ESLOVENIA LIBRE 
Glasilo Slovencev v Argentini 
Leto LXXIX  |  24. marca 2020 - Buenos Aires, Argentina  |  Št. 2 
www.svobodnaslovenija.com.ar 

Svobodna Slovenija 




PISMO SLOVENSKIH DUŠNIH PASTIRJEV 
BUENOS AIRES, 19.03.2020 
Spoštovani verniki v Buenos Airesu! 
V postnem casu po navadi vec razmišljamo o Jezusovem trpljenju in njegovi smrti. Letos to Jezusovo trpljenje vidimo tudi pri mnogih lju­deh, ki jih je prizadel korona virus. Ker je virus prišel tudi v Argentino in ne prizanaša nobene-mu cloveku, so tudi argentinske oblasti uvedle razlicne ukrepe, da bi zmanjšale epidemijo. 
V Argentini smo šele na zacetku širjenja ko­rona virusa, ki bo svoje prave zobe pokazal cez nekaj tednov. Zato smo slovenski duhov­niki (g. dr. msgr. Jure Rode, g. Franci Cukjati 

PASTIRSKO PISMO 


Dragi moji slovenski rojaki v prelepi Argentini. 
Vaša domovina Slovenija in vaša domovina Ar­
gentina, v teh casih doživljata skupno stisko, ki se imenuje »koronavirus«. 
Ta nesreca nas je vse presenetila, zaustavila in nas prisilila v nacin življenja in bivanja, kot ga do sedaj nismo bili navajeni. Na hitro se mora-mo prilagajati spremembam. Naša izoliranost po domovih po svoje postaja podobna izolira­nosti klavzurnih samostanov, kamor svobodno vstopajo ljudje zaradi želje po vecji in bolj inti-mni bližini z Bogom. 
V soboški škofiji imamo takšen samostan v Turnišcu, kjer živijo in molijo sestre klarise. Osem sester se nikdar ne oddalji iz tega samo­stana, niti v primeru smrti matere ali oceta, razen ko gre za njihovo zdravje. Te sestre rad obišcem, z njimi molim – one na eni strani rešetk, jaz na drugi. Na njih je en sam smeh, hvaležnost, zadovoljnost; ceprav za zidovi sa­mostana, vendar so svobodne. Gospod Robert Brest je njihov veliki dobrotnik, saj jim je kot župnik v Turnišcu veliko dobrega postoril: od napeljave elektrike, do duhovnega spremlja­nja. Ce je za samostanskimi rešetkami možna vesela svoboda, je gotovo možna tudi sedaj med nami, ko smo prisiljeni ostati za štirimi stenami naših domov. 
Vse, kar je iz prisile, je slabo. 
Vse, kar ima dober namen, je plemenito. 
Tudi jaz sem v osami svojega stanovanja na škofiji v Murski Soboti. Z duhovniki in drugimi ljudmi komuniciram in molim preko digitalnih sredstev. Vidim, da me nekateri spremljate tudi facebooka in sem tega zelo vesel. 
Veliko vec casa kot prej, se zadržujem v molit-vi, branju duhovnih knjig, predvsem pa pri ob-hajanju svete maše. Takšna posvecena samota mi je v veliko tolažbo in pomoc, da ne recem celo v razvedrilo. 
Sedaj si celo veckrat sam kuham. Cutim, kako je v tej samoti Gospod Jezus še posebej oseb-no navzoc. Nisem sam. Sva dva in z nama drugi ljudje, tudi vi, dragi rojaki. 
Vem, da imate mocno vero. Zato molite po družinah rožni venec, prebirajte Sveto pismo in pojte tudi slovenske cerkvene pesmi. Dolocite si uro, ko se boste zbrali skupaj in molili. Lahko se v molitvi povezujete tudi preko interneta ali drugih digitalnih sredstev. Preko teh sredstev se lahko povezujete tudi z duhovnimi dogajanji v Cerkvi na Slovenskem. Tudi tako smo lahko in g. Robert Brest) na podlagi predlogov slo­venskih škofov in tudi nekaterih argentinskih sklenili, da od tega trenutka do preklica tega sporocila ne bo svetih maš po domovih (na vseh krajih in Slovenski hiši). Prav tako ne bo nobenih verskih dejavnosti (križev pot, po­roke, krsti, pogrebi...). V primeru smrti lahko pride duhovnik samo pokropit in zmolit pog­rebne molitve (brez sv. maše). Ob pokojnem naj bodo le svojci oz. sorodniki, ostali naj molijo doma. Obisk bolnika (umirajocega) je lahko samo v zares nujnem primeru. Vsi duhovniki bomo maševali vsak dan sami po 
duhovno povezani. Molitev nam daje Božjo moc. Molitev nam dovaja duhovno zdravje, ki mocno vpliva tudi na ugodno telesno pocutje. Molitev nagiba Boga, da spreminja naše seda­nje stanje v novo, bolj sveto življenje. Molitev nas povezuje med seboj. 
Veliko mislim na vas, dragi rojaki, in za vas tudi molim ter se vas spominjam pri oltarju. Nikdar vam ne bom mogel biti dovolj hvaležen za dneve, ki sem jih z vami doživel ob mojih obiskih pri vas. Zame so bili to dnevi Božje nak­lonjenosti. 
Še posebej pa sem povezan z našimi dragimi duhovniki, ki živijo in delajo med vami za vas. Ostanite z njimi. Molite tudi za njih. Telefoni­rajte jim. Vprašajte jih, ce slucajno cesar pot-rebujejo. 
Zadržite se njimi v daljšem telefonskem ali di­gitalnem pogovoru. Tudi na tak nacin še vedno lahko ostajajo vaši duhovni voditelji. 
Argentina in Slovenija – dvoje src v Jezusovem in Marijinem Srcu. Ce je le mogoce, se z duhov­niki organizirajte in doma po družinah opravite tridnevnico, ki naj vam jo pripravijo duhovniki, ter sebe, vaše družine in vso Argentino na isti dan, ob isti uri posvetite Jezusovemu in Mari-jinemu Srcu. Prosim gospoda prelata dr. Jureta Rodeta, da v imenu vseh vas opravi to dejanje posvetitve v cerkvi Marije Pomagaj. To bo ve­liko dejanje, ko bomo to svojo težko situacijo postavili v varstvo Jezusa in Marije. 
Dragi rojaki. Pogumno naprej. Smo skupaj. In ostali bomo skupaj. 
Vse naj vas blagoslovi Bog Oce +Sin +in Sveti Duh. 
Z vami, naj bo Mati Marija 
+Peter Štumpf, SDB 
Soboški škof in delegat za Slovence po svetu pri Slovenski škofovski konferenci 


