is®v. @2. V Milani, v Četrtek 10. aprila 1919. Uefo Isfsssjs rassn nejSsiS Ib praznikov vsa; ^ Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St.6/1, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod* pisati, sicer ee jih ue pri' obči. Rokopise se ne vrača, *9CT3« Inseratf: Enosiolpna netit« vrstica 30 vin., pogojen prostor J K; razglasi in poslane vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust. jMmP &S '~W: Glasilo lugoslov. socialno • demokratične stranke. PaEsmsina Rjav. sJnnei esses SO vtijsrlev. esar Naročili n a s Po posti «11 z dostavljanjem na dom za celo leto 60 K, za pol leta 80 K, za četrt lata 15 K, za mesec 5 K, Za Nemčijo celo leto 65 K, ra ostalo tujino in Ameriko 72 K. — Reklamacije za list so poštnine prost«« OprsvniStvo jev Ljubljanf, Frančiškanska ulica št. 6/1^ Učiteljska tiskarna. Telefonska št. S32„ Pred prevratom. Ne zapirajmo oči pred dejstvom, ki je vsem očiten. Resnica je, da stojimo v celi Jugoslaviji pred velikanskim dela Vsakim prevratom. Nimamo povoda to zamolčati. Naj razmišljujejo o dejstvu vsi tisti, ki so bili doslej slepi in gluhi za neizmerno trpljenje in neskončno pomanjkanje izkrvavi jene Jugoslovanske raje. Naj razmišljujejo in naj se vzdramijo, zakaj čas hiti in dogodki dozorevajo. Kaj bo? Naj se nam ne očita, da branimo ljudstvo, da silimo v prepad, da se ne ^oziramo na višje interese in potrebe države. Ce se nam more v tem pogledu kaj očitati, je le to, da smo morda imeli obratno doslej še vse preveč pred očmi potrebe mlade in male države, in vse premalo nujne in neodložljive zahteve delavstva, ki !e enostavno praznega želodca, na smrt obsojeno, in mu je baš zaradi-tega presneto vseeno, če bo junaška Jugoslavija veleoderuhov in podaro-valcev zakonitih batin napravila srečen ali nesrečen konec. Prfeveč smo zatajevali sebe in ljudstvo, ki ga zastopamo, v prid države in to zaraditega, ker smo imeli mi več zmisla za njen ustroj in za njene naloge, nego tisti, ki so jej po reakcionarni previdnosti in po nekdanji ljudski neumnosti na čelu. Zato vidimo, da je zrastlo tu preko glave države — če jo ima — in preko strank ogromno ljudsko gibanje, ki utegne privesti do zelo neljubih posledic — neljubih za ljube prijatelje naših modrih vladnih krogov —, če ne pride pravočasna temeljita sanacija. Dajte delavstvu kruha in zaslužka, dela in svobode, možnost socialnega in političnega udejstvovanja, če nočete, da vas neusmiljeno preplavi val nepremagljive ljudske nejevolje. Najboljši dokaz, da silite ljudstvo v obup je baš dejstvo, da ste s svojo slepo in nepremišljeno politiko rrisi-lili do izstopa iz osrednje vlade še tiste ljudske zastopnike, ki so imeli pošteni ramen ugladitl mirnim potom nepreprečljiva, vsaki meščanski družb: lastna socialna nasprotja. Vemo prav dobro — vemo vsi Jugoslovanski delavci od Koroške do Macedonije — kdo Je zakrivil sedanji položaj, kdo je zanj odgovoren. Socialni demokratje smo doslej mirili rnaso; naše delo v svrho usmeritve delavskega boja pa nam bo kratkornak. onemogočeno, če se sedanji politični kurz kmalu ne izpre-meni. Ali se bo ta naš opomin slišal do Belgrada? Dejstvo je, da se ni za socialno povzdigo delavstva še ničesar storilo, da se je doslej njegove težnje le preziralo in posmehovalo. Delavstvo je šlo v boj za Jugoslavijo, in ko se ie ta vstvarila, so jo vzeli v zakup LISTEK. Socializem in religija. Kar se tiče razmerja med socializmom in religijo, so danes pojmi Precej zmešani. V teh vrstah hočemo podati stališča, kakršna so na-l>ratn religiji zavzemali razni socialistični _ teoretičarji. Čeprav smatra socializem vse družabne duševne, ideološke sile samo za refleks gospodarskega življenja, vendar je vsakemu jasno, da ljudje čutijo tudi vprašanja bitnosti, vprašanja smotra, postanka in življenskega cilja. Stari socializem (komunizem) iz Prve polovice 19. stoletja,■ stoji v splošnem na religioznem in etičnem stališču. Saint-Slmon (socialistični Pisatelj) pravi v svojem delu »Le nouveau Christianisme«, da je socializem nniponolnejše krščanstvo, ki se ne sme uničiti, ampak popraviti, posedanja oficielna cerkev in religija niso izpolnile svoje misije, zato je Potrebno novo krščanstvo, takozva-na religija ljubezni, medsebojnega Bratstva. Robert Owen propoveduje rehgi*o ljubezni. Tudi mnogi drugi tisti, ki so se zanjo najmanj trudili. Njihova Jugoslavija nf za organizacijo prehrane, ona le za svobodno trgovino, pa naj delavstvo strada In crkne. Gospodje, kako ste kratkovidni 1 Ljudstvo je spoznalo, kje je njegovo mesto. V vrstah razrednega proletarijata. Zato se je združilo in tvori sedaj kompaktno, nezlomljivo silo. Delavske organizacije štejejo ogromno število članov — tozadevna poročila strokovnih, kulturnih in političnih organizacij bodo zgovorno govorila —; in priglasuje se jih še trumoma dan za dnem. Najboljši dokaz o razpoloženju mase pa imamo ravno na Hrvaškem, tam, kjer je bilo doslej najmanj zmisla za organizacijo. Organizacije so se tam silno ojačile, njihova moč sega v vse panoge. In ravno tako drugod. In za temi organizacijami vsa velika masa nezadovoljnih. Vi se pa tolažite s tem, da govorite o »strančicah«. Otročje! Probujeno delavstvo, ki hoče danes v boj, ima za seboj argument, spričo katerega je vsa dobra volja sodrugov in nesodrugov brez moči. Je praznega želodca, je izkoriščano in prezirano, mesto prehrane in svobode se mu daje batine. Slepo in slabo bi bilo, če ne bi videlo predvsem to, samo tol Vaša modrovanja o potrebah države ga spričo teh razmer spravijo