifièen naèin biti umetniškega dela je tak, da se v njem bit prikazuje ali predstavlja. Umet- nost je namreè naèin spoznavanja (kar bo dru- gi oèitek), saj sodi med tista podroèja, kjer se reflektira zgodovinskost èloveške biti (smrt- G0 Pogrebni sprevod. Detajl z vrèa, poslikanega v t. i. “atenskem geometriènem slogu”, ok. 750 pr. Kr., Narodni muzej, Atene.  # nost in trpljenje pri Homerju) in kjer je zato prostor ontološkega dogajanja resnice.8 :  Zgoraj povedano pa se sklada s tem, ko Platon v nadaljevanju, v seriji ironiènih oèit- kov: da Homer ni ustanovitelj ali reorgani- zator nobene dr`ave, kot so bili to Solon, Li- kurg in Harondas, da ni poveljeval nobenemu uspešnemu vojaškemu pohodu, da se ni iz- kazal z izumi za obrt, kot sta se Tales in Anar- his, ali se dokazal kot vzgojielj posamezni- kov, kot se je Piragora, ali si pridobil številnih obo`evalcev, kot so si jih Protagoras, Prodikos in drugi sofisti, ampak se je kot rapsod po- tikal po svetu, pravzaprav prikazuje zgodovino nastanka grške polis in filozofije. Vsi ti oèitki se zakljuèijo s vprašanjem o pesnikovem de- lovanju in spoznanju ¡589d sl¿. Brez tega se Homerju in pesnikom oèita nespoznavanje. Tragiško pesništvo kot umetnost par exellance in kot mimesis zgodovinske biti mora biti spoz- navanje. Na tem, kako je še mo`no spoznati resnico v razmerah sofistiènega skepticizmna in agnosticizma temelji tudi upravièenost fi- lozofije. Kako se èlovek in ljudstvo, ki je stopilo iz obmoèja arhetipov v zgodovino lahko brani pred nasiljem zgodovine, ne da bi obup in pesimizem povzdignilo na raven junaških vr- lin ali spoznavnih inštrumentov, lahko vidimo pri Izraelu. Izrael dojema svojo zgodovino kot teofa- nijo. Vsako svojo zgodovinsko katastrofo ra- zume kot Jahvejevo kazen za nepokoršèino in prelomitev zaveze, vendar je, in to je tu naj- pomembnejše, vsako zgodovinsko katastrofo razumel kot milostni trenutek in prilo`nost za pokoro in spreobrnenje. To pa zahteva vero v usmiljenega Boga, ki je lahko usmiljen, to pomeni, ki lahko odpravi posledice zablod in katastrof in reši totalnega unièenja le, èe je stvarnik (ex nihilo), in nad njim ne kraljuje univerzalni naravni zakon povraèila. Zgodo- vina izraelskega naroda postane strašljiv dialog z Jahvejem, ki razodeva svojo voljo, èlovekove zgodovinske situacije pa postanejo situacije pred Bogom. Dogodki dobijo religijsko vred- nost, postanejo teofanija, saj so samorazode- vanje Boga in njegove volje. S tem so enkrat- ni, neponovljivi in ireverzibilni, saj samo tako zares pomenijo razodetje Boga. Sveto pismo ni samo izraelska zgodovina, je hkrati razlaga zgodovine kot teofanije. Na tak naèin sedaj la`je razumemo Pla- tonovo zahtevo: “Zakon pravi: najlepše je, èe èlovek v nesreèi ohrani mir in ravnodušnost; kajti nasploh ne vemo, kaj je nesreèa in kaj sreèa; razburjanje pri tem prav niè ne koristi; povrhu usoda, ki zadene posameznika, ne pomeni mnogo ...” (Dr`ava X, 604c-604d) Zdi se, da Platon razumnost enaèi s tra- giènostjo, tragièno afirmacijo enemu univer- zalnemu redu povraèila ali zakonu kozmo- sa. Vendar pa tisto, kar pravi Platon v nada- ljevanju, pomeni preobrat: “... ^e se prepušèamo boleèini, prepreèujemo s tem to, kar nam je v takih prilo`nostih naj- bolj potrebno ... Mislim na premišljevanje o tem, kar se je zgodilo; raèunati moramo z novim po- lo`ajem, kakor pri metu kocke, in ukreniti to, kar ima razum za najboljše; ne smemo se kot otroci, èe padejo, dr`ati za boleèe mesto in neu- tola`ljivo vpiti, temveè moramo zaèeti èimprej zdraviti poškodovano ali razbolelo mesto in z zdravnikovo pomoèjo pregnati jok in tarnanje.” (Dr`ava X, 604d-604e) Met kocke je zgodovinski dogodek, ki je sicer nepredvidljiv, ki dejansko odloèi, spre- meni in ima posledice. Platonova zahtevo po premišljevanju, kaj se je zgodilo, sploh ni samo pragmatièna orientiranost nasproti sve- tu, ampak gre za smisel dogodka. Kako iz zgodovinskega dogodka izide nje- gov smisel nam da slutiti delo E. Auerbac- G0    ha Mimesis9: “Stara zaveza podaja svetovno zgodovino; zaèenja se z zaèetkom èasa, stvar- jenjem sveta, in se bo konèala s konènim èa- som, izpolnitvijo obljube, s katero naj bi bilo sveta konec. Vse drugo, kar se v svetu še zgodi, je mogoèe predstaviti zgolj kot èlen te celote; kot del bo`jega naèrta. Tudi èe se posamezni dogodki, ki se ne vklopijo v to celoto, ohra- nijo, jih vendarle zajame razlaga. Razlaganje/ interpretacija je v doloèenem smislu splošna me- toda umevanja resniènosti10. Biblièni tekst je `e iz svoje lastne vsebine potreben razlage, ker vsebuje stremljenje po gospostvu. Nikakor nam noèe dopustiti, da bi za nekaj ur pozabili resniènost, ampak si nas hoèe podvreèi; svoje `ivljenje naj bi vklopili v njegov svet, se èutili kot èlen njegove svetovno-zgodovinske zgrad- be. Svetovno-zgodovinsko strmljenje in ne- nehno vrtajoèe, v konfliktno èlenjeno razmer- je do enega samega, skritega, pa vendar pri- kazujoèega se Boga, ki z obljubo in zahtevo krmari svetovno zgodovino, podeljujeta sta- rozaveznim pripovedim povsem drugaèno na- ravo. Tu ne gre za ‘resniènost’, ampak za re- snico, ki si nas hoèe podvreèi, in èe to zavr- nemo, smo uporniki. Zgodbe niso zgolj pri- povedovana ‘resniènost’, v njih sta uteleše- na nauk in obljuba, to dvoje je v njih neloè- ljivo zlito; prav zato so zgodbe ‘ozadnje’ in temne, prav zato vsebujejo drug, skrit smi- sel. Njihovo razumevanje pogojuje absolutno strmljenje k (zgodovinski) resnici. Staroza- vezni spisi in liki so utelešenje bo`je izobli- kovalne volje in starozavezni spisi razumljeni kot razodetje samo. Z svojim povezovanjem in konfrontiranjem èloveškega in bo`jega se jasno razkriva bo`ansko znotraj samega za- poredja èlovekovih dejanj. Toda takšno prikazovanje, kjer se znotraj èloveških dejanj izkazuje bo`ansko, je zna- èilno tudi za tragedijo, kot je dokazal A. Lesky11 z odkritjem dvojne motivacije v grški tragediji. Hkrati je potrebno upoštevati, da je tragedija igra. Kot v starozavezni zgodbi je tudi v igri zahteva po absolutni in dokonèni podreditvi, ki u-podablja nadmoèno resni- co. Igra12 ne dopušèa, da bi se igralec vedel do igre kot do kakega predmeta, ampak igra sama zavlada nad igralcem, to pa pomeni, da mu postavi smotre njegovega delovanja. Igra- lec izkuša igro kot resniènost, ki ga presega in kjer se razlikovanje med verovanjem in pre- tvarjanjem razpusti. Igra vedno nekaj pred- stavlja, in kar predstavlja, se pojavi v igri sami. Igralci so razlašèeni samih sebe, vsakdo se le sprašuje, kaj naj bi bilo to, kar je tu ‘menjeno’, kaj se igra. Igra ima smisel v sami sebi. Še- le naèin, kako gledalec sodi poleg, pa nam omogoèa uzreti smiselnost lika igre. Gledalec je napoten na absolutno distanco, ki mu pre- preèuje, da bi v igro vnšal svoje namene. Bis- tvo gledalca je, da je zaradi popolne pozor- nosti prepušèen samopozabi. Tej ekstatièni samopozabi gledalca pa odgovarja njegova kontinuiteta s samim seboj, saj je to, kar se pred njim predstavlja, kar se igra, resnica nje- govega lastnega `ivljenja in sveta, v katerem `ivi. V tem se gledalec prepozna. Theoria, ki pomeni ‘biti poleg’ pri resnièno bivajoèem, je resnièna udele`enost, ne delo- vanje, temveè utrpevanje (pathos), namreè, oèarana prevzetost od tega, kar se ka`e po- gledu. Theoros kot je znano, pomeni, ude- le`ence pri prazniènem poslaništvu, ki imajo edino funkcijo, da so poleg kot gledalci. (prim Aristotelo izjavo, da da je Platon mi- mesis izenaèil z udele`bo). Gledanje predstave je torej pristen naèin soudele`enosti, ne po- meni pustolovskega do`ivetja in ne povzroèa opojne omamljenosti, iz katere se prebudimo v svojo resnièno bit; paè pa pomeni privz- dignjenost in pretresenost, ki se zgrneta na gledalca, in samospoznanje gledalca. Gleda- lec se iz gledališèa vrne izkušenejši. ‘Izkuše- nega’ èloveka ne imenujemo tistega, ki `e vse pozna in vse bolje ve, ampak tistega, ki se, nasprotno, izkazuje kot radikalno nedogma- tièen, saj je prav zato, ker si je pridobil to- G0  # liko izkušenj in se je ob njih toliko nauèil, posebej usposobljen za pridobivanje novih izkušenj in za uèenje iz njih. Tako vsebuje èlovekova zgodovinska bit kot bistveni mo- ment naèelno negacijo, ki se pojavlja v bit- nostni povezavi izkustva in uvida. Uvid je veè kot le spoznanje takega ali drugaènega dejanskega stanja. Vedno vsebuje vrnitev od nekod, kjer smo bili ujeti v zaslepljenost. V tem pogledu uvid vedno vsebuje moment sa- mospoznanja. Izkušeni namreè