Nagovor škofa Petra Štumpfa za Radio Murski val na 4. postno nedeljo 

Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci Murskega vala! 
Nekatere od vas poznam, drugih pa ne. Na na­ših poteh smo se že srecali ali pa tudi ne. Z ne­katerimi po cerkvah ali ob raznih priložnostih, z drugimi bežno ali pa v takšnih ali drugacnih zgodbah – mnogokrat tudi po medijih. Od ra­dia Murski val sem bil naprošen, da skupaj z vami podelim kakšno misel. Nekateri me pos­vaših namenih ali za pokojne. 
Smo v trenutku, ko osamljenost Jezusa na Oljski gori ne samo premišljujemo ampak jo cutimo tudi sami. V tem casu ste vsi pova­bljeni k molitvi doma. Priporocamo molitev rožnega venca, križevega pota, branja Svetega pisma ali kakršne koli druge ceprav cisto prep-roste molitve iz molitvenika. Starši spodbudi­te otroke in mlade ter z njimi skupaj molite. 
Vsi smo odgovorni pri boju zoper širjenje korona virusa. To odgovornost kažemo s tem, da se kolikor se le da, ostanemo doma in ne hodimo nikamor naokoli med ljudi. Mlajši in 
lušate kot škofa drugi kot nekoga, ki pac živi kot vsi drugi v Soboti. Te dni pa si tudi jaz skupaj z vami delim osamo v svojem bivališcu, bolj ali manj izoliran od vseh. Ce si vajen, je biti sam v svojem bivanjskem prostoru, še kar dobro. Nekaj delaš, nikomur nisi v napoto, imaš svoj dnevni red. Ce nisi vajen, ni lepo. Sam sebi si v breme in iz dneva v dan je težje. Kot pravijo, še skregati se ne moreš z nikomer. Nihce pa ne ve, kako dolgo bo ta osama trajala. Tisti, ki imate družino in vas je vec, sicer cutite vecjo varnost. Ce pa do zdaj niste bili navajeni biti skupaj, se pac sedaj morate navajati. Drugace ne gre. 
Dejstvo je, da nam je novi koronavirus zelo hudo spremenil življenje. In to nenadoma. V nekaj dneh. Vse se je naenkrat ustavilo. Ved-no bolj pa tudi obcutimo, da se vse bolj tudi spreminja. Strah pred možnostjo okužbe je zelo mucen. Poskušamo ga odganjati tudi tako, da gremo v naravo. Mnogi se posvecate delu doma po vrtovih ali na vaših njivah, ali se za­poslujete z drugimi opravili. To je dobro, oziro-ma vec kot dobro. To je celo nujno, saj življenje mora na svoj nacin iti naprej. Ne sme se zau­staviti. Vendar pa se vsi moramo vprašati, kam bo to življenje, ce nam bo seveda dano še vsaj nekaj zdravja in koncno preživetja, sploh šlo. Nihce namrec ne more reci, da bo vnaprej vse tako, kot je do sedaj bilo. 
Kdo je prvi odgovoril na našo izolacijo? Samo nekaj dni nas ni zunaj, pa je narava že zelo dru­gacna. Manj je odmetavanja, zato je tudi manj smeti. Celo po nekaterih rekah in potokih se pojavljajo ribe, kjer jih prej že dolgo ni bilo. Narava si je dobesedno oddahnila od naše od­sotnosti. 
Ne zamerite, da grobo parafraziram, narava že vlece profit od koronavirusa, saj ima mir pred nami in zato se pocasi obnavlja. Zanimivo bo, ko bodo strokovnjaki morali objavljati re-zultate o tem, kako si je vsa narava vsaj neko­liko oddahnila in opomogla prav zato, ker ves svet mora sedaj mirovati. 
Ob grozecem koronavirusu bolece in zelo trpece spoznavamo, da nismo gospodarji niko-gar in nicesar. Tukaj smo, kjer pac smo, ne zara­di usode, temvec zaradi poslanstva. In to pos­lanstvo ni slucaj. Je povsem namensko. Nihce ni bil rojen kar tako. Tudi ce se za koga zdi, da je bil rojen slucajno ali celo po nesreci. Temu ni tako. Vsak ima poslanstvo odgovornosti zase in za druge. Vsak je rojen z ljubezni. Ce neka­teri ne iz ljubezni staršev, pa so tudi ti rojeni iz ljubezni Tistega, ki daje življenje. Verujoci ga spoznavamo kot živo osebo, ki je vsepricujoca, vsedelujoca, vsemogocna, predvsem pa vsa­kega ljubeca. Ta oseba je vecna in neskoncna. Nima svojega zacetka in nima svojega konca. 
zdravi bodite solidarni s starejšimi in bolnimi (ki bi v primeru okužbe veliko težje prenašali bolezen), da ji pomagate (npr. da greste v tr-govino po nujne stvari). Lepo je, ko ste med seboj povezani preko telefona ali interneta. 
Duhovniki se zavedamo resnosti virusa in za vas molimo, da bi cas preizkušnje in letos na nek nacin drugacne priprave in obhajanje postnega casa, pa verjetno tudi velike noci, doživljali v globlji povezanosti z Bogom in med seboj. 
Bog vas blagoslovi in lepo pozdravljeni! 
vaši duhovniki 
g. dr. msgr. Jure Rode, g. Franci Cukjati 
in g. Robert Brest 
Klicemo jo s preprostim imenom: Bog. V gore­cem grmu se je Mojzesu razodel z imenom, ki vse pove, kdo je Bog: »Jaz sem, ki sem«. Bog je sam v sebi popolno sožitje, popolno ravno­vesje, popolna edinost. On je popolna Ljube­zen, zato v Njem ni nic nedorecenega. V Njem je vse urejeno, složno in zato neskoncno. Bog ne podira sožitja, zato nicesar ne unicuje. Vse, kar je ustvaril, vzdržuje v bivanju. Bog ne more iti mimo zakonov narave, ker drugace bi vse unicil. Ko ljudje ne vemo, zakaj smo rojeni, in da je odgovornost do sebe in drugih naše prvo poslanstvo, pricnemo kršiti vse zakone – tiste iz narave, kakor tudi tiste, ki si jih samo postavlja-mo. Bog nas pri tem ne zaustavlja, ker spoštuje našo svobodo. 
Tudi katolicani v teh dneh mnogo molimo k Bogu. Ker sedaj ne moremo v cerkve, mnogi sledite obhajanju svete maše po radiu, televizi­ji in drugih digitalnih sredstvih. Sedaj je to edini možni nacin, da se tako z našimi duhovniki pri sveti maši, ki je Kristusova nekrvava daritev na križu, Bogu zahvaljujemo za vse prejete moci in pomoci, ki jih od Njega prejemamo. 
K nebeški Materi Mariji pa molimo tudi rožni venec, litanije in druge molitve. Marija je na­mrec kot Mati Jezusa Kristusa znamenje popol­nega sožitja med cloveštvom in Bogom. Mater Marijo mocno skrbi, kaj in kako je sedaj z nami in kako bo z nami tudi v prihodnosti. Zato pri Bogu mocno posreduje za našo rešitev. Mati Marija še nikdar ni nikogar zavrgla v njegovi priprošnji k Bogu. 
Vsi mocno obcutimo, da je Bog vsemu svetu ponudil postno pokoro. Ne kot kazen, temvec kot možnost za streznitev in koncno kot mož­nost za obnovitev sožitja med nami, Bogom in naravo. Cutimo, da se to sožitje že obnavlja in krepi vse do skrajne in herojske požrtvoval­nosti. Prav posebno znamenje tega sožitja so naši zdravstveni delavci, zdravniki, medicinske sestre, delavci v laboratorijih, ordinacijah, v domovih za ostarele, delujoci v proizvodnji in v javnih službah, naši duhovniki in župani, ki so za zajezitev epidemije odlocno in pravilno ukrepali po župnijah in obcinah, Civilna zašcita in druge humanitarne organizacije, predvsem pa seveda vlada, ki si s svojim Kriznim štabom na vso moc prizadeva vzpostaviti ucinkovite mehanizme zajezitve epidemije in reševanja ljudi. 
V imenu soboške katoliške škofije, kakor tudi v svojem imenu se vsem iz srca zahvaljujem. Za vse molim k Bogu za pomoc in rešitev. Nebeš­ko Mater Marija pa prosim, naj nas obvaruje vsega hudega. 
Vir: Slovenska škofovska konferenca 