komaj v dobro voljo. Bodite vsaj resni. Železničarsko gibanje, ki je pred durmi, in katero ne bo gotovo ostalo izolirano, je dovolj glasni opomin. Jugoslavija se nahaja pred globokim prevratom. Še je čas. Izpremenite vašo politiko zavlačevanja in batin, zavedajte se vseh posledic. Še je čas, da se prepreči neljube pretrese, Mi čakamo, mirni in pripravljeni. Gloza. Torej kakor ste čitali, italijanski kralj Je te dni »iz lastnega nagiba« odlikoval srbskega kraljeviča Aleksandra z zaslužnim vojaškim križcem ... Brez komentarja! To se pravi, da stvar ne potrebuje pravzaprav nobenega komentarja, odnosno, da se komentirati niti ne da. Kajpak! Saj so nam drobnim in enostavnim zemljanom take »iz lastnega nagiba« porojene *eči silno nerazumljive. Tako nerazumljive, da nam je po dolgem, napornem razmišljanju o stvari sami in kot taki luč razuma popolnoma ugasnila. In kakor da bi to ne zadostovalo, nam je v istem hipu zmanjkal plin v vseh tiskarniških in uredniških prostorih . . . Obdala nas je v trenutku socialisti in komunisti (Fourier, Ba-heuf, Morly in drugi) so zastopali razne sisteme religioznega socializma. Anglež Denison Maurice spaja ekonomsko življenje s krščanstvom in pravi, da mora v gospodarskem življenju vladati princip asociacije in ne konkurence. Daljni razvoj socializma v tej smeri je prevedel do današnjega takozvanega »krščanskega socializma«, ki je danes naj-reakcionarnejša, politično konservativna struja. Ta struja nima prav nič skupnega s Saint-Simonovim »novim krščanstvom«. V praksi se ta-struja niti najmanje ne približuje principu Kristusove »ljubezni«, niti principu socializma. To je buržoaška m klerikalna dekadenca nekdanjega religioznega socializma. Naš veliki Karl Marx zavržuje religijo, ki v reakciji proti romantizmu sledi Hegelu in Feuerbachu. Marx smatra religijo za ljudsko tvorbo, antropomorfizem. Po njem je vera samo nekak refleks družabnih gospodarskih odnošajev. Engels smatra religijo za refleks fanatazije, v katerem zadoblvajo ljudske duše formo nekakih nadzemskih, višjih, božanskih bitij. — Vidimo torej, da — ah, oko božje 1 — silna notranja in zunanja moč. In šli smo mirno spat in sanjalo se nam je sledeče: V naš rojstni kraj je pridrvela truma našemljenih Indijancev. Prišli so kot prijatelji, ravnali so pa nadvse neprijateljsko. Prav po indijansko. Preganjali so naše ljudi, Jih aretirali, vsiljevali se v družine, nadlegovali žene. Delali povsod tak ropot in nered, da se je kar kadilo. Sosedi v bližnji fari so nam hoteli pomagati, pa so bili reveži, samo več ali manj polni . . , dobre volje. Vrhu vsega so nam pa Indijanci še vznemirili celo Indijo in ce! svet, da dokažejo, da imajo pravico ropati po našem rojstnem kraju. Nastal Je vsled tega tak dirindaj, da so se še zvezde smejale. In je koncem konca prišlo tako daleč, da Je že začelo dišati po krvi. Srbelo nas je. S praskanjem pa smo se vsi bali začeti najbrže zgolj zaraditega, ker nam niso še nohti zopet zrastli. Stvar ni mogla zato dobiti pravega izhoda. Položaj Je bil za ene in za druge skrajno mučen, zlasti ker nismo znali v splošnem dirindaju več razlikovati dobrega od slabega, resnega od smešnega. Prekipelo je do vrhunca. Pa se 1$ nekega dne po zaslugi častitljivega indijanskega modrijana nekaj zgodilo, kar nam le bilo silno nerazumljivo, tako nerazumljivo, da se je v obeh taboriščih trdovratno šepetalo po vseh ušesih: Ne zamenjajmo komedije s tragedijo! . . . V tem trenutku mi je padla s stropa na glavo napol brleča petrolejka, ki sem jo bil zvečer vsled pomanjkanja plina prižgal. Udarila me je z vso silo prav sredi glave. Vzdramil sem se in zasvitalo se mi je ... Govor sodr. inž. Štebija o občinski volilni reformi. Priobčujemo v celoti velevažni govor, ki ga je imel sodrug Štcbi na javni seji občinskega sveta ljubljanskega dne 8. aprila 1919. Gospodje občinski svetniki 1 Ono izživelo dobo, do mozga iz-gnita in v plesnobi se nahajajoča načela nosijo v grob .. . A ne pri nas! Saj danes Se ne, in to je žalostno. Kakor pa Je gotovo, da je razpadla Avstrija, da le morala razpasti, tako je gotovo, da posijejo tudi med nas žarki novega duha, da bomo tudi mi morali odpreti naša vrata na stežaj socializaciji in demokratizaciji. To svetovno trpljenje ni bilo zaman, ter prelita kri ni bila žrtvovana le razpadu Avstrije, nego žrtvovana le bila uveljavljenju mirovnega ljudstva. Na razvalinah starega režima hočemo ustvariti nova načela, nove cilje, novi svet. Vprašanje je, kje Je zastaviti orodje, da pričnemo v resnici z demokratizacijo družabnega življenja. In to vprašanje ni težko razrešiti. 2e od nekdaj Je bila — občna podlaga državne moči, zdravega narodno-go-spodarskega razvoja. In tudi v bodočnosti ostane. Trdna občina — trdna država; ta resnica Je od nekdaj veljala, veljala povsod in bo veljala §e nadalje. Ako nam torej ni demokratičnost le na jeziku — in vse tri tu zastopane stranke povdarjajo demokratičnost svojih načel — potem moramo v prvi vrsti skrbeti, da izvedemo demokratično načelo v temeljnem gospodarskem zastopu, to je v občini. Sedanji ustroj občinskega sveta največje slovenske občine ne odgovarja več tem demokratičnim načelom, ne odgovarja več duhove modernega časa. Zato sem prepričan, da bodete vsi edini v stremljenju, da postavimo občino na tisti temelj, ki bo garancija razvojni možnosti občine in njenemu gospodarskemu ojačenju. Dejstvo je, da so delovni sloji oni element, ki s svojim delom vstvaria-jo gospodarska dobra, da so oni element, na katerih ramenih leži pretežna