pozna meje vseh predvidevanj in negotovost vseh naèr- tovanj. V njej je ves dogmatizem, kot se po- raja iz obsedenosti èloveške duševnosti z `e- ljo, dospel do absolutne meje. Izkustvo nas uèi spoznati dejansko to, kar je. Od tod nam je tudi jasna Ajshilova formula in metafizièni pomen formule, ki izreka notranjo zgodo- vinskost izkustva: ‘Uèenje prek trpljenja’ (pat- hei mathos). Formula ne pomeni le, da si mo- ramo pravilnejše spoznanje reèi pridobiti šele preko pomote in razoèaranja, èlovek naj se ne bi preko trpljenja nauèil tega ali onega, temveè uvida v meje èloveškosti, uvida v neodpravljivost meje z bo`anskim. Gre za ti- sto religiozno spoznanje in predpostavko, ki je u-podobljena v liku Apolona in ki je, kot smo zgoraj videli, osnova mimesis. Struktura tragedije se izka`e kot struktu- ra odprtosti, ki je potrebna za prepoznavanje èloveškega delovanja, znotraj katerega se izka- zuje bo`je posredovanje. Ta odprtost, je od- prtost za resnico. Premišljevanje o tistem, kar se je zgodilo, je pri Platonu torej eksistenca zgo- dovinskega èloveka, ki v svoji zgodovini pre- poznava razodevanje resnice. Je Platonov zdrav- nik, ki zdravi rane, usmiljeni Bog stvarnik JHWH, ki je nad univerzalnim zakonom po- vraèila in sposoben odrešiti èloveka posledic njegovi zablod? Je premišljevanje, kaj se je zgo- dilo, izraelsko spominjanje svoje nezvestobe, ki edino lahko privede do spreobrnenja? G0 Trojanski konj. Glinen relief, pozno 7. stol. pr. Kr., Nemški arheološki inštitut, Atene.      S Sokratovim ‘najveèjim oèitkom’ tragiške- mu pesništvu ¡605c¿ smo pri samem jedru kri- tike pesništva: pri soèutju ¡eleos¿. Platon zah- tevo po mišljenju zaène s praviènim mo`em, ki la`e kakor drugi ljudje prenese hude udarce usode, kakor je na primer izguba sina, ter se bolj upira boleèini in jo skušal premagati, èe ga gledajo drugi ljudje, kakor èe je popolnoma sam ¡603e¿. Pri oèitku soèutja pa sedaj izra- zi bojazen, da bodo gledalci prav zaradi soèutja postali enaki tistemu, ki ga gledajo. @e zgo- raj smo nakazali, kako struktura tragedije kot igre zrcali gledalca v igro, kjer se gledalec pre- pozna in uvidi resnico o samem sebi. Bojazen soèutja je torej samo bistvo delovanja trage- dije, ki gledalca potegne v samo igro. @e sama pojma, najstrašnejše (strašno) in soèutje ter ugodje pri gledanju “junaka, kako to`i, strt od `alosti, ali poje in se bije po prsih ...”, nas spominjajo na Aristotelovo defini- cijo in teorijo tragiènega. Po njej tragedija de- luje na gledalce prek eleosa in phobosa. Tako pa lahko deluje le, ker je gledalec sam bitje ne(sora)zmernosti, hybris. Phobos pomeni bo- leèo razdvojitev, neko nesprijaznenost, ki se uporno dviguje zoper grozljivo dogajanje. Uèinek tragiške katastrofe, katharsis, pa je prav oèišèenje tega, torej da se ta razdvoje- nost med nami in tem kar je, odpravi. Tra- giška oto`nost pomeni potemtakem neko afir- macijo — tragiško afirmacijo, ki je priznanje tega, kar je. Toda pri oèitku eleos, smo ̀ e prek kontrasta napoteni tudi k Iliadi, katere glavna tema je Ahilov srd ¡menis¿, ta pa je negativ usmiljenju ¡eleos¿. Še prav posebej pa s Sokratovim izra- zom ‘èe najboljši med nami poslušajo Homer- ja ali kakega drugega tragika, ki opisuje juna- ka, kako to`i, strt od `alosti, ali poje in se bije po prsih ...’ Ta stavek je sestavljen tako, da je aluzija na kljuène odlomke v Homerju. Junak, ki to`i, nam v spomin priklièe Ahila v prvem spevu, takoj po prepiru z Agamne- monom in potem ko so mu odpeljali Bresei- do, ki je pravzaprav njegovo dostojanstvo. Prav tu se Ahilu v podobi njegove matere Te- tide, boginje morskih globin, javi njegova no- tranjost, ki mu razkrije njegovo smrtnost. Ahil, ki izgubi svoje dostojanstvo in smisel `ivljenja po aristokratski etiki, ga more ute- meljiti in najti v samem sebi, v svoji notra- njosti. Iliada je tako na zaèetku zahodne misli poskus utemeljitve dostojanstva in smisla èlo- veške eksistence v posamezniku samem, brez dru`be in njene slave. Ahil mora v svoji osam- ljenosti odkriti “notranje” vrednote, svojo “globino”, ki mu bodo omogoèale osmisli- ti svoje `ivljenje in se vrniti v boj in dru`bo prijateljev. Homerjev poskus pod podobo raz- dejanja mesta Troje se zgodi še enkrat v zr- calni podobi, ko Platon, z veliko analogijo med mestom in dušo, v pogovoru, ki orisuje postavitev mesta, prav tako poskuša utemeljiti moralo na posameznikovi duši. Junak, ki se bije po prsih opominja na Odi- seja (prim. od 20, 10 sl). Odlomek je razo- detje èlovekove vztranjosti in volje, katere po- jem se je pri Grkih šele razvijal, ravno v tra- gedijah in je osnova svobode in moralne od- govornosti.13 Tudi Platon citira ta odlomek v IV. knjigi, ko v duši poleg razuma in `elja poudari tudi tretji del, thymos. Junak, ki poje, nas najprej opozarja na tre- nutek, ko Ahil ob obre`ju s pljunko sebi za zabavo poje o minulih junakih (prim. Il IX, 188). Komentatorji ta prizor razlagajo kot po- dobo Iliade v Iliadi, ki je pesem o minulih herojskih èasih in problematizira herojsko eti- ko. In prav prizor Ahila s pljunko, je zaèe- tek prizora, kjer bodo poslanci poskušali Ahi- la pregovoriti, naj se vrne v boj in kjer bo Ahil izpovedal prelom s herojsko etiko. Ahil in z njo Homer bosta prav v smrtnosti in minljivosti iskala vzrok in temelj èlovekovega dostojanstva. “V Ahilovem velikem govoru Odiseju je Ho- mer naslikal velièasten portret absolutne vred- note in popolnosti, ki mora biti usklajena s G0  # svetom, ki ji le-ta ni sorazmeren. Ostanek Ilia- de razvija tragiène posledice te strašne neso- razmernosti.”14 Homer bo Ahila prek likov Patroklesa in Hektorja sooèil s samim seboj in s svojo smrtjo, tekom celotnega speva se bo jasno nakazovalo, da smrt teh dveh juna- kov opisuje smrt Ahila samega. Homer na- poveduje in vnaprej ka`e Ahilovo smrt tako, da prilagodi posamezne mitološke teme, dik- cijo ter morda tudi posamezne odlomke pe- sniške tradicije o Ahilovi smrti in z njimi opi- suje smrt, objokovanje in pogreb Patrokla.15 Simbolièno mrtvi Ahil ima novo bistvo, novo identiteto, katero simbolizira tudi novo oro`je, predvsem èudoviti šèit, ki ga je na Tetidino prošnjo skoval Hejfast. “Zanj Hejfast pravi, da ga bodo obèudovali vsi ljudje, ki ga bodo videli. Na isti naèin bo Iliada kot celota, pa èeprav utemeljena v trpljenju Grkov in Trojan- cev, navduševala nas.”16 Tako spev kot šèit preoblikujeta èloveško izkušnjo v vzvišeno umetnost, ki je po eni od definicij “èudo za gledanje”. Šèit je posledica in hkrati kompen- zacija za Ahilovo trpljenje; njena distancira- na, objektivna, kozmièna lepota izhaja iz Ahi- love osebne èloveške tragike. Toda ta nova pers- pektiva bo Ahilu dostopna šele po Patrokle- sovem pogrebu, to je, po sprejetju svoje smrti. Konèno nas junak, ki to`i, opozarja na XXIV spev, kjer Homer komplementarno pri- kazuje Priama, ki to`i za mrtvim Hektorjem (prim. Il XXIV, 160-165) in Ahila kot uvod v razrešitev Iliade. Pri tem sta oba ogledovana. Ahil kljub mašèevanju nad Hektorjem ne naj- de miru, ampak v bolestnem srdu skruni Hektorjevo truplo (Il XXIV, 10-17). Odlomek stoji pred odloèilnim trenutkom, ki pome- ni tudi zaèetek in temelj razrešitve Iliade, ko se Hektor zasmili Apolonu (Il XXIV, 17-18.22- 23) Uporabljeni izraz na tem mestu je prav eleos. Razplet se konèa v medsebojni kontem- placiji Ahila in Priama med obedom ¡Il XXIX, 625¿. Bogopodobni Priam bo uspel s tistim, kar ni zmogel še nobeden — objame noge morilcu svojega sina in s tem absolutno premaga svoje dostojanstvo. Nadèloveška poni`nost izkušenega Pria- ma, izhaja iz sprejetja trpljenja. Priam pomeni odrešitev Ahila, ki je potreboval bednejšega od sebe, da se je lahko odrešil bolestnega srda. Ahil, ki se je `e odloèil, da bo umrl pred Trojo za ceno slave in nasproti vrnitvi domov, v Priamu prepozna svojega oèeta, ki ga ne bo veè videl, in tem trenutku starca, ki še ved- no kleèi in objema v poni`ujoèem polo`aju, odrine od sebe in ga sam tudi bednik zaène tola`iti. “Po skupnem obedu pride vzvišeni trenutek vzajemnega obèudovanja, ki presega vsako mo`nost razlage”17. Ahil in Priam gle- data drug drugega na naèin, kakršnega je Hej- fast obljubil smrtnikom gledati Ahilov šèit — kot da so delo bo`anskega uma. Èe povzamemo sedaj povedano z uvidi in besedami Miguela de Unamuna v delu Tra- gièno obèutje `ivljenja18, se Ahilu ob obre`ju javlja njegova notranjost, njegova zavest. “Ime- ti zavest o samem sebi, imeti osebnost je, da veš in èutiš, da si