STRAN 2 24. MARCA 2020 | SVOBODNA SLOVENIJA 



POROCILO IZ PRVIH BOJNIH VRST 
V zadnjem casu spremljam porocila iz Ar­gentine, kamor je prišel neslavni COVID-19. V Sloveniji se s tem srecujemo že nekaj te­dnov, zato mislim, da je prav, da vam orišem kako smo se pri nas odzvali na epidemijo. 
4. marca je bil v Sloveniji potrjen prvi pri­mer COVID-19. Ravno takrat je bil konec zimskih pocitnic na Štajerskem, en teden pred tem pa v zahodni Sloveniji. Ogromno število ljudi se je vracalo s smucanja v Ita­liji, ki je medtem postalo evropsko žarišce COVID-19. 
Priceli smo dosledno iskati stike in more-bitne okužene. Slovenija je država, ki og­romno testira, celo 6. na svetu po številu testiranj per capita, zato je število potrje­nih primerov hitro narašcalo. V prvi fazi smo testirali vsakega, ki je bil v rizicnem sti­ku ali je prišel iz Italije. Po nekaj dneh se je virus že toliko razširil med našim prebival­stvom, da ni imelo vec smisla iskati stikov, ki bi imeli zgodovino potovanja v Italiji. 
Velik problem pri odkrivanju bolnih pred­stavljajo tisti, ki so okuženi z virusom, am-pak imajo zelo blage prehladne znake. To so vecinoma mladi ljudje oz. srednjih let, in ravno ti so najvec potovali. Ko se pozneje srecujejo s starejšimi, jih nevede okužijo; starejši pa imajo precej hujši potek s pogo-stim smrtnim izidom. 
Sedaj, ko je virus tako razširjen, je bilo zaukazano, da moramo ostati doma. To je najboljši ukrep za to, da se virus pocasneje širi. Najbolj kljucno pri širjenju okužbe je, da se le-ta širi pocasi, zato da ne pride do mase bolnih ljudi naenkrat, saj bi to prena­sitilo bolnišnicne zmogljivosti. 
Koronavirusi so skupina virusov, ki so nam že dolgo znana. Povzrocajo blage prehlade, zato se z njimi ne obremenjujemo. Pred leti je bila epidemija SARS, nato manj zna­ni MERS; oba spadata v to skupino virusov, ki sta zmutirala v nevarnejše oblike. Tokrat pa je prišlo do sprememb virusa, ki jih še 





PANDEMIJA 
Ves svet je v objemu tega, o cemer tece beseda. Tokrat govorimo o virusu, ki ga je zdravniška znanost in stroka okrasila s kro-no. Menda je ta oblastni prenapetež, ki bi rad obvladal ves svet, po svoji zunanji podo-bi usklajen s pokrivalom, ki bolj malo pokri­je glavo, pac pa pomeni cast in oblast. Zato krono nosijo oblastniki in vladarji. Korona-virus se obnaša oblastno in vladarsko. Niso mu dovolj Kitajci z vsemi drugimi Azijci vred, ceprav jih ni malo. Ne, tu se je le odpravil na pohod po ostalem svetu. In kar dobre pomocnike je našel z vseh strani sveta. Stiki s Kitajsko so zadnje case gospodarsko gle­dano dobre strateške odlocitve. Tako se je marsikje po visokih šolah pojavila kitajšcina kot ucni jezik in nemalo znanja željnih mla-