večina občinskih bremen. Temu nasproti pa odgovarjajo pravice; v kričečem nesoglasju je upoštevanje delavskih slojev kot gospodarski člen današnje družbe. Apeliram radi tega na cenjene zborovalce, da upoštevajo pravočasno to upravičeno zahtevo in da se staremu dolgu oddolže, predno jih prehiti organizirano uveljavljenje delavstva. Izprememba volilnega redil. Naše zahteve po izpremembi volilnega reda niso od danes, nego so že stare, Naloge občine rastejo od dne do dne, delokrog je vedno večji. Delokrog občine pa se tudi izpremi-nja, se razvija in sicer v socialni in demokratični smeri. Organizacija občine postaja z vsakim dnevom bolj komplicirana, odgovornost občine vedno večja. Tiste patrijalhalične razmere, tiste gospodarske enostavnosti, ki niso zahtevale bog ve kako vztrajnega dela, so za vedno minile. Tista doba, v kateri je bilo uradništvo glavni činitelj gospodarskega razvo-|a občine, ne odgovarja več demokratičnemu duhu. Ako se delavstvo zaveda teh resnic, potem se tudi za veda, kakšno odgovornost prevzema na svoja pleča, ako zahteva sodelovanje in odločevanje pri tem go-spodarskem obratu. Občina kot gospodarsko podietie, Kajti pred našimi očmi stoji občina kot gospodarsko podjetje, ki je organizirano in ki deluje izkllučno le v splošni blagor, katero pa mora biti | zgrajeno na istih gospodarskih prin-I c. u “akor vsako drugo podjetje, ako hoče da se razvija in da prinaša I koristi. sta Marx in Engels zanikala religijo. Stališče Marxovo v novem socializmu ni enoglasno sprejeto. Kautsky najde postanek krščanstva v proletarskem komunizmu židovske sekte, iz katere Je izšel Jezus. Torej isto kot refleks gospodarskih odnošajev. Erfurtski program se je oddaljil od Marxovega naziranja in proglaša vero za privatno stvar vsakega posameznika, med tem ko Marx hoče emancipacijo od vere poedinca in cele družbe. Angleški socialist Bel-fort Bax pravi, da ob početku družabnega življenja ni bilo nikake razlike med političnim, socialnim in verskim življenjem. Antagonizem Je nastal poznčje in prestane zopet, kadar zmaga socializem. Tugan - Baranovskij trdi, da Je vera duševna potreba človeka in v resnici obstoji. On misli, da vpliva na moralo civiliziranih narodov bolj verska kot pa altruistična zavest. Razmerje med socializmom in religijo je najbolje osvetlil belgijski socialist Vandervelde v svojih socialističnih esejih. On to razmerje določa po tem, kaj da smatramo pod . pojmom religija, mb smatramo (na- | pram Spencerju) religijo kot vero v eno nadmoč, čije Časovne in prostorne meje se ne dajo shvatiti, potem taka religija ni v nasprotju s socializmom, ker ž njim ni v nobeni zvezi in ker se socializem nanaša samo na ono, kar se more spoznati. Če pa pride v ozir pozitivna veroizpoved, ki je karakterizirana z vero v trans-, cendentno bitje, ki živi nekje izven tega sveta, se dotika društvenega življenja in nastopajo v Javnosti pod obliko konfesionelnih strank, mora napram takim religijam socializem zavzeti svoje stališče. Vandervelde misli, da je za socialista edino mogoče biti krščan v prostem zmislu besede brez ozira na pozitivne veroizpovedi. Pozitivne religije naj bi se odpravile, njihove dogme in praznoverja. Na vprašanja: Kaj Je življenje, kaj smrt, odkod sem in zakaj sem, naj ne daje odgovora nobena cerkev, ampak vsak posameznik zase po inspiraciji svojega srca in po potrebi svojega razuma. In vera bo, in morala bo, brez kake cerkve, ki bi se edina Rfoglasila za zveličavno m za edino mogoči temelj družabne Tako Vandervelde. Pa »Slobodi«* Vsako gospodarsko podjetje ps tudi natančno določa delokrog svo* jih delovnih moči. Razdelitev dela do skrajnosti je eden glavnih črnite-ljev zdravega razvoja podjetja. Tudi v moderni občini se- mora ta delitev dela do skrajnosti izvesti. Medtem ko nobeni občini ne pride na misel, da bi prepustila policijske, agende upravnemu ali stavbenemu oddelku, se mnogokrat dogaja, da prepušča občina tehnične agende juristu,' ali juridičnemu tehniku. Kot vodilno smer občinskega gospodarstva zahtevamo torej: 1. ekonomično politiko cen in 2. pravo delitev občinskega reda. To je temelj, na katerem sloni potem vse občinsko gospodarstvo in ta gospodarski temelj bo občini omogočil, da bo razvila na vseh poljih koristno in intenzivno delo. Občinske finance. Kakor mora imeti vsako gospodarsko podjetje urejene finance — to se pravi trdno materijelno podlago v obliki akcijskega ali osebnega kapitala — tako tudi občina. Občina je delniško podjetje na najširši podlagi, na prav komunistični podlagi. Vsak posamezen prebivalec mesta je akcijonar tega velikega podjetja. Zato mora skrbeti občina, da imajo vsi ti delničarii enake dolžnosti in enake pravico, paziti mora, da delničarje mafcriielno ne ubije, nego da investira od delničarjev le toliko kapitala, kolikor ie razpoložljivega, le do one meje, do katere je zagotovljen osebni obstanek' posameznika. Občinski davki. Ti občinski delničarji prispevajo svoje deleže v obliki davkov in ob> činskih doklad. Radi tega je jasno, da morejo posamezni delničarji investirati le toliko kapitala, kolikor dovoljava njih materijelna možnost. Ta resnica pa zahteva, da se izvede to obdačenje in pobiranje doklad le s socialnega vidika. Zato se glasi naša zahteva: socialno urejeno ob-dačenie. Ako si občina zagotovi ta investicijski kapital, ima presojati, kako ta kapital najekonomičneie investira. 