razlièen od drugih bitij, a da to lahko obèutiš šele ob spopadu, ob veèji ali manjši boleèini, ob obèutju lastne meje”19. Najbolj znaèilno, da trpi, pa je prav za voljo. “Volja je sila, ki se èuti, to se pravi, ki trpi.”20 “Zavest, consciencia, je so-vednost, je so-èu- tenje in so-èutiti je so-trpeti.”21 “Strašni, tragièni obrazec intimnega du- hovnega `ivljenja pa je doseèi kar najveè sreèe z najmanj ljubezni, ali kar najveè ljubezni z najmanj sreèe. In treba je izbrati med prvim in drugim; in biti preprièan o tem, da se tisti, ki se bli`a neskonènosti ljubezni, neskonè- ni ljubezni bli`a nièli sreèe, najhujši tesno- bi; in ko se dotakne te nièle, je `e zunaj bede, ki ubija.”22 Priam, ta s trpljenjem pre-izku- šeni starec je `e onkraj tega in samo on je spo- soben objeti nogo morilcu svojega sina, da bi rešil vsaj truplo svojega sina. Ahil bo do tega prišel prav ob Priamu. “Najbolj nepo- sredno pa je èutiti in ljubiti lastno bedo, last- G0    no tesnobo; smiliti se samemu sebi, imeti rad samega sebe ... In kaj je usmiljenje drugega kot prekipetje soèutja? Kaj, èe ne odzrcaljena boleèina, ki prekipi in se obrne k soèutju do tujega hudega in izkazovanju usmiljenja?”23 Ahil in Priam sta drug ob drugem prišla do odrešenja in pomiritve. “Ko smo potrti, ker èutimo, da vse mine, kar nas obdaja, nam po- trtost sama odkriva tola`bo tistega, kar ne mine, veènega, lepega ... in ta, tako odkrita lepota, to poveèenje trenutnosti se lahko ude- janji in lahko `ivi samo po delu bratoljub- lja.”24 “Nièevost sveta in njegovo minevanje in ljubezen sta dve osnovni in pomena polni znaèilnosti resniène poezije ... Obèutje nièe- vosti minevajoèega sveta nam budi ljubezen, edino èustvo, v katerem je nièevo in prehod- no premagano, edino, ki napolnjuje `ivlje- nje in ga podaljšuje v veènost ... In ljubezen, posebno kadar se bojuje zoper usodo, nas peha v obèutje nièevosti tega navideznega sve- ta in nam odstira slutnjo o onem drugem ...”25 V medsebojnem obèudovanju lepote Priam in Ahil izkušata svoje lastno bistvo kot bo- `ansko. “Èlovek je toliko bolj èlovek, to se pravi bolj bo`anski, koliko sposobnejši je za trpljenje, ali bolje reèeno za tesnoben strah.”26 Pri Platonu smo na to sceno opozorjeni s gledalcem, ki prek soèutja sam postane enak tistemu, s katerim soèustvuje ¡606b¿. Zgo- raj smo pokazali, da je struktura tragedije kot igre in mimesis, kjer se izka`e resnica sama. Èlovek kot gledalec, theoros, si ogleda bo`an- sko igro, v tem pogledu je potegnjen v igro G0 Ahil ubija amazonsko kraljico Pentesilajo. Detajl z amfore, poslikane v t.i. “atenskem slogu èrnih figur”(kot avtor podpisan Eksekias), ok. 540 pr. Kr., Britanski muzej, London.  # in postane ogledovani. Ker gledati `e vedno pomeni presoditi, s tem postane sojeni, tisto, kar je bilo ogledovano in sojeno sedaj ogle- duje in sodi. Vlogi sta torej zamenjani. Ta preobrazba v upodobo velja še tudi pri reli- giozni podobi, ikoni, in ima enako bit. Èlovek stopi pred ikono, v pogledu na ikono pa po- stane sam ogledovani pred bo`jim oblièjem. Temelj te zamenjave je pri Platonu prav eleos. Soèutni gledalec postane soèutja vreden èlovek, to pa je glavna znaèilnost mimesis, ki odkriva èloveka kot trpeèe in smrtno bitje. Vendar, in tu je pravi preobrat, trpeèe bitje, s katerim gle- dalec soèustvuje postane gledalec in sodnik. Zato velja tudi obratno: ker so v Iliadi gle- dalci bogovi, je oèitek eleos zahteva soèutnega, usmiljenega boga, ta pa je lahko tak le, èe je tudi sam trpeèe bitje. V trpeèem bitju se iz- kazuje bo`ansko, v njem se sam bog izkazuje kot usmiljen in soèuten. In obratno, samo bog, ki je soèuten, ki sotrpi s èlovekom in ki je ob èloveku tam, kjer je èlovek najbolj osam- ljen, v svoji smrti, lahko èloveka spremeni, da je tudi sam soèuten do trpeèih. Grška misel, torej `e na svojem zaèetku in vrhu, pri Homerju in tragediji, pa tudi v zatonu, pri Platonu jasno èuti razodetje bo- `anskega v trpljenju27. To pa je v središèu še tudi kršèanskega oznanila. Veliki teolog H. U. von Balthasar v svojem delu Teologija trid- nevja28, v navezavi s himno v Flp 2 poka`e, da gre pri kršèanstvu za temeljno predruga- èenje pogleda na Boga; medtem ko je staro- zavezni Jahve Bog, ki svoje èasti in slave ne deli z nikomer, niti je ne more, pa si Jezus Kri- stus tako rekoè privošèi ravno to. Bo`ja vse- mogoènost je taka, da lahko v sebi pripravi mo`nost samoiznièenja. Bo`ja dobrota se po- ka`e veèja in bolj ‘bo`ja’, tedaj ko se Kristus poni`a v pokoršèini prav do smrti, celo smrti na kri`u, bolje se poka`e, kakor pa èe bi imel to, da je enak Bogu, za neodtuljivo dobrino in bi sploh ne maral postati hlapec zaradi odrešenja sveta (Origen). G0 Èe Platon na zaèetku Dr`ave X govori o splošni podobi, da je Homer vodja tragiških pesnikov, sedaj na koncu kritike govori o priz- nanju, da je Homer najveèji. Razlika, ki je pot celotne kritike. Splošna podoba, ki se nas osebno v bistvu ne tièe, pridobimo jo prek splošnega mnenja, nasproti osebnemu in za- vestnemu priznanju in pohvali Homerju. Priti prek zgolj splošnega mnenja, ki o Homerju nekaj ve iz splošne izobrazbe, takorekoè, kot dolg dr`avni vzgoji in kot nujnost, ki sodi zra- ven podobe vsakega, ki hoèe veljati za ‘kul- tiviranega’ in ‘omikanega’ èloveka — priti prek tega do osebnega branja, premišljevanja in ra- zumevanja pesnitve, ki izhaja edinole iz is- kanja in vere v resnico. To pa je tudi razlog zadnje zahteve. Kajti hvalnice junakom in himne bogovom so vedno oseben odnos tako do tistega, ki ga hvalimo, kot do tistega, pred katerim hvalimo. Ravno zato niso zgolj po- snemanje in prikazovanje resniènosti. Prav v deju mimesis šele nastaja ta oseben odnos z bogom, kot sodba in opravièenje. S tem pa tudi praviènost dobi medosebnostno nara- vo. Bit ali nebit praviènosti se odloèa na no- tranji duhovni ravni v dinamiki neposrednih osebnih razmerij. Platon, preko kritike pesništva postavlja filozofsko eksistenco kot upor proti naivnemu zaupanju v èloveško naravo, kot da bi bila ta mo`na in racionalno dojemljiva in kot da bi bilo samo vprašanje smotrnostne organiza- cije dr`ave in vzgoje, da bi se ta narava kot dispozicija tudi razvila. Èlovek ni golo na- ravno bitje, ki bi, kot dr`avotvorne `ivali, kot kakšne mravlje, s smotrnostno organizacijo ohranjanja `ivljenja tešilo svoj dr`avni nagon. Zato Platon nasproti konvencionalnemu izobra`evanju otroka za umetnostne vešèine in telesno spretnost, in tudi nasproti entu- ziastiènemu povzdigovanju mladih duš ob he- rojskih vzorih mita in pesništva, postavi spra- ševanje po navidezni veljavi tradicionalnega etiènega predstavnega sveta, novo izkušnja    G0 praviènosti. Platon èloveka jemlje kot tragiè- no bitje, bitje nesorazmernosti, hybrisa, pre- stopanja samega sebe, transcendence. Prese- ganja nasproti drugemu in Drugemu. Osebnostni znaèaj praviènosti v nobenem pogledu ne dopušèa, da bi pozitivni zakoni imeli veè kakor formalno vlogo. Zaradi oseb- nostne narave praviènosti pomeni kritika pla- tonskega pesništva obsodbo nad slehernim fundamentalizmom, legalizmom in sistema- lizmom. Celotna Platonova Dr`ava se tako izka`e za upor proti tistemu, kar posnema: intelektualistièni in moralistièni zasljeplje- nosti, ki se ka`e v grobi cenzuri pesništva in poskusih racionalne ureditve odnosov. Nas- proti temu ka`e na praviènost kot na dina- mièen èlovekov odnos do boga in soljudi. Platon v svojem oèitku soèutja poka`e na zahtevo po bogu, ki je zmo`en trpljenja. Zah- teva, ki se v polnosti uresnièi v evangelijih. “Kršèanstvo ... je pognalo iz sotoèja dveh du- hovnih gibanj, judovskega in helenskega, od katerega je vsak po svoje prišel, èe ne `e do jasne opredelitve pa vsaj do jasnega hrepene- nja po posmrtnem `ivljenju ...”29 In Platonovi kritiki pesništva sledi vprašanje o neumrlji- vosti duše. “Ali moramo sprejeti èisto in golo vero v veèno `ivljenje, ne da bi si ga poskušali predstaviti? To je nemogoèe; na to se nam ni mogoèe navaditi,”30 vzklika Unamuno. In res zakljuèuje Dr`avo mit, mit o posmrtnem `iv- ljenju. Temi, ki nista veè filozofija, ampak teo- logija. Temi, na katerih ne stoji ali pade le Pla- tonova kritika tragiškega pesništva. 1. Prim. H. G. Gadamer, Platon in pesniki, razprava, Hypeiron, Koper 2000, str. 6. 2. Prim. Herodot, II, 52. 3. J. Chevalier, A. Gheerbrant, Slovar simbolov, Mladinska knijiga, Ljubljana 1995, geslo: miza, str. 365. 4. M. Eliade, Kozmos in Zgodovina, Mit o veènem vraèanju, Hieron, Ljubljana 1992, str. 98. 