Nekateri med vami ste morali v vojno, sedaj pa 

se od vecine zahteva le, da ostanejo doma. Ne bo težko. 
” 

vedno odkrivamo in jih ne poznamo v ce­
loti. Vemo pa, da se širi kapljicno (torej z govorjenjem, kihanjem), ne pa aerogeno, kot na primer mnogo bolj nalezljive ošpi­ce. To pomeni, da se virus po zraku ne širi, ce ni izkašljanih ali izgovorjenih kapljic, ki hitro padejo na tla, zato priporocamo 1.5m razdalje. Pri nekaterih medicinskih postop­kih, kot so bronhoskopija ali aspiracija pljuc pa se te kapljice lahko aerosolizirajo, zato v teh prostorih uporabljamo dodatno zaš-cito. Znano je tudi, da pri 80% poteka kot blag prehlad, 20% jih po kakšnem tednu brez vecjih težav nenadoma zacne težko di­hati in potrebujejo bolnišnicno zdravljenje, 5% pa intenzivno terapijo. Zato so poslab­šanja praviloma 10 dni z zamikom. Ce ima­te danes 100 okuženih, jih boste 20 hospi­talizirali šele cez dober teden. 
V Celju smo situacijo spremljali od vsega zacetka, posebej mi, infektologi. S pripra­vami smo zaceli pred slabim mesecem, in sicer smo aktivirali stare plane za primere epidemij in dolocili vodje z razlicnih speci­alnosti (kirurg, internist, glavna medicinska sestra, infektolog, ipd.), ki so usklajevali skupen odziv. 
Kmalu je Civilna Zašcita pripeljala tri za­bojnike, ki so jih namestili pred stavbo ur­gence za to, da se pretestira prebivalstvo na nacin, da ne bi vstopali v bolnišnicne prostore. Ker so bili prakticno vsi nepriza­deti, so odšli nato domov in smo jim rezul­tate sporocali po telefonu. 
Celjska bolnišnica ima vec stavb, urgen­

denk in mladenicev se je zacelo uciti jezika, ki jim v prihodnje lahko zelo pomaga v po­slovni karieri. 
Ko se je zvedelo za prve podvige koronske­ga virusa na Daljnem vzhodu, so turisticne agencije mocno znižale cene letalskih vozov­nic s to destinacijo, da ne bi vozili tako dalec le praznih sedežev, od katerih pac ni veliko dobicka, pravzaprav sama izguba. Ne le Ita­lijani, tudi drugi ceneni turisti so odhajali na dolgo pot za izjemno nizke stroške. Nazaj pa so nosili polne kovcke virusne zalege, ki se je v Evropi in na ostalih celinah nemudoma lotila svojega posla. 
V blaginjo ekonomske globalizacije je po­sledicno vstopilo vse družbeno življenje na našem planetu. In tudi svoje mišljenje smo podredili temu vladarstvu. Sedaj nam ni prav, ko se je za to gospostvo odlocil nek virus, ki smo mu upraviceno nadeli kronski naziv. Obvlada namrec globalno vse življe­nje na Zemlji. 
Veselje nad tri evre vredno otroško majc­ko v veliki trgovini oblacil, ki je pripeljana iz neke neznane, vsekakor pa daljne dežele nekje na vzhodu, in je zanjo šivilja preje-ca je prostorsko locena. 20.3. smo prese­lili vse urgentne službe v glavno stavbo in smo urgenco spremenili v COVID-urgenco. To pomeni, da se osebje oblece v varovalno opremo pred vstopom v stavbo in to opre-mo nosi ves cas. Tja prihajajo vsi COVID-po­zitivni pacienti ne glede na patologijo in vsi pacienti z vrocino in prehladnimi znaki, to-rej sumljivi za COVID-19. Vsakega se obrav­nava, kot da je okužen. Vsakemu se pred vstopom vzame bris na COVID-19, nato ga pregleda zdravnik. Na izmeno smo štirje zdravniki: en splošni, en infektolog in dva internista. Tudi ce gre za npr. apendicitis, kirurg pride na COVID urgenco pregledati pacienta. Ce se izkaže, da je bris negativen, gre pacient v t.i. “cisto” urgenco, kjer se obravnava vse preostale paciente, ki nimajo suma na COVID-19. Okužene, ki potrebuje­jo hospitalizacijo, pa sprejmemo na infekcij-ski oddelek, ki smo ga za ta namen spraznili. Ce se poslabšajo do te mere, da potrebuje­jo intenzivno zdravljenje, so premešceni na intenzivni oddelek. Ta oddelek ima original-no nekaj cez deset postelj, ampak je pred­videna razširitev na druge oddelke, kjer se že pripravlja in namešca opremo, aparature in respiratorje. Zašcitne opreme ni veliko, ker se vsaka evropska država zelo trudi, da bi imela zase vsega dovolj. Dobivamo po­nudbe iz Kitajske, ki se uspešno bori proti tej bolezni in kjer že pospravljajo dodatno postavljene bolnišnice. 
Zaenkrat lahko recem, da smo v Celju dobro pripravljeni. Srecujemo se z mnogi-mi dvomi, saj takšno stvar delamo prvic, vendar smo dovolj zgodaj postavili struk­ture in pripravili prostore, da lahko vadimo pred najhujšim vrhom, ki prihaja. Te dni cutimo kot zatišje pred viharjem, saj vemo, da bo veliko ljudi potrebovalo našo pomoc. 
Upam, da vam naša izkušnja pomaga pri tem, da ostanete zdravi, da skupaj prema­gamo to bolezen. Nekateri med vami ste morali v vojno, sedaj pa se od vecine zahte­va le, da ostanejo doma. Ne bo težko. 
Še to: Ko sem se danes zjutraj vracal iz dežurstva, sem videl posnetek, ki ste ga v Argentini naredili za Pevsko Glasbeni Ve-cer: Samo milijon nas je. Zares lep! Prav ta­ista ljubezen do skupnosti in do domovine je tisto, kar nam daje moc, da gremo jutri naprej v ta boj. Hvala vam! 
Federico V. Potocnik, zdravnik specializant infektologije, Splošna Bolnišnica Celje, sicer ponosen Ramošcan 
la 0,01 evra, pa še danes ne zbledi, ker se malokdo ob nevarnosti virusnega pohoda med bogatimi zave, da je ta svet postal glo­balen ne le po globalnih ugodnostih, ampak je obogaten tudi z globalnimi nevarnostmi. Okuženja niso nevarna samo telesnemu zdravju, ampak imajo tudi duhovne pande­micne posledice. 
Strah na primer. Pa še tega lahkotno od­rinemo v sanjski zagledanosti, da nam gre dobro. Dnevne novice so polne pobud k di­sciplini, za katero smo zanjo iznašli novo be-sedo samoizolacija, pa srecaš gruco mladih sredi dneva, ker so šole zaprte, ki kupi v bliž­nji trgovinici zaboj piva in si v parku privošci cov-19 party. In cveti od 'solidarnosti', ker je stisko prenašati na samem prevec naporno. 
Podarimo si med seboj dar pozornosti in bratstva v samoizolaciji, cim manj stikov, s ka­terimi se prenaša koronski virus in toliko vec bližine srca, preko katere se prenaša sirup bratstva, ki ozdravlja. Naj zavlada globalna solidarnost v stiski in preizkušnji. To je milost Božje solidarnosti – velikonocna milost. 
Janez Pucelj  | NAŠA LUC 