1. Katera podjetja mora ustanoviti, da bodo odgovarjala vsemu prebivalstvu občine in 2. kako naj te obrate prevzame v svojo upravo, da bodo nosila splošnosti in s tem tudi občini največ kr** • Občinska podjetja. Luč, vodovod in čiščenje je že danes v občinski upravi. Te obrate, ie postaviti le na ekonomičneišo podlago, da bo imela občina od njih več koristi. Y prvi vrsti ima občina misliti na to, kako si zasigura pridobitev cene električne energije. Nujna potreba je, da si občina zgradi sama hidroelektrično centralo na Savi, ali pa, da si zagotovi dobavljanje električne energije od kake tuje vodne centrale. Zadnja vojna leta so tudi dokazala, da bo komunalna uprava prehrane neobhodno potrebna. Zato naj občina že danes napravi potrebne korake, da bo prevzela v svojo upravo vso preskrbo občine glede kruha, mesa in drugih življenskih i bSčin. Občina naj zgradi moderno pekarno, ki bo odgovarjala vsem zahtevam, moderno klavnico in moderne tržnice. Občina nima skrbeti le za produkcijo teh življen-skih potrebščin, nego tudi za primerna tržišča. Dalje je nujna potreba, da občina že enkrat reši vprašanje odvoza smeti. To, kar se imenuje v Ljubljani pobiranje smeti, je klasična primera, ka .o se ne sme delati. Občina mora nabaviti moderna odvozna sredstva in skrbeti mora, da se te smeti ne odmetavajo na prostore, tjer škodujejo zdravju prebivalstva in onečaščajo ljubljansko okolico. Edina pravilna rešitev tega vprašanja Je. izkuritev teh smeti v parnih cotlih in izraba te parne moči za pridobivanje električne energije. Tudi vprašanje mestnih prometnih sredstev čaka nulne rešitve. Naša cestna Železnica ne odocovarla Stran 2. f* ----------------------------------- trebam in je tako nesrečno izgrajena, da se človek desetkrat premisli, predno sede v voz cestne železnice. :Vič in Šiška se morata priklopiti temu prometnemu omrežju in izgraditi se mora druga okrožna proga, n. pr. Mestni dom, Resljeva cesta, kolodvor, Bleivveisova cesta. Sv. Jakoba trg s primernimi zvezami z že obstoječimi linijami. Industrijo v okolico. Končno mora skrbeti občina po lastni inicijativi in če potrebno s kolikor mogoče primernimi privilegiji, da privabi v svoj okoliš kar mogoče veliko industrije. Gotovo je, da bo v bodočnosti ravno Slovenija, posebno pa naša kranjska zemlja glavni industrijalni teritorij jugoslovanske države. Zato mora občina že danes skrbeti, da bo postala center tega industrijalnega ozemlja. Vse te naloge ne zahtevajo le moderno in dalekovidno občinsko upravo, nego tudi skrb za naš naraščaj, skrb, da si izšolamo tako prebivalstvo, ki bode garancija za bodoči gospodarski razvoj občine. Zato je potrebno, da vodi občina pametno in smolreno šolsko politiko. Šolstvo. Organizacija šolstva mora sloneti na potrebah prebivalstva, katere zahtevajo poleg dobrih liudskih šol v prvi vrsti,- moderne obrtne šole, ki bodo vzgojevale tisto višje kvalificirano delavstvo, ki bo glavna opora za razvoj naše industrije. Pri nas primanjkuje meščanskih šol in kolikor mi je znano. Je že napravljen sklep občinskega sveta, da se zgrade štiri meščanske šole, dve v mestu in dve v Šiški. Ta sklep je takoj oživotvoriti. Dalje primanjkuje gospodinjskih šol. Bil je pač že gospodinjski tečaj na liceju, katerega se je pa opustilo. Zahtevamo, da ;e v prvi vrsti ta tečaj zopet upelje. Predvsem pa zahtevamo, da se naše šolstvo postavi na bolj demokratični in socialni temelj. Kakor Je obveznost obiska za vso mladino enaka, tako mora biti tudi za vse enako upoštevanje. Žalibog pa najdemo v tem oziru nmogo socialne krivice, kar že mladini vceplja tisti nesocialni razredni razloček. V naše šole torej več socialnega in demokratičnega duha! Odpraviti je predvsem vse šolnine, tako da so vse šole vsem slojem dostopne. PrenapolnJenje razredov je tako epidemično, da se Je že popolnoma izgubilo merilo, koliko število učencev naj bo maksimum enega razreda. Po mojem mnenju ne sme sedeti v enem razredu več ko trideset otrok, da se lahko bavl učitelj z vsemi enako in da se ekonomično izrabi pouku posvečeni čas. Dalje je nastaviti po vseh Šolah posebno izprašano učiteljstvo za telovadbo, petje, ročna dela, risanje ta slikanje. Občina na) tudi skrbi za brezplačna učila po vseh šolah za otroke revnejših slojev. Šolski higijeni ta zdravstvu mora občina poveriti glavno skrb in v ta namen izvesti strogo nadzorstvo. Za ženske šole naj občina nastavi zdravnice in ne zdravnike. Ti strokovnjaki naj* vestno in redno zdravniško preiskujejo šolsko mladino v šoli in na domu in vse šole imajo uvesti redne zdravniško poučne tečaje. Naše Šolstvo ne pozna rednih zdravniških preiskovanj, nima na razpolago moderno urejenih kopalnic. Posebno zahtevamo, da uredi občina za šolsko mladino zoboteh-nični ambulatorij, kjer bo brezplačno zdravljene vsem na razpolago. V mestni šolski svet zahtevamo zastopnike staršev ta zahtevamo, da Šolsko nadzorstvo vrši nadzorovanje v pravem zmiselnem in ne birokrat ičnem duhu. Pouk naj se vrši po vseh šolah le dopoldne. Popoldan naj bo posvečen zabavi in oddihu pod nadzorstvom posebnih kontrolnih organov, posebnih učiteljev in ne onih, ki so dopoldneve že prečepeli v šolskih dvoranah. Zahtevamo, da se odpravijo vse tako nepotrebne šolske maše, kar ni ie slabo vzgojno sredstvo, nego neposredno vzgajanje hinavcev in negovanje hlapčevskega čuta. V tem pogledu mora biti vsakdo deležen popolne svobode in staršev skrb naj bo, kam bodo svojo deco vodili ob nedeljah in praznikih. Končno pa moramo biti tako pravični, da tudi učiteljem priznamo prosto nedeljo ta praznik, ako Je te prostosti že deležen vsak najnižji delavec. Izobraževalni tečaii. Izobraževalno