5. J. prim. J. Vreèko, Ep in tragedija, Zalo`ba Obzorja Maribor, Maribor 1994, str. 16. 6. Prim. W. F. Otto, Bogovi Grèije, str. 178. 7. Prim. H. G. Gadamer, Resnica in metoda, opirajoè se na temelje Heideggerove ontološko- eksistencialna interpretacije. 8. Prim. D. Dolinar, Hermenevtika in literarna veda, Literarni leksikon, št. 37, DZS, Ljubljanja 1991, str. 94-97. 9. E. Auerbach, Mimesis, Prikazana resniènost v zahodni literaturi, Literarno umetniško društvo Ljubljana, zbirka Labirinti, Ljubljana 1998. 10. Od tod tudi pri Heideggru hermenevtika kot osrednja panoga humanistiènih znanosti. 11. Prim. A. Lesky, Motivation by Gods and Men, v I. J. F. de Jong, Homer: Critical assessments, Routledge, London, 1999, Volume II: The Homeric World. 12. Pojem igre prim. H. G. Gadamer, Resnica in metoda, str. 92 sl, na kar se v nadaljevanju naslanjam. 13. Prim. J. P. Vernant, P. Vidal-Naquet, Mit in tragedija v stari Grèiji, poglavje Zasnova volje v grški tragediji, str 33-57. 14. S. L. Schein, Smrtni junak, Uvod v Homerovu Iliadu, Globus, Zagreb 1989, str. 126. 15. Prim. S. L. Schein, Smrtni junak, Uvod v Homerovu Iliadu, Globus, Zagreb 1989, str. 145. 16. C. H. Whitmanm, Homer and Heroic Tradition, Chambridge, Mass.: 1958, navaja S. L. Schein, Smrtni junak, Uvod v Homerovu Iliadu, Globus, Zagreb 1989, str. 165. 17. S. L. Schein, Smrtni junak, prav tam. 18. M. de Unamuno, Tragièno obèutje `ivljenja, Slovenska matica, Ljubljana 1983. 19. M. de Unamuno, str. 160. 20. M. de Unamuno, prav tam. 21. M. de Unamuno, prav tam. 22. M. de Unamno, str. 215. 23. M. de Unamuno, prav tam. 24. M. de Unamuno, prav tam. 25. M. de Unamuno, str. 70. 26. M. de Unamuno, prav tam. 27. Èlovek se v tragediji na nek naèin ka`e bolj bo`anski kot olimpijski bogovi prav v svojem trpljenju. 28. Prim. H. U. von Balthasar, Teologija tridnevja, Modirjeva Dru`ba, Celje 1997, str. 33 sl. 29. M. de Unamuno, str. 88. 30. M. de Unamuno, str. 228.  # <  V zalo`bi KUD Logos je pred kratkim izšel talmudski traktat Pirke abot, po naše Izreki oèe- tov. Gre za prvi slovenski prevod kakega sestav- nega dela (zelo obse`nega) judovskega talmud- skega slovstva. Prevod (natisnjen je tudi he- brejski izvirnik) s kar obširnim uvodom in ko- mentarjem je prispeval podpisani. Eden temeljnih pojmov v judovstvu je postava. Ta izraz se uporablja v veè pome- nih. V najo`jem pomeni zakonodajo, ki jo je Mojzes prejel v razodetju na Sinajski gori. V širšem smislu pomeni petero Mojzesovih knjig, ki stoje na zaèetku hebrejskega Sve- tega pisma, v še širšem pa celotno judovsko Sveto pismo (= Stara zaveza). To je t. i. pi- sana postava. Poleg pisane pa je pomembna tudi ust- na postava. Njeni najbolj vneti zagovorniki so bili farizeji, za katere vemo tudi iz evan- gelijev, da so goreli za “oèetna izroèila”. Po judovskem verovanju tudi zaèetki ustne po- stave segajo vse do Mojzesa. Ustna postava, ki bistveno osvetljuje in dopolnjuje postavo, zapisano v Svetem pismu, se je potem izro- èala iz roda v rod, iz stoletja v stoletje. Njeno poslanstvo je bilo v tem, da je v nekem smi- slu “okamenelo” èrko pisane postave razla- gala v luèi vedno novih `ivljenjskih polo`a- jev, jo prilagajala spremenjenim okolišèinam in s tem posodabljala; skratka, da je pisano postavo slehernemu judovskemu rodu na novo `ivljenjsko pribli`ala. Èeprav se je ustna postava s predajanjem od pismouka do pismouka in iz ene rabinske šole v drugo dopolnjevala in mno`ila, je dol- ga stoletja niso smeli zapisati. Prepoved so umaknili šele v 2. stol. po Kr., ko je obseg ustne postave tako narasel, da je ni bilo veè mogoèe obdr`ati v spominu, in potem ko je rimski okupator usmrtil veliko število ug- lednih rabinov. Da se to neprecenljivo bo- gastvo ne bi izgubilo, je rabi Juda Knez (ali Patriarh) okoli leta 200 uredil in v knji`ni obliki izdal prej raztresene zapise ustne po- stave. Judje so tako dobili standardno delo za poznavanje in preuèevanje ustne posta- ve, znano pod imenom Mišna. Mišna je bila sad vsaj 400-letne judovske verske in kul- turne dejavnosti — preuèevanja, razlaganja, dopolnjevanja in posodabljanja pisane po- stave, uknji`ene v Svetem pismu. Vsebinsko se gradivo Mišne deli na dva dela: na halako in hagado. Halaka veèidel zajema pravne predpise (mnogi pismouki so bili tudi sod- niki!), hagado pa sestavljajo `ivahne razla- ge svetopisemskega besedila v obliki zgodb, imenovanih midraši. Z Mišno pa se razvoj ustnega izroèila ni konèal. Njegovo preuèevanje se je nadaljevalo tudi naslednja stoletja. Nove razprave in raz- lage, uvidi in spoznanja na podlagi Mišne so dobili svojo knji`no obliko v t. i. Talmudu. Talmud obstaja v dveh razlièicah: konec 4. ali v zaèetku 5. stol. je v galilejskih rabinskih šolah nastal Palestinski (Jeruzalemski/Zahod- ni) Talmud, dobro stoletje za njim pa v Ba- biloniji (današnjem Iraku), kjer je `ivela moè- na judovska skupnost, še veliko obse`nejši Ba- bilonski Talmud. Jedro Talmuda sestavlja Mi- šna, zelo obširna razlaga in dopolnilo Mišne pa se imenuje Gemara. Sestavna dela Talmu- da sta torej Mišna in Gemara. Tako bi lah- ko rekli, da je Mišna za jude to, kar je za krist- jane Evangelij, Talmud pa je zanje to, kar je za kristjane celotna Nova zaveza. : /2($* &  /J      Mišna je razdeljena na 6 razdelkov (“re- dov”), razdelki pa na traktate. Traktat Izreki oèetov je eden od 10 traktatov, ki spadajo v 4. razdelek Mišne, in kot tak sestavni del obeh Talmudov. Vsebuje etiène in moralne izreke, `ivljenjska navodila in hvalnice Postavi. Izreki oèetov podajajo izroèila rabinov, ki so `iveli med 300 pr. Kr. in 200 po Kr. Zanimivo je, da so umešèeni v razdelek, ki obravnava za- deve civilnega in kazenskega prava. In sicer na- menoma, kajti podlaga prava je etika, prav ta pa je predmet Izrekov oèetov. <  Mišna. Odlomek iz t. i. Kaufmannovega kodeksa, 12./13. stol. (?), Mad•arska akademija znanosti, Budimpešta. T. i. Kaufmannov kodeks je eden najzgodnejših popolnih rokopisov Mišne. Številni strokovnjaki ga štejejo za najpomembnejšo in najnatanènejšo kopijo izvirnega besedila. Kodeks je konzerviral prof. David Kaufmann, faksimile, po katerem je posneta podoba, pa je leta 1929 izdal Georg Beer. V judovskih skupnostih Izreke oèetov še danes berejo tudi pri bogoslu`ju (ob sobotah od Velike noèi do Binkošti). To prakso razla- gajo takole: “S prebujanjem zunanje narave se tudi èlovekova narava èuti pomlajeno in po- `ivljeno, zato je tudi duhovni pouk še posebno koristen. Pouèna vsebina Izrekov oèetov naj bi na poslušalca `lahtno delovala in našega duha naravnavala na vestno spolnjevanje Postave, ki je bila razodeta na Binkošti. Branje Izrekov oèetov naj nas nagne k temu, da si bomo vzeli k srcu njihova napotila.”  # Nikolaj: @ivljenje v ljubezni. Kršèanstvo je `ivljenje v ljubezni. Varsonofij: @ivljenje, izhajajoèe iz rojstva, ki ga podarja Ona. “Oni Jeruzalem, je zgoraj, pa je svoboden, in ta je naša mati” (Gal 4,26). “On” je zaradi napake našega prevoda. Jeru- zalem je bil v davnih jezikih (in nasploh me- sto) vedno “ona”, `enskega spola. Grki izgo- varjajo Ierosolyma, Judje, ko so izgovarjali Je- ruzalem, so vedno govorili v `enskem spolu. Ona — Mati vseh nas. Ime druge Eve je središèe, center in moè zgornjega Jeruzalema. Vse to je Presveta De- vica Marija od binkoštnega dne naprej. Ona — Mati vseh nas. Ona nikoli ni prenehala biti Mati, toda bistvo je v tem, da se od `ivlje- nja, ki ga je prinesla, ljudje sami odvraèajo. Torej glejte, kje je prišlo do odsekanja. In vsta- jenje, ki je bilo obljubljeno v tem tisoèletju, je najslavnejši prihod na zemljo, ki duhov- no obuja od mrtvih. Nikolaj: Ona nas napravlja za nevesto. Varsonofij: Nikoli nas ne pušèa samih, se razume. Ona svoje odloèitve ne menja. Nikolaj: Ona nas napravlja za nevesto `e- ninu, kakor da izpoveduje vero poslednjih èa- sov: “Je višji svet, svet poln ljubezni. Njegov Kralj je naš @enin, Jagnje, ki se muèi v pu- stinji. Nevesta hrepeni po tem, da bi umrla v Tvojih objemih, Ljubljeni.” Oèarljiva mo- litev. Kakor da bi dopolnjevala tradicional- no veroizpoved. Pet èlenov. Varsonofij: Popolnoma resnièno. Nikolaj: Cerkev poje meditativno, globo- ko, osredotoèeno. Pred nami je globoka, svet- la meditacija. Varsonofij: Z njenim prihajanjem na zem- ljo se uresnièuje ponevestenje za Kristusa. In samo kraljevanje s Kristusom je enakovredno ponevestenju zanj. To, kar je Danijel napo- vedoval kot zakraljevanje, ni politièno kra- ljevanje. Pravijo, da se je Adolf