Kar nekaj povezav med opero in nogometom je v Argentini. 
Kot primer poznam argentinskega tenorista z odlicno kariero, ki ga lokalno obcinstvo obožu­je. Dante Ranieri je zacel z nogometom, a se je potem odlocil za petje. Med seboj pa sta si bolj podobna primera napovedovalec nogometnih tekem Victor Hugo Morales, ki obožuje opero in je imel celo zelo dobro radijsko oddajo o tej temi, in seveda Juan Vasle, ki ga vsi poznamo, a nekaj podatkov ni odvec: 
Vasle je poklicni novinar. Diplomiral je na Viso­ki šoli za novinarstvo (Escuela Superior de Perio­dismo) v Buenos Airesu. Redno objavlja clanke o južnoameriškem nogometu v slovenskem špor­tnem dnevniku Ekipa. Leta 2018 je porocal s fi­nala svetovnega prvenstva (Francija – Hrvaška) v Moskvi in z odlocilne tekme pokala Libertadores (Boca Juniors – River Plate) v Madridu. Pokrival je tri južnoameriška prvenstva: Venezuela 2007, Argentina 2011 in Cile 2015. Pisal je v casopisih Delo in Dnevnik. Vrsto let je komentiral tekme južnoameriških prvenstev (Pokal Libertadores, Sudamericana, Turnir Paulista, kvalifikacije za svetovna prvenstva) na slovenski televizijski postaji Šport TV. Na štirih svetovnih prvenstvih (2006, 2010, 2014, 2018) je sodeloval v studij­skem programu TV Slovenija. 
Basbaritonist Juan Vasle poje v ljubljanski Operi v sezoni 2020/2021 v operah Hoffmanno­ve pripovedke, Nabucco, Luisa Miller, Gorenjski slavcek, Seviljski brivec, Figarova svatba in Ri­goletto. 
Argentinska založba LibroFútbol je izdala novo Vasletovo knjigo Patear es humano, gambetear es divino (Brcati je cloveško, preigravati je bo­žansko). 
V delu beremo o srecanjih z nekdanjimi nogo­metaši, ki so zaznamovali stoletje najpomemb­nejše postranske stvari na našem planetu. Vec kot polovica jih je sodelovala na svetovnih pr-venstvih. Argentinec Francisco Varallo je bil zadnji živeci nogometaš s prvega mundiala leta 1930 v Urugvaju. Urugvajec Alcides Ghiggia je dvajset let pozneje zrežiral enega najvecjih pre­senecenj v zgodovini nogometa. Z zmagovitim golom je Brazilcem preprecil prvi svetovni na­slov in neponovljiv karneval. “Stadion Maracana smo utišali trije: Frank Sinatra, Janez Pavel II. in jaz,” je samozavestno izjavil. Antonio Rattin, ka­petan argentinske izbrane vrste na svetovnem prvenstvu leta 1966 v Angliji, je kriv za uvedbo rumenih in rdecih kartonov. V delu se pojavijo še imena, kot so Elias Figueroa, Ricardo Bochini, Slovenca Branko Oblak in Srecko Katanec, Mier­ko Blazina, Damian Bevcar in drugi. 
Srecanja z imenitnimi gosti so potekala v Bue­nos Airesu, Limi, Ljubljani, Montevideu, Münch-nu, Santiagu de Chile in Riu de Janeiru. 
Brcati je cloveško, preigravati je božansko je prva Vasletova knjiga v španskem jeziku. V slo­venšcini je napisal tri: Pevci so tudi ljudje (Og­njišce, 1993), Fuzbal, tango in polka (Mladinska knjiga, 2002), Ustavite svet – mundial je tu! (S.V. - RSA, 2006). 
Knjigo je možno kupiti v knjigarni založbe (Olga Cossettini 1112 of. 8F, Puerto Madero, 11 4506 8805) ali po spletu na www.librofutbol.com. Kasneje bo na voljo tudi v drugih knjigarnah . 
Rok Fink 
SVOBODNA SLOVENIJA | 24. MARCA 2020 STRAN 3 
STARI PAPIRJI 
Med starimi papirji, ki so se desetletja skri­vali po raznih prostorih našega doma, se mi je prikazalo marsikaj zanimivega. 
Pred seboj imam porumenelo mapo z nas­lovom Nogomet v Slovenski fantovski zve­zi 52-1953. V njej je nepodpisani pisec – z duhovito pisateljsko žilico – na pisalni stroj brez šumnikov (strešice so rocno pripisane) napisal uvod, kroniko in koncni clanek, pa še blagajniško porocilo o darovalcih prispevkov in izdatkov. Zanimivosti, ki bodo morda koga spomnile na minule case, druge pa seznanile z njimi. 
… mordá bomo še v zgodovino prišli. Vsi, ki smo v teh pasjih dneh tolkli žogo po bueno­saireških vaseh: Mor, Liniers, Lan, San Justo in Ramos Mejía. 
Otrocarija! – Nekdo je pred vojno v Ljublja­ni pisal zgodbe o preprostih stvareh. Potem je žalost prišla in veliko gorjá in je zamrl smeh. Od preprostih reci, na katere so bile navajene naše oci – hišni prag in kos neba nad streho, krajec kruha in kozarec vode za dušno in telesno uteho – smo po pravilih Re-volucije prišli v prekucij »velike« dni in živeli lacni vsegá vsak svojo življenjsko pot. 
Postavljeni v kot – v placilo, za kazen? – smo 
nova obzorja iskali in obstali na robu Mesta 
in Pampe. Za lucaj kamna ne, za uro vožnje v kolektivu je bil Ludve od Lovreta locen. Ot­roke taborišc in naše zgodovine je zamikala zelena trava igrišc in družba slovenskih src. 
Kdo nam zameril bi, ce smo v Veliki Igri Življe­nja tudi te male, naivno preproste igre igrali … 
Naši  Navijaci 
Brez navijacev ne gre.Ne verjamete? Vprašajte Šturmovega Frenka, 
ki je privlekel tradicijo še iz Ljubljane. Kakor pravijo, ali pa sam pove, je bil eden najbolj ne­
varnih strelcev pri Jadranu (ali pri Žabjeku; ne vem zanesljivo), in sicer levicar. Kadar je Fran­ce štartal in udaril, takrat … se govori … so z 
… mordá bomo še v zgodovino 
“ 
prišli. Vsi, ki smo v teh pasjih dneh tolkli žogo po buenosaireških vaseh... 
” 