in prosvetno delo občine pa naj ne konča z ureditvijo potrebnih šol. Občina mora skrbeti, da uredi ttidi za širše, odraslo prebivalstvo sniošno izobraževalne tečaje in kistitucije, vsem pristopne in brezplačne čitalnice po amerikan-skem vzorcu in prosta, vsem slojem uristoona zabavišča ta. igrišča. Tako šolsko prosvetno delo občine bo tudi vzgajalo prebivalstvo v pravem umetniškem duhu in bodočnost ne bo doživela takih neopravičljivih incidentov, kakor so bda pobalinska pustošenja javnih spomenikov. Naj se misli o umetnosti dotič-nih spomenikov kakor se hoče, dejstvo je, da jih je zgradilo mestno prebivalstvo, da jih je občina prevzela v svojo last in oskrbo in da so bili ti spomeniki dela naših umetnikov. Ravno v Ljubljani pogrešamo na polju umetnosti zanimanja širokih plasti, pogrešamo vidnih znakov olepševalnega dela in razumevanja, kakega pomena je za vsako mesto sistematično negovanje lepega cestnega lica. To skrb mora prevzeti občina in mora tudi žrtvovati v ta namen, kar je v njeni moči. V prvi vrsti pa naj občina že enkrat zgradi v tem slovenskem središču prepotrebni umetniški hram. Stanovanjska politik;!. Končno zahtevamo, da se bavi občina v svojem delokrogu intenzivneje in bolj smotreno s stanovanjsko politiko, kar je ravno v tej dobi največja potreba. Ne zahtevan o od občine, da zgradi že danes n obhodno potrebne delavske hiše, ker priznamo, da je danes tak načrt radi prevelike draginje gradbenega materi-iala ekonomično neizvedljiv. Pridržujemo si pa, da bomo, kakor hitro se razmere toliko izpremene, da bo gradba takih hiš mogoča, predložili občini obširen načrt, katerega bo morala izvesti, ako hoče. da odpravi enkrat za vselej to stanovanjsko mi-zerijo. Marsikaj pa si danes lahko uredi, da olajša prebivalstvu biva rje v občini. Na eni strani primanjkuje stanovanj. na drugi strani se razkošno razmetava s stanovanjskimi prostori. Izpraznimo naše vojašnice, takoj bo prostora za mnogo družin. Izpraznimo naše samostane, prebivalstvo bo zadovoljno, ako to moglo prebivati v teh prostorih. In koliko je družin, ki razpolagajo le za par oseb z neštevilnimi sobam:. Seveda moramo imeti pred očmi tudi stanovanja naših slovenskih mogotcev in ne-le nemških prebivalcev. Občina mora urediti stanovanjski urad, kjer se bo brezplačno nakazovalo stanovanja, občina mora uvesti stanovanjsko nadzorstvo, katero bo v vseh zadevah stanovanj končno-veljavna oblast. S temi in; tituciiami naj podpira občina Javno in privatno zidanje hiš, razpisuje naj n tgrade za vzorne stavbne in regulacijske načrte, skrbi naj, da si prisvoji ugodni stavbinski svet in preskrbi naj potrebnim primerne in cene kredite za zidanje hiš. Akoravno bi imeli izpiegovoriti Še marsikatero potrebno besedo o občinskem gospodarstvu, o urejevanju socialnih institucij, bolnic, hiralnic, Javnih zavetišč, o kanalizaciji in regulaciji mesta, o submisijski politiki občine, o preskrbi občinskega delavstva itd,, naj za danes zadostujejo^ omenjene točke občinske politike in pričakujemo, da bo občina v bodočnosti hodila ona pota, ki bodo zagotovila vsemu prebivalstvu udobno in življenja vredno prebivanje v svojem domu. Izprememba volih: ega reda. Te garancije so pa le tedaj mogoče, ako se k občinskemu gospodarstvu pritegnejo vse plasti prebivalstva in zaradi tega smo predložili občinskemu svetu predlog, da se sedanji občinski volilni red v, duhu modernega časa izpremeni. Naš predlog zahteva: 1. Novi občinski volilni red na] temelil na splošni, enaki, taini in neposredni volilni pravici po proporS-nem sistemu. Pod splošnostjo razumevamo, da se dd volilno pravico vsem prebivalcem občine, brez vsakega izvzetka. Tudi voiaki morajo dobiti volilno pravico. V tem oziru pričakujemo, da ljubljanska občina ne bo bolj nazadnjaška, kakor sarajevska, ki Je pred enim mesecem dala vojakom volilno pravico. Proporc bo tudi vsem manjšinam zagotovil upoštevanje. 2. Volilna pravica ie za oba spola enaka. Priznati moramo, da se dela našemu ženstvu velika krivica, ako se mu v splošnosti ne zagotove iste pravice, katere uživajo moški. Ravno sedanja vojna Je dokazala, da Je ženstvo na vseh poljih zrelo za sodelovanje in da bi brez tega ženstva danes ne stali še tako vztrajajoče v tej težki gospodarski krizi. Ako so narodi stare Avstrije in ž njimi slovenski narod, štiri in pol leta prenašali te brezprimerne žrtve in vztrajnosti, imamo to v prvi vrsti pripisovati resničnemu in globokemu uveljavljenju ženske kot gospodarske in delovne moči. Oddolžimo se v tem spoznaniu napram našemu žen- stvu s tem, da ne delamo v bodočnosti nobenega razločka med dolžnostmi in pravicami. 3. Aktivno in pasivno volilno pra-clvo imajo vsi odrasli, no glede na spol, ki so prekoračili dvaiseto leto in ki so zaposleni vsai pol leta v okolišu občine. Med aktivno in pasivno volilno pravico ne delamo nikakega razločka. Kdor je sposoben, da po lastnem preudarku voli zastopnika v občinski svet, mora biti tudi sam sposoben kot občinski svetnik. To spoznanje ni demagoško, nego povsem logično. Človek, ki je prekoračil dvajseto leto, je preudarnejši kakor marsikateri starček, je inicijativneiši in de-laželjnejši. Ako ne napravljamo meje v visoki starosti, ne smemo delati starostnih meja naši mladini glede aktivne in pasivne volilne pravice. 4. Izvoli se takoj noseben volilni odsek, obstoječ iz Šestih občinskih svetnikov, od vsake stranke po dva člana — ki rial najkasneje do prvega Julija 1919 izdela nov občinski volilni red. Nove volitve se razpišejo in izvrše najkasneje do prvega avgusta letošnjega leta. To je naš predlog in čakamo mirno vašega sklepa. Vaš sklep bo izpričevalo vaše razsodnosti ali nerazsodnosti! Prvo razočaranje. »Navada je železna srajca!