Hitler zelo zani- mal za Sveto pismo. Seveda, ljudje, ki mislijo v teh kategorijah, v resnici vidijo nekakšen sionistièni naèrt kraljevanja. Bo`jemu ljudstvu pa je resnièno obljubljeno kraljevanje, toda v povsem nepolitiènem smislu. Obljubljeno mu je bilo kraljevanje, ker je Kralj Izraela obe- nem nebeški `enin Cerkve. In Bo`je ljuds- tvo, ki z Njim postaja eno prek nebeške edi- nosti, zakraljuje z Njim kakor s Kraljem. Od tod izhaja Njegovo kraljestvo, kraljevanje. To kraljestvo mu je podobno, enega bistva kot Bo`ji Sin. Vedi, On ni prenehal biti Kralj tudi takrat, ko je bil kri`an. Govorimo o kraljes- tvu, ki ima drugo naravo kot zemeljska kra- ljestva. Bo`je ljudstvo v tem smislu prejema kraljevanje od nezemeljske narave. Nikolaj: Kot pet modrih devic. E K     ( D  &( 5  ( 2  0 ,JJ &(     Varsonofij: Vse to je kraljevanje: zdru`itev s Kristusom, prejem Bo`jega Duha. In od tod izhaja gospostvo: zakraljevanje s Kristusom. Tako bo v obljubljeni dobi, tisoèletju, kate- remu so apostoli dali ime sobotni dan Bo`- jega ljudstva, zgodnjekršèanski spisi so ga ime- novali posveèeni sedmi dan, apostol Janez Teo- log pa ga je oznaèil s simbolom tisoè let. Apostoli nikoli niso napovedovali nika- kršnega tisoèletnega kraljestva. Ta brezbo`- ni izraz se ne nanaša niti na Jezusa Kristusa, ker veèno kraljuje, niti na kraljevanje Bo`- jega ljudstva, ker v soglasju z Danijelom ljuds- tvo kraljuje na vekov veke in ne za dobo ti- soè let. To kraljestvo nima nobenih meja z ozirom na èas. Tisoèletje je èas, podoben us- tvarjalnemu dnevu. Nikolaj: Dopolnitev polnosti èasov. Varsonofij: Polnost ustvarjalnega Bo`je- ga delovanja je v tem primeru ponovna vzpo- stavitev dejstva Bo`jega kraljestva. To je pol- nost v sebi dokonèanega ustvarjalnega delo- vanja. Najprej se ta simbol pojavlja v psalmu, katerega pripisujejo samem preroku Mojzesu: “Zakaj v tvojih oèeh je tisoè let ko vèerajšnji dan, ki je minil, kakor noèna stra`a” (Ps 90,4). Po- tem je ta simbol uporabil apostol Peter v svo- jem pismu, ko govori, “da je pred Gospodom en dan kakor tisoè let in tisoè let kakor en dan” (2 Pt 3,8). Tukaj ne govorimo o Gospodovem dnevu, kot so to pomotoma mislili zgodnje- kršèanski sveti. Ti so iz nam neznanega raz- loga smatrali, da je tisoè let Gospodov dan. Gospodov dan je veènost, kot je slednja tudi Gospodovo kraljestvo. Gospodov dan nima meja. Dan Gospodov je veèni netvarni svet. In drugi prihod, ki se prav tako ka`e kot Gospodov dan, je veèni dan in ne tisoèletni. Zato tisoè let ni Gospodov dan, ampak dan pred Gospodom. To je dan Bo`jega ustvarjal- nega delovanja, zato se imenuje sedmi (dan). Delovnih dni je bilo šest, sedmi pa je potre- ben za sobotni èas, za èas ponovne vzpostavitve tistega blagodejnega stanja v Bo`jem ljudstvu, h kateremu je poklicano, da bi namreè postalo Jagnjetova Nevesta. To je obnovitev. Lahko navedem paralelne prerokbe, v ka- terih je govor o èasih poèitka, oddiha. Zakaj je potreben poèitek, oddih? Èe je fizièni po- èitek potreben za obnovitev telesnih sil, bla- godejni poèitek oznaèuje obnovitev tistega dobrega stanja, ki je bilo izgubljeno v prejš- njih èasih. Brez tega blagodejnega stanja ljuds- tvo kot nevesta ne more sreèati nebeškega `e- nina. Ljudstvo mora biti nevesta, mora biti ustrezno napravljeno, biti dostojno sreèanja s Kristusom, o katerem Peter pravi: “Naprej je bilo naznaèeno, da se obhajajte z Jezusom Kristusom” (prim. 2 Pt 1,4). Ljudstvo se mora obnoviti v svojem blagodejnem stanju, ki se zanj kot Nevesto spodobi. Vse to nasprotuje kaèi. Glavni subjekt tega boja je voditeljica nasprotovanja, je Pres- veta Devica, Jagnjetova Nevesta, Mati vseh nas. Vsa ta poimenovanja, kot je pokazal V. Losski, so lastna `ensko-materinski hipostazi Cerkve. Ona nasprotuje, Ona vodi in Ona obnavlja to stanje. Vsa upanja so tukaj usmer- jena na Mater Bo`jo, Ona je Mati nas vseh. “Sovraštvo bom naredil med teboj in `eno in med tvojim zarodom in njenim zarodom” (1 Mz 3,15). Kaèi se zoperstavlja, se proti njej bori, preraja, Bo`je ljudstvo obuja od mrtvih seveda Ona kot Mati prav tega `ivljenja, ka- terega z rojstvom prejemajo od Nje. Prav to vstajenje od mrtvih imamo pred oèmi. Toèno takšna usmrtitev, ki je bila napovedana v tri- najstem poglavju Apokalipse, je usmrtitev tega `ivljenja, ki ga prek rojstva daje Ona. Ne gre za usmrtitev fiziènega `ivljenja. Fizièno `ivljenje hudièu ni pomembno. Nasprotno, kristjanom našega èasa zagotavlja kolikor to- liko ugodno zamašèeno telesno `ivljenje. Naprej, glejte, poslušajte: kar je nazna- nila v Fatimi, to je z nemo gesto sporoèila v &(   # Zejtunu. To je zelo lahko razbrati. Samo pri- sluhnite, poglejte, dovolj se je preprosto oza- vestiti, se zbrati! Hudiè je razprševalec, Kristus — Zbiratelj. Gospod govori: “Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja svoja pišèeta pod peruti, pa niste hoteli” (Mt 23,37). Hudiè je nasprotno — razprševalec: razpršuje, razdeljuje. To se nanaša na zunanje in notranje stanje. Toda Kristus zbira tako zunanje kot notranje. Vera kot tip duhovnega zrenja mora biti zbrana, skoncentrirana. Hudiè to zrenje razpršuje, slabi. Ta boj je navzoè v vsej zgodovini Cerk- ve, toda sedaj je dosegel zastrahujoèe razse`- nosti: prišlo je do tega, da sta se Bo`je ljuds- tvo, še posebej pa hierarhija, odvrnila od last- ne hipostaze Cerkve, od Jagnjetove Neveste. Pokazalo se je, da je po njihovi krivdi ljudstvo odsekano od navzoèega Duha. Kakor je Jagnje Bo`je utelešeni Bo`ji Sin, tako je Jagnjeto- va Nevesta pritegnjeni, osvojeni Duh, tret- ja, `e osvojena hipostaza. Judje so se je odre- kli, zato so postali sovra`niki utelešenega Sina, naši pa so se pokazali za sovra`nike navzo- èega Duha. Poglejte tragedijo. Vse ostale ne- sreèe v dru`bi so njene posledice. Religiozna hlimba je v nesposobnosti spoz- nati znamenja èasa. Njene predstavnike je Gos- pod imenoval hinavce. Takšna pregreha je iz- zivala poseben gnev Jezusa Kristusa, kajti èas je bil napolnjen z najvelièastnejšimi zname- nji, èude`i, ki jih delal. Tega, kar je bilo na- povedano po preroku Izaiju, niso mogli spoz- nati. On jih je razkrinkal in oznaèil za hinavce. Mislim, da se nekaj podobnega dogaja v na- šem èasu: znamenj, ki jih pošilja Bo`ja Mati, je veliko, episkopat pa se je obrnil proè. Tukaj je potrebno razloèevati. Obstaja es- hatološka popolnost Cerkve, ki se imenuje Jagnjetova Nevesta, je pa še zgodovinski us- troj. Tisoèletje je èas, ko bosta Bo`je ljuds- tvo in Jagnjetova Nevesta vstopila, podobno kot v Sveti Trojici, v enobistvenost.18 Ko bo Bo`je ljudstvo rojeno iz Nje, se bo z ozirom na Jezusa Kristusa dopolnilo ponevestenje19 in zakraljevanje z njim. Kajti Ona je Kraljeva Nevesta, Kraljeva `ena — Kraljica … Izpolnile se bodo vse svetle, radostne obljube, izpol- nile se bodo v tem tisoèletju in skupaj s temi se bodo Bo`je ljudstvo, kršèanstvo in Cerkev razvili do polne rasti, do zrelosti za `etev, brez katere se ta vek ne more konèati. In to se bo nadaljevalo do stopnje, dokler se Cerkev ne razvije do polne rasti. V tem je nesporen smi- sel sedanjega èasa. Kar se tièe Antikrista kot osebe, ki je na- povedana v drugem pismu apostola Pavla Te- salonièanom, se popolnoma dr`im razodetja, ki ga je preèastiti oèe Ambrozij Optinski pre- jel v 19. stoletju, v letih 1882/1883. To pravi: sedaj se je rodil na svetu pravi Antikrist. To je bil èas, ko se je rodil Lenin. Ni ga rodila njegova mati, ampak neèistnica. V skladu z apostolom Pavlom se imenuje sin pogube (2 Tes 2,3), po grško Apolíon (Raz 9,11). Apolija je hudièeva energija in Antikrist se rojeva iz nje. Lenin jo je takrat tudi prejel. Upam, da mi bo to uspelo dokazati. Stalin je glede tega èlovek drugega kova. Stalin je preprosto dokaj tipièen aziatski okrutni tiran, pripravljen storiti kakršno koli surovost, uboj. V Stalinu nikoli ni bilo tega, kar piše apostol o Antikristu: “… ki bo naspro- toval in se bo vzdigoval èez vse, kar se imenuje Bog ali se kot bo`je èasti”20 (2 Tes 2,4). Nikolaj: Sedaj je èas la`nih prerokov: Aum, belo bratstvo, visarionovci, munisti. Sebe razglašajo za Kristusa, za Bo`jo mater. Kristusa in Bo`je Matere oni ne zavraèajo. Govorijo: “Da, jaz sem Kristus, jaz sem Bo`ja mati.” Sebe razglašajo za Boga in pri tem spre- vraèajo Kristusov nauk. To je mnogo bolj ne- varno kot grobi materializem Lenina in Sta- lina. Gre za najbolj prefinjene kozmiène èare. Varsonofij: Na tematiko Antikrista je napisano mnogo raznovrstnih brošur, knji- &(     `ic in izdaje se kar naprej vrstijo. Toda pre- senetljivo je, da se pri tem nobeden ne pri- zadeva poglobiti se v sveto besedilo samo. V njem pa apostol Pavel govori: “… ki bo nas- protoval in se bo vzdigoval èez vse, kar se ime- nuje Bog ali se kot bo`je èasti.” Samo to. Zato munisti, visarionovci do tega vprašanja ni- majo prav nobenega odnosa. Besede apostola Pavla ne govorijo o pred- hodniku, temveè o konkretni osebi. “… èlovek greha,21 sin pogube, ki bo nasprotoval in se bo vzdigoval èez vse, kar se imenuje Bog ali se kot bo`je èasti (2 Tes 2,3.4).” Mistièna do`ivetja, pa naj si bodo bela, èrna, svetla, temna, rjava — kakršna koli `e -, se tega ne dotikajo. Po nauku apostola Pavla je Antikrist svet- na, dokaj progresivna oseba, ki nastopa zo- per poganske bogove, zoper vsakršno spošto- vanje boga, tako pogansko, heretièno, kakor in še bolj zoper tradicionalno, ortodoksno in tako naprej … In nihèe v vseh dobah minu- le zgodovine tega nasprotovanja proti vsemu, kar se imenuje Bog ali se kot bo`je èasti, ni izra- zil tako kot Lenin v svojem pismu Gorkemu: “Vsako bo`anstvo je mrliè”. To se je zgodilo pribli`no trideset let po tem, ko je po zatr- jevanju Ambrozija Optinskega prejel rojstvo od satana. Izraz vsako bo`anstvo je prav tista logièna razse`nost, ki je naznaèena pri apostolu Pavlu: “Vse, kar se imenuje Bog ali se kot bo`je èasti.” Nobeni la`ni mistièni satanistièni nauki ni- majo zveze s tem. Govorimo o progresivnem svetovnem nazoru, ki zavraèa vsakršno spo- štovanje do Boga, pa naj si je to ortodoksno, tradicionalno, netradicionalno. To je bilo na- pisano v pismu Gorkemu s kruto zlobo proti pozitivnemu odnosu do Boga, proti bogoi- skateljstvu partijske inteligence, kot sta bila Gorki, Lunaèarski, ki si je prizadevala najti pozitiven pomen religije. Lenin je bil proti vsemu temu. Kar pa se tièe tradicionalne re- ligije, lahko reèemo, da so jo sovra`ili. O dru- gaènem odnosu sploh ne moremo govoriti. Ko so pobijali duhovšèino, se nad tem celo zamislil ni nihèe. Imam dokazna arhivska gradiva iz tridesetih let, ki govore o tem, da so duhovnike, ki so jih aretirali, streljali `e èez dva tedna, nekatere pa celo èez devet dni. O tem, da je pope treba fizièno unièiti, no- beden od njih nikoli ni dvomil. Zdelo se jim je potrebno iztrebiti vsakršno filozofsko is- kanje bo`anstva. Slednje je v Leninu vzbu- jalo brezmejno zlobo. In glej, trideseto leto po tistem, ko je Lenin, v skladu z uèenjem Ambrozija Optinskega, prejel rojstvo od hu- dièeve energije, ki se imenuje apolija (prim. Raz 9,11), je bila v istem letu 1913 izreèena gra- ja Bo`jega imena s strani najsvetejšega vlad- nega Sinoda ruske pravoslavne Cerkve skupaj z grškim Sinodom. Pokazali so se, da so iste barve. Ta graja se je izrazila v sinodalni po- slanici proti Bo`jemu imenu. Èrno na belem je bilo napisano: “Bo`je ime ni Bo`ja energija.” To je bila graja pravoslavja, svetopisemskega razumevanja Bo`jega imena. Ti dve graji, ki se sreèujeta, sta pokazali, da je episkopat (vrho- vi novozaveznega Izraela, knezi, “arhonti” v je- ziku apostola) v tem èasu `e izgubil tisto spoz- nanje Boga (poznavanje Bo`jega imena je spoz- nanje Boga), ki je svojstveno Jagnjetovi Nevesti. Jagnjetova Nevesta pozna Boga od znotraj, poz- na energije, ki dajejo to spoznanje. Ruski Sinod je `e tedaj, v letu 1913, pod- pisal (podpisale so vse avtoritete: Antonij Hra- povicki in Sergij Stragorodski ter vsi ostali): “Bo`je ime ni Bo`ja energija.” Leto 1913, pred- veèer prve svetovne vojne, je zelo pomemben mejnik, ker se je zaèela vojna med kršèanskimi narodi Evrope (udele`ba Turèije in Japonske v tej vojni ni bila pomembna). Je rezultat de- gradacije vsega kršèanskega èloveštva. Konèno so v prvi svetovni vojni izginile tri monarhi- je rimskega cesarstva (v soglasju s sedmim po- glavjem preroka Danijela so trije rogovi izru- vani s korenino in pojavi se mali rog, katerega odlikuje skrajnje bogokletstvo, in premaga sve- te). Trije rogovi — monarhije, propadejo: nemš- &(   # ka, avstroogrska in ruska. Propada to, kar je zadr`evalo èloveka greha (prim. 2 Tes 2,7): trije rogovi v Evropi.22 In zraste nov rog, nova dr- `avna ureditev, ki jo odlikuje skrajnje bogo- kletstvo. Vse to se dogaja v okviru prve sve- tovne vojne. Sama po sebi podoba Antikrista, ki je napovedan v sedmem poglavju preroka Danijela in v Apokalipsi svetega Janeza, ni tako va`na. Bistvo je v celotnem dogajanju, ne v njem. Vse odvratne poteze Antikrista delajo proti njemu. On je oduren, odbija od sebe. Antikristov èas ni strašen zaradi njega same- ga. Strašen je z ozirom na stanje kršèanstva. Prav to ubija, slabi, duhovno hromi. Antikrist deluje na Cerkev z vso svojo odvratno pojav- nostjo, Cerkev pa prihaja do popolne karika- ture. V tem trenutku prva zver premaga svete, podoba zveri pa jih do konca pobije, toda ni- kakor ne v fiziènem smislu, ampak v duhov- nem. Zver jih ne ubija telesno, ampak v krist- janih mori tisto ̀ ivljenje, ki nastaja prek rojstva iz zgornjega Jeruzalema, iz Matere nas vseh, ker se kaèi postavi po robu prav naša Mati, @e- na, obdana s soncem. In ko govori, da “se je zmaj23 razsrdil nad `eno in se je šel vojskovat z drugimi iz njenega rodu (semena)24” (Raz 12,17), njeno seme ozna- èuje njeno potomstvo. Ljudje so `iva Cerkev, ki prejema `ivljenje od nje. Prav to `ivljenje, ki je dano prek rojstva iz Nje, zveri unièujejo. Fizièno `ivijo, Cerkev pa je duhovno omrtvi- èena in izgublja najvišjo modrost, ki jo daje ne- beški Jeruzalem, spušèajoè se navzdol. Vse to se je absolutno izpolnilo, posebno pa se je iz- polnila prerokba o Jeruzalemu, — o teptanju zi- dov s strani poganov. Teptanje ima dva naèr- ta: eden se nanaša na judovski Jeruzalem, drug pa na novozavezno duhovšèino, hierarhijo. Spomnite se velièastnega zejtunskega pri- hoda Bo`je Matere, na katerega nihèe ni bil pozoren. Vedite, Bo`ja Mati se je tam prika- zovala z oljèno vejico! Ali oljèna vejica ne predstavlja Antikristovega kraljestva? Vedi- te, prišlo bo do odvratnega sprevr`enja. Oljè- na vejica napoveduje isto, kar je napoveda- la Bo`ja Mati v Fatimi: pred nami je zmago- slavje miru, zmagoslavje Njenega Srca. Mir, ki zakraljuje, je posledica zmagoslavja Nje- nega Srca. To je tisti mir, ki je bil napovedan po preroku Izaiju, preroku Miheju, Danijelu (kot kraljestvo Bo`jega ljudstva). Vse to se `e izpolnjuje pred našimi oèmi. Antikrist se ne polašèa templja iz kam- na. Ta mu sploh ni potreben. V pogojih nove zaveze sveto mesto (gre za svetopisemski izraz sveto mesto), — mesto svete Bo`je navzoèno- sti -, ima nekaj sinonimov: obljubljena de- `ela, dobra de`ela, Jeruzalem, gora Sion, gora Gospodove hiše, Bo`ji tempelj) in Bo`ji tem- pelj postanejo kristjani sami: “Mar ne veste, da ste Bo`ji tempelj in da Bo`ji Duh prebiva v vas” (1 Kor 3,16). Apokalipsa napoveduje strašen prizor: del novozaveznega Izraela za- pade v èešèenje zveri in s tem dejanjem po- stane pogansko svetišèe Antikrista. Kajti prav èloveško srce kot dobra zemlja — kot pravi pri- lika o sejalcu -, postane kraj Bo`je navzoè- nosti in prav zanj se vnema boj. Boj v novi zavezi ne poteka za tisti pro- stor, ki ima v zunanjem prostranstvu fiziè- nega sveta doloèene koordinate. V pogojih nove zaveze, ko je prišlo do globljega med- sebojnega proniknjenja Bo`jega in èloveškega, za kar gre zasluga dvojnemu prihodu na zem- ljo: prihodu Sina in Bo`jega Duha, — pote- ka boj za tempelj èloveškega srca. Nikolaj: Ki ga peklenska vrata ne more- jo premagati. Varsonofij: Razumem, kaj hoèete reèi, toda Apokalipsa napoveduje, da je v tem èasu ljudstvo pora`eno in omrtvièeno. To je reèeno v trinajstem poglavju Janeza Teologa in v sed- mem poglavju Danijela. Poraz vsega ljuds- tva ka`e na to, da je v njegovi veri neka vr- zel. Kajti edini šèit, ki brani Bo`je ljudstvo pred razbeljenimi pušèicami zlega, je šèit vere. &(     Nikolaj: Toda zunanja Cerkev to sramoti. Varsonofij: Soglašam, toda govoriva o po- razu vsega novozaveznega Izraela. To je seveda poraz zunanje Cerkve. Jagnjetova Nevesta je vsekakor nepremagljiva, nepremagljiva na veke, nikoli se je ne da premagati. Jagnjetove Neveste zmaj nikoli ne more premagati, toda Bo`je ljudstvo, ki bi moralo biti Njeno seme, — to je premagljivo. Obstaja Cerkev-Mati, kakor obstaja tudi Bog-Oèe. Cerkev je podoba Svete Trojice. To- rej: Cerkev-Mati je nepremagljiva, je Jagnje- tova Nevesta. Cerkev-ljudstvo pa je premag- ljivo, toda samo v primeru, èe je odsekano od