nosilnico prišli na igrišce. Zdaj pa so leta prišla 
in druge skrbi. Frenka pa še vedno noga srbi. 
In mislim, da ga ni med navijaci za zeleno-bele bolj vztrajnega kot je Šturmov Francé. 
Ali pa ne! Da ne bom na Urbanca iz Lanusa pozabil. Ne vem, ali je že kdaj v življenju žogo s cevlji pobožal, ne vem, ce je že kdaj na igrišcu bližnjemu življenje z nogami ogrožal. Da pa je med igro s pestmi žugal in grozil, se pridušal in morda celo grešil, ko je za Fantovsko Zvezo vpil, navijal in se potil, in kar priznajmo, tudi trpel, pa je že vsakomur znano. Pa to prav gotovo ni najboljša njegova dobra stran. Lojz fusbal do duše pozna in mu ni všec, da se na igrišcu nabija vsevprek. Izredno zahteven, tako da imajo igralci kar strah pred njim, je trenu­tno med Slovenci v emigraciji najvecji fusbalski estet. In ce Ludve škarije ne naredi, ali pa ce se Cernakov Jože med nasprotnike elegantno ne zapraši, se Lojzu celo zmraci, se razjezi in odide domov izredno pobit in duševno strt. 
Brez navijacev in navijalk ne gre! Mi ne ver­jamete še? 
Vprašajte Prijatlja, zakaj in cemu na žogo igra in se po krilu podi, Janeza vprašajte Os-terca, ki je kot lev v obrambi našega gola, ce se ga od zunaj vzpodbuja; ce ne, pa vertikal-no pade in se mu za žogo ne zljubi. 
Le Franceta mendá žene njegova lastna strast, da do konca ne popusti in ne odneha, ceprav navijacev med publiko ni. – Drugace pa »Lvre, Lvree …« in »Márjan, Márjaan …«, vse to samo od navijacev in njihovih ust zavisi. 
In ce Fantovska Zveza klaverno igro zgubi … kar tako nekako mi pravi srcé: 

Brez navijacev na žogo igrati ne gre. Pa ce mi verjamete ali pa ne! 
Odkod zeleno-beli? 

Z nakupom novih dresov smo istocasno spre­jeli tudi njih barve za svoje: srajca, ki je trav­nato-zelena, bele hlacke in crne nogavice. 
Barve, ki smo jih povzeli iz grba mesta Ljublja­ne, slovenske prestolnice. Simbol naše tradicije in našega upanja, da gotovo pride tisti cas, ko bo Ljubljana spet enkrat svobodna in bela. 
V kroniki so popisane igre z rezultati in zasedbami ter kratek komentar vsake igre. Koncni povzetek pa pravi: 
»V tem casu smo igrali 18 tekem, od teh 3 med clani SFZ-e samimi. Dobili smo 4 tek-me, izenacili 4 in izgubili 7 tekem. Od 15 
medklubskih smo samo eno igrali na svojem 
igrišcu v Lanusu. 

Golov smo zabili 18, dali so nam jih pa 25. Edina igralca, ki sta igrala vseh 18 tekem, sta bil Gerkman France, cigar najboljša tek-ma je bila proti moštvu iz San Justa v nedeljo 
20. decembra 1953, mendá prav na njegov 
rojstni dan.

In Šmalc Ludve, ki se je izkazal kot centre-half proti istemu moštvu v nedeljo 31. maja 1953, prav tako v San Justo. 
Tema sledi Skvarca Marjan, s 17 odigranimi partijami. 
Kar se tocnosti tice, je Masic Janko prav go-tovo na prvem mestu.« 
GB 