« — Uverjen sem, da bi našel med učiteljstvom prav malo takih, ki bi ne zagodrnjali, če bi zagledali lepega dne na mestu šolske table kos Cankarjevega ogromnega ogledala, ki se opira z zgornjim robom samih zvezd, sloni s spodnjim na dnu morja, ter sega na obeh straneh od jutranje do večerne zarje. Ta in oni bi vrgel morda v svoji sveti jezi celo kamen v ogledalo, če bi ga imel slučajno pri rokah. Nič bi mu ne bilo žal. če bi se razletelo dragoceno ogledalo na tisoč koscev. »Navada je železna.srajca!« —- Železnih rok bo treba, da potegnemo temu in onemu železno srajco preko glave. Nesreča, da mu ob tej operaciji odgnemo ušesa in posnamemo raz nos tudi očala, ne bo velika. Pomencal si bo oči. se ozrl v ogledalo življenja in krenil bo po stezah, kolovozih in cestah za velikim romarjem v pestri svet. Na potovanju pa bo izpoznal kmalu, da Je hvaležnejše delo, zajemati snov za vzgojo iz življenja, nego pa iz mrtvih knjig, iz katerih puhti samo Jetična morala, ki okuža zrak v že itak zatohli šolski sobi. Vem, da vzgojitelj in vzgojiteljica na svojem potovanju ne bodeta srečavala umetnikov in genijev, kot jih je srečaval veliki romar, a srečavala bodeta otroke tvorničarjev, trgovcev, gostilničarjev, uradnikov, velikih posestnikov itd. In tudi ti otroci so izvečine umetniki in geniji posebne vrste. Njihov vpliv je na vzgojitelje in vzgojiteljice izvečine zelo velik; sosebno velik je njihov vpliv na vzgojiteljice. In tak mali umetnik in genij se tega tudi kmalu zave. Kako neki bi se ne zavedel tega! — Saj ga neizkušen vzgojitelj in neizkušena vzgojiteljica sama zapeljeta na to opolzno pot. In za to ni treba dosti; zakaj že sam glas in sam pogled izdasta otrokom dovolj. Nikar ne podcenjujte otrok! Saj menda vendar ne mislite, da se ob prijaznem glasu in prijaznem pogledu do tega in onega izvoljenčka človeške družbe ne porode med maso razreda takale in podobna vprašanja: »Zakaj neki mene ne ogovarja tako prijazno?« »Zakaj neki mene ne pogleda nikdar tako lepo?« — »Zakaj se neki meni nikdar ne nasmehne?« — »Zakaj neki mene nikdar mehko ne poboža?« — »Zakaj meni ne dovoli nikdar tega in onega?« — Ej, otroci občutijo to! Sa-raoposebi se ume, da takih občutkov otroci sami ne znajo analizirati; ne oporekam, da izvrše analizo v mislih, a ta analiza je le delna, in izvečine ne najde pravega odgovora. In iskanje pravilnega odgovora zanese med maso razreda ono pridušenost, ki razganja Človeško notranjost, kot razganja para kotel, in išče izhoda toliko časa, da ga najde; če ga ne more najti drugje, ga najde pri materi, ga najde pri očetu. Ali pa ste že kdaj razmišljali o bolesti, ki razjeda dušo in srce materi in očetu, medtem, ko Iov6 njune misli primeren odgovor, in ujamejo največkrat laž? — Nikar se ne vdajajte mislim, da ubožen in deloven človek ne more imeti take duše in takega srca, nego ju ima človek v svili in zlatu. Ima iu! In dostikrat sta duša in srce ubožnega in delovnega človeka plemenitejša, nego pa sta duša in srce tega in onega, ki hodi v svili in zlatu. Saj to je ravno prekletstvo vse vzgoje, da se kastovstva niti oni ne morejo otresti, ki so si izvolili stan, iz katerega bi morala prava socialna ljubezen kar puhteti, a ne samo brleti, kot bril dušica na olju. To ne-poznanje prave soc. ljubezni rodi pri roditeljih odpor, ki najde prej ali slej svoj izhod v besedah, v besedah, ki doneso nedolžnemu otroku največkrat prvo razočaranje in prvo izpo-znaje resnice, da so le pred Bogom vsi ljudje enaki. In to izpoznanje zapeče v dušo in srce! iVez med domom in šolo je pretrgana, in nobena šivanka je ne popravi tako. da bi izginila vsaka guba šiva. V dušo in srce otrokovo pa ležejo sence; sence ležejo v dušo in srce; ki sta se do tedaj kopala v samih toplih, zlatih žarkih materine in očetove ljubezni. Ali je čudež potem, da se razvije tolikokrat že med šolsko mladino boj človeka proti človeku? — Ne, prav nič čudno ni to; čudno je le to, da sovraštvo med ljudmi ni še bolj razpaljeno, nego je že itak. In prav nič me ni strah povedati, da pripomore k temu sovraštvu marsikaj tudi šola; in še sosebno taka šola, na kateri delujejo vzgojitelji in vzgojiteljice, ki jim duše in srca ne polni prava socialna ljubezen. Največkrat sta kriva neroden vzgojitelj in nerodna vzgojiteljica, da za-polje po svetišču, kjer bi morala plavati prava socialna ljubezen, duh kastovstva. Brez te ljubezni pa ni socialne in ne moralne vzgoje; zakaj kastovstvo ljubezni sploh roditi ne more, a vse, kar je proti ljubezni, je nesocialno in nemoralno. In človek, ki ni prežet prave socialne ljubezni, postane morda lahko dober učitelj, a nikdar ne bo postal dober vzgojitelj. Ali vzgoja, ali pouk? — To Je sedaj vprašanje!... Odgovora na to pa nočem vtepati nikomur; a dan Je v besedah; »Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe; in tvo’ bližnji Je vsak človek!