Delo slovenskega uciteljstva v šoli za svojo narodnost. Radoslav Knaflič. Pritrjujoč lepim besedam tovariša Eksla v člančiču »Veliki dobi — velikih mož!« v 25. broju »Uč. Tovariša«, si dovoljujem priobčiti nekaj navodil, kako delovati v šoli, da bomo v resnici gradili naši lepi in mili Jugoslaviji lepšo bodočnost. Smatram za neobhodno potrebno, da začnemo najprej pri sebi ter obenem pri učencih tako, da bomo vse svoje delovanje in nehanje v šoli ter zunaj šole tesno prilagodili razmeram in potrebam Jugoslovanstva. V priobčenje napovedanega navodila uporabljam zapisnike domačih mesečnih sej učiteljstva štirirazrednice na Dobju. Izpis iz zapisnlka z dne 16. X. 1916. VIII. Opombe šolskega vodstva. 1. Ona krstna imena, ki se glase po latinsko drugače nego slovensko, se naj v vseh uradnih spisih, torej tudi v svedočbah pišejo najprej slovensko, potem pa v oklepaju latinsko v slovenski obliki, n. pr. Vekoslav (Alojz), Josip = Joško (Jožef), Zvonimir (Anton) itd. Onim latinskim krstnim imenom, ki zanje nimamo slovenskega izraza, se naj da jugoslovanska oblika, n. pr. Franjo namesto Franc, Marica namesto Marija, Franica ali Franja namesto Franca. To svojo opombo utemeljujem s tem, da smo po določbah § 71. šolskega in učnega reda za obče narodne in meščanske šole dolžni vzgajati otroke k ljubezni do rodne narodnosti, naj se torej otroci vadijo ob klicanju in pisanju na svoja slovanska imena. Iz tega razloga se naj pišejo tudi dekliški priimki v duhu slovanstva, a ne germanstva; n. pr. Gračnarjeva Ljuboslava namesto Gračnar Amalija. Na nobeden način se ne smejo pisati priimki z obrazilom »er«, to služi germanizaciji in raznarodovanju. Slovenski jezik nima obrazila »er«, temveč le »ar«, kar se naj učencem, zlasti če se jim roditelji podpisujejo s protislovanskim »er«, večkrat pojasni.* Namesto »kranjskega« imena Janez se naj piše in kliče občeslovanski Ivan, Ivo, Jovo ali Janko. * Sklicevanje na pisavo v krstni knjigi ne drži. Dognano je, da so ob sploSnem popisovanju, ukazanem po cesarju Josipu II., že takrat ponernčeni kurati (župniki) in graščaki popisali svoje župljane in podanike v nemškem duhu in z nemSkim pravopisom; n. pr. Sch\veitzer namesto Zvanjcar, Kramberger namesto Krampergar, VVutscher namesto Bučar, Deutschmann namesto Tajčman. Tudi meni je hotel pokojni župnik »Klobassa« izdati ob mojem vstopu v srednjo šolo krstni list s priimkom Knaflitsch. Ker so me v narodni šoli pisali Knaflič in sem bil le te pisave vajen, sem dosegel, da mi je izdal krstni list S slovenskim pravopisom Knaflič, a v oklepaj mi je dal vseeno Se priimek (Knaflitsch), ki sem se ga pa povsod otresel. Avstrijska vlada se ie držala in ie pospeševala ponemčevanje, zato je ukazala, naj se krstna imena in priimki ne pišejo drugače, nego je pisano v krstni knji.i. Z ustanovitvijo Jugoslavije so odpadli ponemčevalni oziri, na njihovo mesto stopajo oziri narodne zavednostl in osamosvojitve izpod nemškega jarma. Naša krstna imena ia priimki se naj torej prilagodijo slovanski narodnosti. — To veljai tudi o javnih napisih, ki jih sedaj predelujejo. Krivo in v nemškem duhu je napis, n. pr. A. Lešnik, trgovina; J. Guček, gostilna; namesto: Trgovina Andreja Le5nika, Oostilnica Ivana Gučka. — Opomb. pis. 2. V narodni šoli se naj vedno in povsod, torej tudi s klicanjern in s pisavo iinen ter priimkov, goji čut in ljubav do prirojene narodnosti. Kar je nied našim