Cerkve-Matere. Nikolaj: Cerkev iz Filadelfije, ki je ohranila svojo vero, se bo spustila z nebes kot beli zvi- tek. O tem prerokujejo vse pravoslavne ikone. Vse pravoslavne ikone tega motiva, ki jih je veè kot sedemsto, v bistvu napovedujejo @e- no, obdano s soncem. Presveta Devica Ma- rija ni upodobljena kot petnajst let stara de- klica, ampak kot štirideset let stara `ena. Na njenih rokah je Bo`je Dete moškega spola: to je slava prihodnje Cerkve. Varsonofij: To je res, toda jaz govorim o konkretnih prerokbah, ki so se v našem èasu uresnièile in hoèem dokazati, da so paralelne in govorijo o enem. Apokalipsa govori, da je to èas poraza, duhovne smrti, teptanja novo- zaveznega Izraela s strani poganov. Evangelij govori o isti stvari, z dvojnim smislom. Zakaj je Bo`je ljudstvo pora`eno? Zakaj je novozavezni Jeruzalem teptan? Zato ker so se oddelili od Jagnjetove Neveste. Èe bi bilo ljudstvo enega bistva z Jagnjetovo Nevesto, ga zmaj ne bi mogel premagati. Nikolaj: To je skrivnost nove zaveze, ki je šele sedaj za nas nekoliko odprta. Odgrinjamo zaveso. Varsonofij: Vem, da @ene, obdane s son- cem, zmaj ne more premagati in Apokalip- sa govori, da se je usmeril proti njej, vendar je brez moèi. Zato se v besu vr`e na druge iz njenega semena. Njeno seme je potomstvo, to so tisti, ki od nje prejemajo rojstvo in so predmet njegovega posebno hudobnega besa. @ivljenje, izvirajoèe iz rojstva, ki ga podar- ja Ona, zmaj unièuje. Nikolaj: V Apokalipsi je reèeno, da je `ena ”rodila moško dete”25 (Raz 12,5). Kako razumete to mesto? Varsonofij: Odgovor na to vprašanje do sedaj ostaja še zakrit. Najbolj se je k njego- vi rešitvi uspelo pribli`ati Petru Ivanovu. Danijel in Janez Teolog govorita o istih do- godkih skoraj z istim jezikom, toda pod raz- liènim zornim kotom. Tega, katerega Janez Teolog napoveduje kot dete moškega spola, ki naj bi paslo narode, Danijel napoveduje kot velikega kneza Mihaela. Ime Mihael v prevodu pomeni Bogu podoben: “Kdo je kakor Bog”. Ta ni napovedan samo v dvanajstem poglavju (Danijela in Janeza Teologa), ampak še v de- vetnajstem poglavju Apokalipse, kjer je govor o tej bitki. Tam se pojavi mladeniè, ki je v tem èasu `e zrasel, za katerega se spodobi, da pase narode z `elezno palico. V devetnajstem po- glavju torej `e nastopa kot tisti, ki pase narode z ̀ elezno palico (prim. Raz 19,15). Za njim gre- do nebeške vojske in premagajo zveri. Po logiki Apokalipse je stvar takšna: v ko- likor se ljudstvo in posebno episkopat v tem èasu nahajata v najglobji smrti in su`enjstvu, je nujno, da se znova rodi tisti duh apostol- skega pastirstva, katerega bistvo je izra`eno v besedah apostola Pavla: “Zopet trpim porodne boleèine, dokler se v vas ne upodobi Kristus”26 (Gal 4,19). Prav ta duh je unièen, zato pri- haja do izrednega javljanja “@ene, obdane s soncem”27 (Raz 12,1). Ona mora znova rodi- ti novo pastirstvo. &(   # Nikolaj: To skrivnost razkriva ikona Der- `avnaja.28 Mati Bo`ja v rokah dr`i `ezlo, s katerim se spodobi pasti vse narode zemlje: to je kraljevsko duhovništvo. V rokah dr`i èu- dovit sveti zvitek, ki razglaša @eno, obdano s soncem. V njenih rokah je Der`ava.29 Kakor je Bog Oèe dal vso oblast Sinu, Gospodu Je- zusu Kristusu, tako Sin daje vso oblast svoji Materi. Gospod blagoslavlja kraljestvo in Sin blagoslavlja svet. Skupaj s Presveto Devico si delita Prestol. To je podoba, ki je nasplo- šno neznana. Varsonofij: Z ozirom na ikono Der`avnaja hoèem reèi naslednje. Presveta Bogorodica je sama po sebi Kraljica in je zakraljevala s Kristusom od binkoštnega dne naprej. Od binkoštnega dne naprej je Ona `e Kraljica ne- bes, ko je bila dele`na drugega prihoda Bo`- jega Duha (prvi prihod je bil na dan Ozna- njenja) in Njenega celostnega pobo`anstvenja. Poduhovljenje osebe je `e zakljuèeno na bin- koštni dan. Ona je `e sedaj Kraljica, zato ne bo postala Kraljica leta 1917. Leto 1917 je groz- ljivo, ker je leto zakraljevanja malega roga. Kot Kraljica se je prikazala v Fatimi in na- povedala, da se bo prihodnje Kraljestvo Bo`- jega ljudstva uresnièilo prek Nje. Bo`je ljuds- tvo, kot je napovedano, bo zakraljevalo samo v primeru, ko bo med njim in Njo prišlo do popolne edinosti, ki je podobna zedinjenosti hipostaz v Sveti Trojici. Tedaj se bo Cerkev raz- vila do svoje najvišje rasti. Edinost Svete Trojice v Bo`jem ljudstvu ga bo povzdignila do kra- ljevanja, ki ga je napovedal Danijel. O tem kra- ljevanju Bo`jega ljudstva so apostoli vpraša- li Kristusa na dan Vnebohoda: “Ali boš v tem èasu obnovil izraelsko kraljestvo” (Apd 1,6)? To Izraelovo kraljestvo Bo`ja Mati na ikonah na- poveduje s simbolom zemeljskega `ezla. To je znamenje zemeljske kraljevske oblasti v pod- nebesih. @ezlo in der`ava30 oznaèujeta kraljes- tvo na zemlji. Sama der`ava je zemeljska obla. Pojav Bo`je Matere kot Vladarice napoveduje kraljestvo Bo`jega ljudstva na zemlji, ki bo za- menjalo Antikristovo kraljestvo. Nikolaj: Ta skrivnost je bila razodeta im- peratorju Nikolaju. Varsonofij: Da, kraljestvo Bo`jega ljudstva! Mati Bo`ja je bila in je Kraljica in v vseh èasih je bila kristjanom predstavljena kot Kralji- ca nebes, ter tako Bo`jemu ljudstvu podeljuje sokraljevanje. V Njenem Srcu se vse to `e ure- snièuje. Edinost je v Njej. V Fatimi je napo- vedala, da bo zmagoslavje Njenega Srca vzpostavilo mir, ki so ga obljubljali preroki.  6 > 18. Ruski izraz je edinosušèie. 19. Ruski izraz je unevestovlenie. 20. Navajam stari prevod. Novi: Ta se bo uprl in se povzdignil nad vse, kar se imenuje Bog ali u`iva Bo`je èešèenje. 21. Novi prevod ima: èlovek nepostavnosti. 22. Iguman Varsonofij hoèe povedati, da so tri monarhije zadr`evale prihod Lenina in komunizma v Rusijo. Pavel za Antikrista oziroma njegovega predhodnika uporablja izraz èlovek greha. Avtor Lenina smatra za Antikrista. 23. Navajam stari prevod. Novi: Zmaj pa se je razjezil nad `eno in se bojeval proti preostalim iz njenega rodu. 24. Ruski prevod uporablja izraz seme. 25. Navajam stari prevod. Novi: … in porodila je otroka, deèka. 26. Navajam stari prevod. Novi: Otroci moji, ki vas ponovno rojevam v boleèini, dokler ne bo v vas izoblikovan Kristus. 27. Novi prevod ima: @ena, ogrnjena s soncem. 28. Vladarska. Marija Vladarica. 29. Vrhovna oblast: zlata krogla s kri`cem, emblem carske oblasti. 30. Vrhovna oblast. &(     V lanski zadnji, 11. številki Tretjega dne sem z zanimanjem prebral obširno razmišlja- nje o spravi izpod peresa našega znanega psi- hologa in psihoterapevta Bogdana `or`a. V njem temeljito razèlenja ta kompleksni feno- men, osvetli kršèanski pogled na spravo in spregovori o mestu odpušèanja v tem procesu. Ko odprto razgrne problematiko slovenske sprave, poda presenetljiv predlog, naj naša Ka- ritas prevzame posredniško vlogo v sloven- ski spravi. Ta predlog je nedvomno velik izziv ne le za Karitas, ampak za vse slovenske krist- jane, in preprièan sem, da se bo (marsi)kdo odzval nanj. Sam pa bi se rad dotaknil le 6. toèke @or- `evega razmišljanja, Odpušèanje in pozab- ljanje, in jo nekoliko dopolnil. Avtor v njej ugotavlja, da se odpušèanje pogosto povezuje s pozabljanjem in da vèasih slišimo celo tr- ditve, da je neka krivica odpušèena šele, ko je pozabljena. Kot psihoterapevt poka`e, da so takšne trditve zmotne, ker travm (krivic) ne pozabimo, ampak jih le potisnemo v pod- zavest. Rek “odpustiti in pozabiti” (in še bolj “pozabiti in odpustiti”) je torej zgrešen. Dokler se gibljemo na psihološki ravni, je res tako. Odpušèanje ni vezano na “psiho- loško” pozabo in ta ni in ne more biti nekak- šna “krona” odpušèanja. Na teološki oz. glob- lji duhovni ravni pa se stvari spremenijo. Krš- èansko odpušèanje je nerazdru`no povezano s tem, èemur bi lahko rekli “ontološka” po- zaba. Na kaj mislim s to sintagmo, bo raz- vidno iz nadaljevanja. Sveto pismo na številnih mestih govori o Bo`jem odpušèanju. Navedimo jih vsaj ne- kaj. Pri Jeremiju govori Bog Izraelovi hiši: “Njihovo krivdo bom odpustil in njihovega greha se ne bom veè spominjal” (Jer 31,34; prim. Heb 8,12). In pri Izaiju: “Jaz sem tisti, ki izbrisujem tvoje prestopke zaradi sebe in se ne spominjam tvojih grehov” (Iz 43,25). Še slikoviteje se izra`a kralj Ezekija v svoji zah- valni molitvi k Bogu: “O Gospod, vrgel si za svoj hrbet vse moje grehe” (Iz 38,17). @e ti navedki poka`ejo, da je bistvena poteza Bo`- jega odpušèanja njegova absolutnost in brez- kompromisnost. Bog se nikoli ne ustavi na pol poti, ampak gre do konca. Kadar odpusti, odpusti zares