« — Iz ravnokar povedanega je razvidno, da je podlaga socialne in moralne vzgoje ljubezen, in sicer ona prava, nesebična socialna ljubezen, ki vidi v vsakem človeku sebe samega. Te ljubezni mora biti prežet vsak vzgojitelj, je moja biti prežeta vsaka vzgojiteljica, če hočeta, da bode puhtela iz njunih duš in src in oplemenjevala duše in srca, v vzgojo jima izročene narodove mladeži. Ljudje božji, vzgoja ni komedija, temveč Je nekaj resnega in zaradi-tega bi morali priti med narod le taki vzgojitelji in le take vzgojiteljice, ki so jim že na učiteljišču ob Cankarjevem ogledalu oplemenili duše in srca. Gospodje na učiteljišču pa naj kažejo naraščaju narodnih vzgojiteljev in narodnih vzgojiteljic res žive ljudi, kot je Cankarjev »Jure« itd. in ne bolehnih figur, ki jih je porodil ta in oni — pa magari priznan — mladinski pisatelj iz svojih z moralo prepojenih možganov; zakaj le tak naroden vzgojitelj in le taka narodna vzgojiteljica bodeta nosila v duši in srcu pravo socialno ljubezen, ki jima je ne bode treba otrokom samo hliniti, temveč bo samoposebl silila na dan in ogrevala in oplemenjevala za vse lepo tako dovzetne otroške duše. Le potom te ljubezni bomo dosegli ono tesno vez med domom in med šolo, o kateri sanjamo že leta in leta, in nimamo v resnici pokazati v tem oziru ničesar; zakaj vse naše dosedanje delo v tem oziru ni bilo narodno, temveč Je bila komedija, proračunjena za pohvalo in za eden, pa magari samo eden klin lestvice. Žalostno Je to, a Je resnično. Re-medure je treba najprej v tem oziru: treba pa je iste tudi v narodni šoli sami. Ob tozadevni remeduri v narodni šoli sami, mislim predvsem na berila in čitanke, ki so nam nudile že tudi dosedaj kopico tozadevne moralizujoče snovi, med katero je plaval kot biser v gnoju berilni sestavek: »Mater je zatajil.« Samo en slovenski pedagog je imel enkrat pri izbiranju tozadevne snovi srečno roko, in zaraditega ga cenim v tem oziru visoko nad vse druge. In en sam Cankarjev »Jure« odtehta vso vzgojo, ki so nam jo nudile čitanke in berila dosedaj. To naj pomnijo oni, ki so poklicani, da nam setavijo nova berila in nove čitanke; zakaj namen beril in čitank ni to, da bi ob njih preizkušal ta in oni nadzornik metodo tega in onega učitelja, temveč one so zbirka dragocenega zaklada, ki naj vpliva neposredno, L J. brez običajnega pedagoškega mrcvarjenja na otrokovo dušo in srce; zakaj le tako bodeta otrokova duša in srce oplemenjevala tudi dom, in le tem potom bo mogoče doseči ono enotno vzgojo mase, o kateri govorč in pišejo nekateri moderni reformatorji vzgoje. —ln—. Francoski listi o italijanskih zahtevah. Gustav Hervč priobčuje v svojem listu »Victoire« na uvodnem mestu italijansko ta Jugoslovansko sta- lišče o vprašanju spornih ozemelj ob AdrijL Ko očividno simpatizira in podpira italijanske razloge, zaključuje, da morajo zavezniki izpolniti dolžnosti, ki so jih sklenili z londonskim dogovorom. Za njega more biti samo Reka sporna. A tudi tu »ne sme francoska vlada pri reševanju pozabiti, da mora biti latinsko edinstvo v bodočnosti direktiva francoske politike.« S tem, da bi Francija daig Reko Hrvatom, še včerajšnjim avstrijskim bojevnikom, ne sme narediti budalost in ustvariti med seboj in Italijo nova nesporazumljenja in izzvati novih zmešnjav. »France Miiitaire« prinaša članek generala Baletera, v katerem poveličuje italijansko vojsko in pledira za italijanske pretenzije. Italijo je treba zadovoljiti in ji pomagati, da se vojaško in ekonomsko more upirati germanizmu. »Cris de Pariš«, ki zadnje čase redno prinaša jednake šale na naš račun, je priobčil pred kratkim članek »Jugoslovani«, v katerem pravi, da predstavljajo novo državo SHS, sestavljeno iz treh različnih narodov, trije sijajni diplomatje, ki so si razdelili svoje vloge na konferenci »Vesnič zahteva širok pas bolgarskega teritorija, Trumbič Dalmacijo in Reko, Žolger Istro, Trst, Gorico in Gradiško«. »Hvala bogu, da jih je samo trojica!« vzklika nadalje list in pravi, da je »delo Žolgerja, boriti se proti Italijanom, pa naj si bo kot avstrijski ali pa jugoslovanski minister, G. Zolger se, kakor se vidi, ni prav nič izpremenil, samo, da je prej deloval na Dunaju, zdaj v Parizu«. Končno citira list neko mesto iz govora, ki ga je imel dr. RvbaF v avstrijskem parlamentu, kjer je branil Jugoslovane. »In tako« — zaključuje list — »bo ena vojnih posledic ustvaritev kraljevine, v kateri se bodo Srbi, ki so se tako hrabro borili proti habsburški monarhiji, ujedinili s Hrvati in Slovenci, ki so jo še hra-brejše branili!« Pod naslovom »Vprašanje Reke; jugoslovansko stališče«, prinaša »Pe-tit Republique« izjavo Riharda Denca, jugoslovanskega guvernerju Reke, do prihoda Italijanov, kateri zastopa jugoslovanske zahteve s pravnega, etniškega in ekonomskega stališča. Z ozirom na to, da so . branilci Reke, ki govore v imenu reškega prebivalstva kot n. pr. Grom, Antoni in Antonio Vio, sami rojeni Rečani, dokazuje Denac, da suvereniteta Reke ne pripada sama mestu, ampak tudi Hrvatski in Ogrski, ki so tvorile njen kondominij. ' Mesto je imelo samo občinsko avto. nomijo, ki ]o je jugoslovanska uprava čuvala. A tudi če bi imelo mesto kdaj pravico, razpolagati s suverenostjo v političnem pogledu, se je treba spomniti, da italijansko Narodno vječe ne predstavlja voljo naroda, Sestalo se je brez vsakega po-oblaščenja in je prejelo svojo oblast od italijanskih vojnih oblasti. V mestu, ki se nahaja na čisto jugoslovanskem ozemlju, prevladuje jugosro-vanski element nad italijanskim; razmerje prebivalstva je: 42:41% Jugoslovanov napram 47:59% Italijanov. Ako bi se Reka dodelila Italijanom, bi dobila Italija izključni monopol za trgovino v Jadranskem morju, a Jugoslovani bi izgubili izhod na morje. Trgoske zveze Jugoslavije bi bile odvisne od dobre volje italijanske vlade. Vladi blizu stoječi »Temps« zavrača nedavni članek »Timesa*, ki obžaluje, da Italija ni sprejela arbitraže. Napada Steeda kot pokrovitelja Jugoslovanov, ki so nasledniki