Pred 250 leti, 26. februarja 1770 je v Padovi (Italija) umrl Giuseppe Tartini, violinski vir­tuoz, skladatelj, izviren glasbeni teoretik in glasbeni pedagog svetovnega slovesa. 
Tartinijev življenjepis 
Tartini se je rodil v Piranu, natancen dan nje­govega rojstva ni znan, kršcen pa je bil v pi-ranski stolni cerkvi sv. Jurija 8. aprila 1692. Bil je cetrti od šestih otrok družine, ki sta jo ustanovila Giovanni Antonio da Domenico Tartini in Caterina Zangrando. Oce Giovanni se je zaradi poslov v Piran priselil iz Firenc, v Strunjanu pa je imel veliko posest z oljc­nimi nasadi, solnimi polji, ribogojnico in po­deželsko vilo. Mati Caterina je bila potomka ene najstarejših plemskih družin v Piranu. 
Prvo izobrazbo, tudi glasbeno, je Giuseppe prejel doma , na akademiji Virtuosi in v ora­toriju ocetov Filipinov v Piranu, kasneje pa so ga vpisali v Collegio dei padri delle scuole Pie v Kopru. Oce je želel, da bi se Giuseppe posvetil duhovniškemu poklicu, a sina je gnala nemirna narava v Padovo, kjer je najprej študiral na pravni fakulteti, a se kma­lu posvetil izkljucno glasbi. 
Pri osemnajstih letih se je na skrivaj porocil z Elizabeto Premazore (necakinjo kardinala Carnara) in zbežal iz Padove v Assisi, kjer se je pri franciškanih v samoti posvetil študiju violine. Zacel je tudi skladati in raziskovati akusticne zakonitosti. Igral je v raznih gleda­liških orkestrih in nastopal kot solist, svojo violinsko igranje pa je izboljševal tudi v An-coni, kjer je študiral dve leti. 
“ 
Oce je želel, da bi se 
Giuseppe posvetil 
duhovniškemu poklicu, 
a sina je gnala nemirna narava v Padovo, kjer je najprej študiral na pravni fakulteti, a se kmalu posvetil 
izkljucno glasbi. 
” 
Leta 1721 so Tartinija povabili na mesto prvega violinista in koncertnega mojstra v baziliki svetega Antona v Padovi. 
Po krajšem bivanju v Pragi je na vrhuncu svojih ustvarjalnih moci deloval predvsem v Padovi, kjer je leta 1728 ustanovil slovito violinsko šolo “La scuola delle nazioni”. V to šolo so hodili ucenci iz vse Evrope, zato so Tartinija imenovali “Il maestro delle nazioni” (glasbeni mojster narodov). 
Svetu je zapustil obsežen opus: okoli 130 koncertov in vec kot 170 sonat. Pisal je pred­vsem za violino. Njegovo najslavnejše delo je sonata “Vražji trilcek”. 
Umrl je v Padovi 26. februarja 1770. Poko-pan je v cerkvi svete Katerine v Padovi. 
Ali ste vedeli? 
• 
Da je Tartini mocno vplival na razvoj igra­nja violine? Vpeljal je debelejše strune in lažji lok. 

• 
Da je Tartini utemeljil nov sistem harmo­nije, ki sloni na fizikalnih in matematicnih nacelih? 

• 
Da je Tartini izpopolnil tehniko leve roke violinske igre ? 

• 
Da je iznašel tako imenovani “diferencni ton”? To je tretji, kombinacijski ton, ki se sliši ob razliki frekvenc dveh tonov. Na primer, ko zvenita tona c2 (517 Hz) in g2 (775 Hz), je slišati tudi ton c1 (g2 - c2 = 258 Hz). 

• 
Da je sam Tartini opisal, kako je nastala nje­gova slavna sonata “Vražji trilcek”? “Neko noc leta 1713 sem sanjal, da sem se zapisal k vragu, ki mi je obljubil, da mi bo na uslugo ob vsaki priložnosti. Dogajalo se je vse mogoce… Nazadnje sem pomislil, da bom vragu ponudil svojo violino in videl, kakšen glasbenik je. Tedaj pa je v moje ve­liko presenecenje zaigral izredno lep solo s tako sijajnim okusom in tako natancno, da je to prekašalo vso glasbo, ki sem jo kdaj slišal ali jo zamislil v vsem življenju. Presenecenje 



in navdušenje sta me tako prevzela, da mi je jemalo dih, in od silovitega obcutka sem se zbudil. Takoj sem segel po violini v upanju, da se bom spomnil vsaj del tistega, kar sem slišal, a zaman! Delo, ki so mi ga navdihni­le te sanje in sem ga takrat zapisal, je ned­vomno moja najboljša skladba. Imenujem jo Vražji trilcek”. 
Tako je nastala ena najbolj znanih in najbolj zahtevnih evropskih skladb za violino. 
• 
Da so Tartinija povabili v Padovo na mesto prvega violinista in koncertnega mojstra brez avdicije, kar prica o velikem slovesu, ki ga je užival kot virtuoz? 

• 
Da je po Tartiniju poimenovan osrednji piranski trg, kjer se nahaja njegova rojstna hiša in spomenik? Visok bronast spomenik so postavili leta 1896. Beneški kipar Antonio da Zotto je mojstra upodobil tako, da v levici drži violino, v desnici pa lok in se zamišljeno ozira proti svoji rojstni hiši. 

• 
Da so Tartinijevo rojstno hišo prenovili in ima v njej sedež Skupnost Italijanov, ki varuje Tartinijevo spominsko sobo, v kateri je shra­njenih nekaj njegovih stvari? Najbolj drago­cena je Tartinijeva violina, delo znamenitega mojstra Amatija, ogledate pa si lahko tudi posmrtno masko, nekaj rokopisov, crtalnik in bakrorez z upodobitvijo Tartinijevih sanj. 


Pripravil Jože Jan 


STRAN 4 24. MARCA 2020 | SVOBODNA SLOVENIJA 
KOLEDAR 

• Ves pekel je v tej besedici: samota. 
ZA RAZMISLEK IN NASMEH 
(Victor Hugo, francoski pisatelj, pesnik, 
“ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” 
dramatik in državnik) 
” 


27. marca ob 20.30   UKINJENO! 
“Vecer pod lipo” v Slomškovem domu 
28. marca ob 20.00    UKINJENO! 
“PRESENECENJE” – igra na Pristavi 
9. aprila do 12. aprila 
Veliki teden – obredi v Slovenski cerkvi 
Slovenska hiša 
19. aprila ob 15.00 
Misijonska tombola v Našem domu 
3. maja 
Romanje v Lujan 
10. maja 
Obletnica v Carapachayu 
7. junija 
Spominska proslava v Slovenski hiši 
– ob 75-letnici 


PREGOVORI IN CITATI 
SAMOTA 

Dragi bralci! Zaradi pandemije koronavirusa smo se tudi v Argentini skoraj vsi prebivalci nena­doma znašli v karanteni. In ta karantena 
prinaša samoto. Sicer pa samota sama po sebi ne pomeni nic slabega, ce jo zna-mo izrabiti! 
Pošiljamo vam recept, da boste karante-no izkoristili in lepo preživeli: 
Ne izgubite optimizma! 

-
 Sestavite urnik in se ga držite. 

-  
Ne zapravljajte casa. 

-
 Pospravljajte in izrabite cas za popravila doma. 

-
 Izrabite cas za ucenje. 

-
 Dnevno si dolocite cas za hobije. 


-
 Izrabite cas za molitev v miru in tišini. 

-
 Izrabite priliko za iskrene pogovore. 

-
 Bodite podpora tistim, 



ki vas potrebujejo. 