in do kraja. S svojim odpušèa- njem krivice zoper njega povsem izbriše, in sicer “zaradi sebe”, to je, zaradi svoje sveto- sti, in se jih ne spominja veè. Vr`e jih za svoj hrbet, se pravi dokonèno razèisti z njimi, se poslovi od njih in jih da “ad acta”. Z eno be- sedo: pozabi jih. Prodorni kršèanski mislec in teolog Ro- mano Guardini poudarja, da Bog z odpuš- èanjem stori nekaj nezaslišanega: “Na novo priklièe v nedol`nost to, kar je zaznamova- no s krivdo in izgubljeno. Tu se dogaja novo stvarjenje …”1 Ko Bog èloveku odpusti, ga to- rej dobesedno preustvari. Èlovekovo bitno dno, njegovo osebnostno sredo, njegovo srce do zadnjih vlaken prenovi. “Starega” èlove- ka se Bog ne spominja veè (in dejansko ga ni veè). To je ontološka pozaba z vidika Boga. Kako pa je s to pozabo pri èloveku? Èlo- vek kot Bo`ja podoba in kristjan kot Bo`ji otrok je poklican, da ravna podobno kakor Bog. Po Svetem pismu nam Bog klièe: “Bo- dite sveti, ker sem jaz svet” (3 Mz 11,44). Krist- : /2($* 6   (E        )  # jan je dol`an posnemati Bo`je usmiljenje in velikodušno odpušèati. Tudi njegovo odpuš- èanje se ne sme ustaviti sredi poti, temveè mora biti absolutno in brezkompromisno, ce- lostno in popolno. Ko se (po nagibu milo- sti) odloèi za odpušèanje, mora storjeno mu krivico vreèi za svoj hrbet in se je ne veè spo- minjati. Ne sme je veè pogrevati in se spo- gledovati z njo, ne pestovati u`aljenosti in za- mere, ampak jo mora dokonèno predelati, razèistiti in prekiniti z njo. Skratka, v najglob- ljem, ontološkem pomenu mora nanjo po- zabiti. Le tako lahko osvobodi in ozdravi sebe, na neki naèin pa tudi svojega rablja. Èe zdaj v tej luèi premislimo pogosto sli- šani stavek: “Odpušèam, ne morem pa po- zabiti”, moramo reèi, da je v nekem smislu gotovo upravièen in resnièen: psihološka po- zaba krivice je res nemogoèa in se zato od ni- kogar ne more zahtevati. @al pa se v tem stav- ku lahko skriva nekaj drugega: nezmo`nost ali vsaj nepripravljenost, da bi — po Bo`jem vzoru — krivico popolnoma odpustili, enkrat za vselej opravili z njo; z drugo besedo: v on- tološkem smislu pozabili nanjo. To pa ni v korist ne èlovekovi osebni ne naši dru`beni spravi. In še vprašanje: Ali je odpušèanje kristja- nova dol`nost ali (samo) kršèanska krepost? Na podlagi dveh dopolnjujoèih se evangelj- skih odlomkov (Mt 18,21-23 in Lk 17,3-5) naš priznani psihoterapevt postavi pomembno razlikovanje, ki temelji na reakciji krivca (nje- govo ob`alovanje ali neob`alovanje): Èe kri- vec prosi odpušèanja, smo mu kot kristjani dol`ni odpustiti; èe krivice ne ob`aluje, pa smo povabljeni, da mu odpustimo. K temu nas klièe Bo`ji (prim. Ezk 16,62-63) in Jezusov zgled (prim. Lk 23,34). Kdor hoèe biti pokon- èen kristjan, se bo temu vabilu tudi odzval. 1. R. Guardini, V srcu Boga, Koper (Ognjišèe) 1990, str. 40. )    &  Prevod apoftegem ali izre- kov pušèavskih oèetov (v zbirki Cerkveni oèetje), ki ga v našem prostoru z veseljem pozdravlja- mo, pomembno dopolnjuje seznam slovenskih prevodov zgodnjih kršèanskih piscev. Drobna knji`ica izrekov z na- slovom Modrost pušèave, ki je izšla v zalo`bi Dravlje leta 1994, namreè še zdaleè ni mogla za- dovoljiti prièakovanj tistih, ki so v teh izrekih `e našli obili- co duhovne hrane in novih uvi- dov v tisto, kar se skriva za temi kratkimi, a jedrnatimi beseda- mi. Svoj duhovni naboj izra`ajo izredno neposredno in pristno. Najprej nekaj besed o sami strukturi te knjige. Prevod je narejen po grški izdaji Tò gerontikòn étoi Apo- phthégmata hagíon gerónton, izd. P. V. Páschos, 2. izd. Ate- ne: Astér, 1970. Za tistega, ki so mu izreki še manj domaèi, je gotovo drago- cen uvod fr. Mirana Špelièa OFM. Tam lahko najde osnov- no in tehtno razlago o tej svojski knji`evni zvrsti, znaèilni za egip- tovsko meništvo v prvih kršèan- skih stoletjih. Ker izreki priha- jajo iz pušèave in meniškega okolja, torej iz sveta, ki nam ni blizu, je gotovo potreben dolo- èen napor, da vstopimo v odnos s temi besedili in v njih najde- mo globoko splošno modrost. Izreki so bili v prvi fazi ust- no duhovno izroèilo, in kasneje zapisano, saj se je sporoèilo zde- lo nekomu zelo pomembno. Skozi stoletja so se izreki tudi krajšali ali širili in prilagajali novim okolišèinam. Prenašali jih niso samo menihi, marveè tudi vsi tisti, ki jih je nemir duha vodil na razpotje vsako- vrstnih iskanj. V razliènih iz- dajah so skozi zgodovino po- skušali gradivo tudi sistemat- sko urediti. Tako smo dobili izreke urejene po abecednem redu avtorjev izrekov. Vèasih pa so zdru`evali posamezne izre- ke v sistematiène zbirke. V knjigi je v glavnem delu pred nami prevod abecedne zbirke ali alfabetika, kjer si sku- pine izrekov posameznih oèe- tov sledijo glede na prvo èrko njihovega imena. Pri nekaterih oèetih so navedeni osnovni av- tobiografski podatki. Dragocen je tudi dodatek, kjer najdemo po poglavjih razvršèene izreke grške abecedne zbirke, a uvrš- èene v latinsko sistematsko zbirko, PL 73, 851-1022. Tako lahko z lahkoto najdemo izreke razliènih oèetov o isti temi. Npr.: O miru srca, O zdr`no- sti, O kesanju, O neèistovanju, O razloèevanju, itd. Ob prebiranju tovrstne lite- rature se gotovo pojavi vpraša- nje: Kako jih brati? Kje je kljuè za razumevanje? Kako zdru`iti pojmovanje sveta in èloveka, kot so ju do`ivljali pred 1500 leti, z današnjim pogledom sodobne globalizirane dru`be? Naš bralni pristop je v prvi fazi lahko zgolj informativen. V izrekih tako lahko išèemo podatke o naèinu `ivljenja pr- vih kršèanskih menihov in o potezah njihove miselnosti. Kdor pa hoèe priti globlje, se mora zavedati, da je razume- vanje izreka nujno postavljeno v odnos uèitelj-uèenec. Beseda je izreèena v odnosu med bolj in manj izkušenim menihom. Vsak izrek je izraz doloèenega trenutka in vprašanja, kajti oèetje so govorili le, èe so bili vprašani in je vpraševalec imel resen in èist namen: udejanji- ti v `ivljenju oèetovo besedo. Oèetov odgovor tudi nikoli ni abstrakten. Ker je konkreten, ni èudno, èe nam vèasih zveni pretirano in enostransko. Kljub takšnemu izvoru omogoèajo univerzalno branje in se prib- li`ujejo Jezusovim prilikam. Kako je to mogoèe? Dejstvo je, da oèetova beseda ni njegova. Prejel jo je v dolgih urah mo- litve, posta in bedenja. Ni je J     1  5$$7*7?1*71@ 1A * < 5) /)< $ : '*< 9=  # &  prejel le zase, paè pa za èlove- ka, ki išèe pravo pot. Èe beseda ne pride, potem oèe molèi. Izreke je potrebno brati kot evangelije. Z vero v Svetega Duha, ki je navdihoval avtor- je. Potrebno je vstopiti v srèi- ko, v radikalnost evangelija, v noro Kristusovo ljubezen, ki je osvojila te velike borce. In sploh: Ali ni tisto, kar je najbolj osebno, tudi najbolj splošno in se v globini dotika tudi današnjega èloveka? In kdo se ne vsaj vèasih bojuje z zavistjo, z `alostjo in solzami, s te`avami v molitvi, s pretira- Spoštovani! V prejšnji številki Tretjega dneva je po pomoti prišlo do tipkopisne napake v prvem verzu Yeatsove pesmi. Opravièujemo se prevajalcu g. Mihi Pintarièu za neljubo pomoto in pesem v celoti ponovno objavljamo. Uredništvo nimi odvisnostmi in hrepeni po miru srca? Ni èudno, da jih nekateri imenujejo kar “pušèav- ski terapevti”, ki so dobro uvi- deli sodelovanje èloveka z Bo`- jo milostjo. Gotovo pa je potrebno, da tisti, ki `eli doumeti sporoèilo izrekov, le-te bere poèasi in se z njimi dolgo dru`i. Vseh ne bo razumel takoj, ampak po dalj- šem èasu, tudi ne na površini, ampak v globljih razse`nostih svojega bitja. K la`jemu razumevanju iz- rekov prav gotovo pripomore tudi bogato stvarno kazalo in tako delno nadomešèa odsot- nost koristnih sprotnih razlag v opombah, ki jih sicer lahko najdemo v prevodih nekaterih tujih narodov (Prim. npr. Vita e detti dei padri del deserto. Pre- vod Luciana Mortari. Città Nuova,1996). Za boljšo pred- stavljivost in zgodovinski ok- vir poskrbi seznam krajevnih imen z zemljevidom tistega okolja ter èasovna preglednica. Kdor pa se `eli še bolj seznaniti s tovrstno literaturo, bo našel izèrpen popis bibliografije. "** <% B C"3"D* E   ,   Ko stara, siva boš in vsa dremava, ob ognju kimajo~, to knjigo vzemi in beri, in se v polsnù v skrivnost odeni, ki oko ti iskrila je neko~ sanjava. Tvoj smeh prešerni mnogi so ljubili, in lepoto, iskren, zlagan, je vsakdo snubil, le eden romarsko ti dušo ljubil je in ~asov sled, ki so ti obraz ranili. In sklonjena ob kaminu se predrami in oto`no zamrmraj, kako zbe`ala Ljubezen je in jo gor ~ez hribe ubrala in skrila lice med milijon zvezdámi.