Avstrije. Italija more poslušati samo V/ilsonovo, v prijateljskem zmtslu izrečeno stališče v jadranskem vprašanju. Kar se tiče razsodišča, je kompetenten samo svet desetorice, ki bo po italijanskih nadah odobril italijanske želje. Kot argument, radi katerega jugoslovansko ujedinjenje ne zasluži zaupanja Evrope, niti, da bi se ga vzelo za resno, navaja list, da Jugoslovani niso v preteklosti nikoli tvorili eno etniško ali drž. celoto kot Poljaki in Čehi in dokazuje, da obstojijo velike etniške in religiozne razlike, ki jih delijo in zaključujejo možnost, da bi Jugoslovani mogli ustvariti edinstveno državo, ria katero bi mogla Evropa računati. ___________________________ P. P. Politične vesti. Jugoslavija. Narodno predstavništvo. LDU. Beigrad, 8. Predsednik dr Pavlovič otvori sejo ob 4. uri 20 min. popoldne. Zapisnik zadnje seje sa sprejme brez izpremembe. Med vlogami se nahaja nekaj interpelacij ta naredba o začasnih določbah za rešitev agrarne reforme. Naredba je taka, kakor jo je izdelal poprejšnji minister Korač, samo da je izpuščeno ono vprašanje, ki določa ustano- .vitev državnega urada za reformo, ker je ta urad postal nepotreben vsled ustanovitve posebnega ministrstva za agrarno reformo. Predsednik predlaga, na! se izvoli odbor 14 poslancev, ki bo imel nalogo pre-tresovati vsa vprašanja, tičoča se agrarne reforme. Ha željo poslancev se volitve odgode, ker se morajo stranke sporazumeti o kandidatih. — Zbornica preide nato na dnevni red. Odbor za presojo umetnosti vloženih predlogov poroča o predlogu poslanca sodruga Antona Kristana in tov., naj se restringira proglašena svobodna trgovina vsaj v toliko, da dobijo glede živeža pasivni kraji, mesta in industrijski centri, pravico, da potom aprovizacijskih organizacij in pod vladno kontrolo dobivajo one kontingente živeža, ki so potrebni od bodoče žetve. Dosedanje apro-vizacijske organizacije naj ostanejo v veljavi, ravno tako tudi racijonira-nje živil, samo naj se racije zvišajo za 50 do 100%. Umestnostni odbor predlaga, da se prizna predlogu poslanca Kristana nujnost. Ministrski predsednik predlaga, na5 se predlog izroči pristojnemu ministrstvu za Prehrano, da more Še administrativnim potom zadovoljiti mnogim stavljenim zahtevam, kar se na ta način ne bo moglo doseči ter naj se šele pozneje predloži parlamentu. Poslanec sodruK Peteian izjavlja, da je predlagateljem glavno, da se sploh nekaj doseže, na kak način, je postranska stvar. — Zbornica preide na drugo točko dnevnega reda: Interpelacije. ~ Posl. Radoslav Agata-novič (nac.) in tov. interpelira ministrskega predsednika, kaj namerava .vlada storiti, da se ugotovijo in kaznujejo krivci bulgarskih hudodelstev v okupirani Srbiji. V utemeljevanju interpelacije povdarja, da v ,nJej ne navaja podrobno vsega, kar so morali Srbi pretrpeti, ampak sa-P}o nekatere primere, ki so karakteristični za zločinsko delovanje oku-J?«]skil, oblasti. Govornik izjavlja nadalje: Veliko Je trpljenje, ki so ga fiiorali prenašati naši ljudje po bivši Avstro-Ogrski, ali kar so morali pre-1^'Peti tu Srbi, presega vse mere. ■*nednarodna komisija, ki je preiskala Po Bulgarih okupirano ozemlje, le ugotovila strahovita zločinstva, ki s° Jih zagrešili Bulgari, katerim potlej zavezniki niso mogli verjeti, “ulgari so bili najkrvoločnejši od ^seh okupatorjev. Vojaške in civilne oblasti so se združevale v skupnem uničevanju srbskega imena. Ta na-jtoen se najbolje razvidi iz izjave, ki Jo ]e podal ministrski predsednik Radoslavov v sobranju leta 1916., češ, »a bo Srbija morda že še obstojala, toda brez Srbov. Našli so se službeni akti, v katerih Je vrhovno poveljni-stvo naravnost naročalo, da se imajo nekatera srbska sela iztrebiti. Govornik opozarja na grobnico v nI5-rf*1.1 gradu, kjer so dobili osvobodili 500 okostij bulgarskih žrtev, na-» na zločinstva v Leskovcu in južni Macedoniji. Medzavezniška komisija v topliškem okroju je ugoto-•viia. da Je bilo samo v tem okrožju umorjenih do 20.000 ljudi, po večini starcev, žen in otrok. N selu Žitno S.rdo so vrgli bulgarski volaki kmeta ^odoroviča v kotel z vrelo vodo, ga Kuhali in ves čas zbadali z bajoneti. !.v Surduliču so prisilili žene in dekleta, da plešejo kolo na grobovih, v ^aterih, so ležali njihovi od Bulgarov ®»ešeni in pobiti možje in očetje. V masah so uničevali Bulgari srbske jludi v taboriščih in internatih. Zna- i?-x*so ^lalIote avstro-ogrskih taborišč, ali bulgarske so bile še hujše-posebno sta se odlikovali taborišči v Pučireljevu in Svilenu, ki sta bili Pnani pod imenom: taborišči smrti, 'oročevalec medzavezniške komisi-5e podaja tužne slike o sadizmu te Pokvarjene in perverzne klike. V interesu človečanstva je, da se ti zlo-P'ni in ta zverinstva kaznujejo. Sokriv pa je ves bulgarski narod, ker se ves čas ni našel niti en Bulgar, ki se bil dvignil v zaščito našega mučenega naroda. Na koncu svojega ™v°ra navaja interpelant listino ajvečjih krvnikov, bulgarskih čast-PiKov ni uradnikov, ki so najhujše sPodariii po srbski zemlji. — Mi-1 predsednik odgovarja na in-acijo, da Je vlada v prvi vrsti £«>riia vse potrebno, da se ta zločln-ugotovijo na tak način, da se ® dS več dvomiti. Veliko zločinov naredile nemške, avstrijske in lali »arske oblasti, ali to, kar so de-tn + t. Kari, presega vse drugo. So n« V1, ^očini, da nam zavezniki ni-iSeli verjeti, ko smo o njih pri-lew .T ’ *n ]e res skoro never-storu- da moreio ljudje kaj takega I .iZ?t0 se vlada trudi, da na eizpcdbojen način ugotovi vse. kar Ompnin J Ministrski predsednik km, :