- Opravicite se in odpustite, ko pride do 
kakšnega nesoglasja. 
O samoti je lepo pisal Srecko Kosovel: Da mi je priti v krajino polnoci, 
kadar se v polja razlije sinja tema, 
da mi je priti z ulic, kjer vse krici, kjer se vse tre, ubija, trudi, peha! Da mi je priti v krajino polnoci, da v sveti samoti duša Boga spozna! Glej, jaz rem ranjen od vseh poti, 
ranjen sem od ljudi v globini srca. 
Da mi je priti v krajino polnoci, kjer samo zvezde žarijo, jezera dehte in kjer samo senca razliva se v oci, senca dreves kot poljub odprtim ocem, kakor sam s srcem hocem in smem, 
da me poljubi On na bolestno srce. 
Poglejmo, kaj nam o samoti govorijo pre­govori: 
• 
Telo se mora vcasih ustaviti, da ga duša lahko dohiti. (Indijanski pregovor) 

• 
Bog je prijatelj tišine. Boga moramo poiskati, vendar ga ne moremo najti v hrupu. Poglejte, kako narava - drevesa, cvetlice, trava - rastejo v globoki tišini. 


(Sveta mati Terezija) 
• Ljudje so velikokrat osamljeni, ker gradi­jo zidove, namesto da bi gradili mostove. 
(Ljudski pregovor) 

• Samota je zame izvir zdravljenja, zaradi katerega je moje življenje vredno živeti. Govorjenje je zame pogosto muka in pot-rebujem vec dni molka, da si opomorem od jalovosti besed. 
(Carl Gustav Jung, švicarski zdravnik in psiholog) 
• Osamljen clovek najde prijatelja v živali. 
(Slovenski pregovor) 
• 
Ko je clovek osamljen, se veseli tudi obi-ska svojih sovražnikov. (Neznan avtor) 

• 
Sad tišine je molitev. Sad molitve je vera. Sad vere je ljubezen. Sad ljubezni je služenje. 


(Sveta mati Terezija) 
• Zakaj se samoti izogibamo? Ker je malo ljudi zadovoljnih v družbi s samim seboj. 
(Ljudski pregovor) 
• Kdorkoli uživa v samoti je ali divja zver ali Bog. 
(Francis Bacon, angleški filozof, pisatelj, zgodovinar, pravnik in državnik) 
Izbral Jože Jan 
KAKO ZELO PREROŠKO IZPRED 300 LET... 
Kuga se bliža 

Ah, nikar moj Bug, Gospud inu Stvarnik, ne prsili mene takoršne štrajfinge oznanit! Timu mojmu folku pak, kateriga iz srca lubim, naj meni mogoce kaj dobriga inu srecniga ozna-nit sem bil vselej prpravljen, namrec de od Tvoje dobrute inu milosti imajo cakat žegne nebeske, dolgu inu veselu zdravje, inu de od vsiga hudiga inu zlega jih boš rešil inu obvar-val. Taku želim in prosim, de bi se njim go-dilu. Kdu pak nas zmore tiga zagvišat, dok­ler ta strašna štrajfinga te neusmilene kuge vseskuzi se k nam približuje inu uže je zacela morit ludi v naši soseski ter se ne šona ni stariga ni mladiga, ni uboziga ni bogatiga, ni kmeta ni gospuda, taku de v kratkem casi cez 500 ludi je pomorila? Zdaj se šliši veliku go-vorit od kuge, katera je v našo deželo prišla inu vsak dan se k našimu mestu prbližuje. Eni pravijo, de je zanesena iz ogrske dežele, dru­gi pravijo, de je prišla iz hrovaške dežele. Od te hude bolezni te kuge tulikajn ludi je uže pomorila v španski, polski, nemški, ogrski inu hrovaški deželi… Vsi se tožijo cez vahte, re­koc, kadar od zacetka bi bili dobru vahtali, bi ne bila taku dalec prišla. Jest pak po resnici vam bom povedal, da obeden drugi nej ur­žoh, de kuga je v našo deželo prišla, ampak naši veliki grehi, katere G. Bug z le-to kugo štrajfat hoce. Mi vidimo in šlišimo, da arcnije nec ne pomagajo, temuc de ta, kateriga kuga zadene, mora umrejti. Tedaj pametno ste sturili, de upajne nejste postavili v dohtarje, v arcnije, temuc v tu prvu zdravje teh bolnih, v Marijo Divico, katero ste semkaj prišli obi-skati inu nji ofrovati inu prositi. Le-ta tavž­enkrat vec vam bo nucala kakor trijak, kakor angelica, bittonica, valeriana, rozmarin, lor­ber, rožni jesih inu vse arcnije tiga svejta. 
JANEZ SVETOKRIŠKI, 
najbolj slavni pridigar na Slovenskem 

OBVESTILO ZEDINJENA SLOVENIJA in vsi slovenski domovi in organizacije združene v krovni organizaciji, sprejmemo in podpiramo ukrepe za preprecevanje širjenja koronavirusa COVID19. Slovenski domovi bodo do nadaljnega zaprti in vse dejavnosti ukinjene. Ostanimo pa povezani med seboj potom elektronske pošte in tednika Svobodna Slovenija. V upanju, da je bo pandemije cimprejkonec, vse lepo pozdravljamo. Odbor  OBVESTILO Zaradi izrednih razmer, ki jih je povzrocila epidemija novega koronavirusa, se prekine pouk v slovenskih šolah do novega obvestila. Prosimo našega zavetnika A. M. Slomška, da se bo ta zadeva cimprej uredila v prid vseh. Spremembe v datumih ali druge novice bomo porocali preko WhatsApp. Hvala lepa za razumevanje. Lep pozdrav! Šolski odsek Zedinjene Slovenije.  


                | Glasilo Slovencev v Argentini  Uredniški odbor  SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE  
Ustanovitelj Miloš Stare  Mariana Poznic, Erika lndihar, Jože Lenarcic, Marko Vombergar, Miloš Mavric  Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina  
Lastnik društvo Zedinjena Slovenija  Lektoriranje Lucijana Hribar, Mariana Poznic  email svobodna.ba@gmail.com  
Predsednik Jure Komar  Oblikovanje Erika lndihar, Cecilija Urbancic  www.svobodnaslovenija.com.ar