narodom tujega, se mora strniti z nami v celoto, mora postati stalno naše, t. j. se mora natn prilagoditi (asimilovati). Sem spadajo navidezno nemški priimki, n. pr. Reich in resnično nemški priimki, n. pr. Baumkircher. Te je treba pisati pravilno, to je s slovenskim pravopisom, Rajh in v smislu asimilacije Baumkirhar, ne pa Reich, oziroma Baumkircher. Narodna šola mora polagati temelj narodovi izobraženosti v trdni veri zaupanja in ljubavi v lastno narodnost, to je jasno izrečeno v določbah § 71. stalnega šolskega in učnega reda.**) Izpis iz zapisnika z dne 30. VII. 1917. VI. Opombe šolskega vodstva. 4. Da se bodo dosegli v učnem jeziku — uštevši zgovornost — večji uspehi, naj se od vseh učencev na vseh stopnjah in vseh razredih ter v vseh predmetih zalitevajo odgovori vedno le v celih stavkih. Odgovori s posamezno besedo se naj dosledno odklanjajo. Pri tem naj veljajo sledeča pravila: a) Učenčev odgovor obsegaj vse besede učiteljevega vprašalnega stavka. b) Odgovor se začenjaj ponajvečkrat z besedo, ki je z njo nehal učiteljev vprašalni stavek; n. pr. »Kdaj moramo priti v šolo?« — »V šolo moratno priti o pravem času«. c) V odgovoru z nikalnim stavkom se mora nikalnica naglasiti ter mora dopolnilo stopiti v rodilnik. N. pr. »Ali je dovoljeno razdirati ptičja gnezda?« — »Ni dovoIjeno razdirati ptičjih gnezd« (krivo: ptičja gnezda), oziroma »Ptičjih gnezd ni dovoljeno razdirati.« d) Ako je vprašalni zaimek močno naglašen, mora v odgovoru osebek stopiti na prvo mesto, n. pr. »Kdo je ustvaril nebo in zemljo?« — »Bog je ustvaril nebo in zemljo«. ^ e) Ako vprašalni zairnek ni močno naglašen, se sme odgovor začeti z besedo, ki je z njo vprašalni stavek nehal, n. pr.: »Kdo je ustvaril nebo in zemljo?« — »Nebo in zemljo je ustvaril Bog«. f) Besedni red pravilnih učenčevih odgovorov se najložje poočituje v računstvu ob odgovarjanju izdelanih pismenih nalog na šolski tabli, oziroma v računici. Učenci kažejo po vrsti besede pisanega, ozirorna tiskanega vprašalnega stavka. Na njegovi podlagi sestavijo odgovor, ravnajoč se po ** Takratni c. kr. okrajni Solski nadzornik, ki je pregledal uradno zapisnike domačih mesečnih sej učiteljstva, ni tem opombani šolskega vodstva oporekal, temveč jih je vrnil, rekoč: Nach Einsichtnahme mit folgenden iBemerkungen zuriick: 1. Die Bemerkungen des Schulleiters iiber seine WahrnehmmiKen bei der Erziehung und beim Unterrichte vverden mit Befriedigung zur Kenntnis genommen itd. — Opomb. pis. teli pravilih, ki ustreza pravilnemu besediiemu redu in pravilom logike. g) Slovniško znaiije se naj v vsakem učnem predmetu praktično uporablja. Vsi učni predmeti se naj sredotočijo v vajah pravilnega govora. Ta pravila veljajo tudl za najnižjo stopnjo narodne šole, in sicer v omejeuem smislu. h) Vsakdanje, ozirorna pogosto čitanje nemških časopisov in knjig ponemčuje učiteljevo rnišljenje, da končno niti sam ne čuti, da v šoli ni uporabljal slovenskgga besednega reda, temveč nemškega, ki kvari pravilnost našega jezika. Solsko vodstvo torej nujno priporoča iz službenih ozirov, naj si učiteljstvo slovenske narodne šole na Dobju ne naročuje nemških Casopisov, temveč si naj naroča samo slovenske, oziroma slovanske časopise, da se mko odtegne svarnemu vplivu tujega jezika in da se zneski, ki se sedaj v nekem slučaju žrtvujejo tujeniu, nain politiSko nasprotneniu časopisju, naklonijo slovenski književni kulturi. (Dalje.)