ni vse, vse brez Pena je nič! Rahlo samovšečna in prejkone pretirana trditev. Tule bi že bolj držala: bolje Pen v roki kot golob na strehi. Če se z njo strinjate, lahko naslednie&a držite v roki 26. februarja. januar 2004 ženske! sejal MAKI, vedno dobra žetev! frbo Zbirajmo kile! Odi mala, gor me vužgi Pa ne le to! Ena najuspešnejših prekmurskih vokalnih solistk se je odločila, da tudi svojega glasu ne bo več prodajala skupaj z enim od najbolj poslušanih narodnozabavnih ansamblov. Po sedmih letih sodelovanja je beltinska Selanka MATEJA HORVAT namreč rekla »Dovolj je glasbenega pohajkovanja po zahodni Evropi, odslej bom raje več časa s svojo družino!« Šest slovenskih muzikantov se je hočeš nočeš moralo strinjati, tako da je bilo njihovo igranje in petje v novoletnem Musikantenstadlu (najbolj gledana oddaja, narodnozabavne glasbe na nemško govorečem območju) zadnje skupno. V spomin na skupne dni so se mišičnjaki fotografirali z Matejo [ali ona z njimi) - Pentute so izvrtale, da gre za posrečeno fotomontažo Šunonkovega mojstra Robija. V resnici so SLO-muzikantje sicer res močni, a celo tako zelo, da z vsakim novim letom vedno znova začnejo hujšati. Letos se jim bo ob hujšanju gotovo tudi kolcalo - in sicer po Mateji, ki bo kariero nadaljevala z vrsto koncertov v domačem SELU. Njen manager LK pravi, da bo začela pri hišnih številkah nad 90. Ne samo, da ima v svojih GANČANIH uveljavljeno sodarstvo in jb eden liderjev SLS (ter državni svetnik), zdaj se je MARJAN MAUČEC odločil, da stopi tudi v svet žensk. In to ne kar tako, na splošno, pač pa bo vodil ženski nogomet v Pomurju. Ljubitelji ženskega brcanja si že manejo roke, saj je znano, da je bila tam, kjer je Zima ledena in dolge noči, treba bo znova novih moči. J Pravzaprav ne traktorist, pač pa že mnogo let najboljši slovenski (traktorski) orač. Gre za JOŽETA ZVERA iz BREZOVICE, ki je bil tudi letos med udeleženci najelitnejšega tekmovanja v brazdanju na svetovnem prvenstvu v kanadskem Torontu. Ampak, glej ga, zlomita, kljub vsem uspehom je doma v Prekmurju izgubil primat najboljšega. Vrli Jože se je zato odločil in jo jadrno ubral v (ali na) zvonik. Pentute vas sprašujejo, ali zvoni sebi (ker mu je pač odzvonilo) ali SLO-kmetijstvu (ki mu še bo)? frbo Pa boš tou žse lado? Ker bo kmalu EU in ker bodo kmalu na (nekaterih)rl ‘! zgolj še policisti, si cariniki iščejo svoj prostor po sonc , Čeprav je sprva kazalo, da ga ne bo enostavno najti,: •’ skoraj vsak znajde. Viktor Zamuda (Petanjci) se je na i ■'",. po posvetu z ožjimi družinskimi člani in Društvom pn"1 ' (reke) Mure odločil, da si bo poslej služil vsakdanji K1 ■ , veslanjem po Muri. Z njim se lahko prevažate vsak del®' -od 9.00 do 14.00, poleti (oziroma od aprila do tudi od 17.00 do 19.30 Veslalnina (samoprispevek z® v premikajočem se čolnu) še ni določena ovsa Sedi si, ka te otejgnen do Veržeja ----pen---------- Politika, vino in Komu zvoni NAJ traktorist? Minilo je hitro teh neka, ob Murinih stresih n^b Carinika Viktorja nova služba mn 27 p^n Tudi Stipe pije Zlato radgonsko GOSPODARSKA ZBORNIC A sloveni V službi svojega clpm Dejstvo, da sodi Zlata radgonska penina med najpomembnejše prehrambene produkte Slovenije, Pomurja in zlasti Gornje Radgone, se je gotovo potrdilo neštetokrat. Poleg vrhunske kvalitete pa zlata penina, ki jo po klasični francoski šampanjski metodi, v Gornji Radgoni pridelujejo že kar 151 let, je vsekakor enkratno poslovno darilo, ki je hkrati tudi promocija mesta, regije in države In tega se zavedajo mnogi pomurski direktorji, ter seveda tudi najvišji slovenski politiki Taksnega darila pa so veseli mnogi, katerim je namenjeno, kar je potrdil tudi hrvaški predsednik Stipe Mesič (desno), ko mu je komercialist Radgonskih goric d.d. za »jugo« trge Branko Križan (levo), na sejemski prireditvi v Splitu, izročil »nosilko« vrhunske Zlate radgonske penine Tekal Stera de se pelala z . menof? j januar 2004 ^Lahko bi djal tudi njo Zdravo življenje SLO-ministrov ^avstvena reforma ministra Kebra vključuje tudi osamozaveščanje. Predvsem »Murekom« namreč očita, da živimo Imeti malo starejši dvocikel na lastnonožm pogon je postala prava modna muha Stanko Horvat (Brezovica), sicer kemik po poklicu, je prav tako med ljubitelji vožnje po naravi. Stanko nosi štiri križe, a je še vedno »ledik in fraj«, zato namigovalci namigujejo, da bi lahko namesto klasičnega prekmurskega cekarja s sabo vozil boljšo polovico. Pa ne na »kormanju«, pač pa zadaj na sedežu. jog Slokan je prerasel policijsko motorizacijo v •t'ni smislu neprimerno prehranjujemo. Pa so Pentute izvrtale, da se omamni skušnjavi domače - ne morejo upreti niti vsi Kebrovi kolegi. To vsaj (kot vidite) velja za ministrskega šefa ROPA (v srajci) in (še) Mskega ministra BUTA (v srajci in suknjiču). Priči sta vinska kraljica in prvi mož Pomurskega sejma. zabar Mega trgovci v Soboti tretjič (III.) gašenj .farski arhivi ob)? mestna da Dejstvo, da policisti niso vajeni samo peljati službena osebna vozila, motorje ali kolesa ali pa jahati konje, kot to v zadnjem času počnejo, temveč so sposobni »zajahati« tudi kaj večjega, je v minulih dneh potrdil tudi eden izmed pomurskih policijskih šefov. Pred dnevi se je namreč z Abrahamom srečal višji policijski inšpektor Franc Slokan, načelnik OKC Policijske uprave Murska Sobota, in prijatelji so ga prijetno presenetili s posebnim darilom; Skupaj s soprogo Marijo so ga namreč poslali v nekoliko daljše počitnice v Egipt, kar je bila Frančeva dolgoletna zelja. Bila sta v .številnih egiptovskih mestih, med katerimi tudi v Kairu, Fargadu, Asuanu ipd. hi poleg vseh možnih doživetij mu je Še posebej v spominu ostalo jahanje prave kamele ob znamenitem Asuanskem jezeru, in to še v posebnih »sultanskih« oblačilih. Morebiti pa ga zaradi tega kamela ni brcnila, kajti če bi bil v svoji službeni uniformi mu tega nihče ne bi jamčil Ob vrnitvi z nepozabnega potovanja, polnega nepozabnih doživetij, pa nam načelnik Slokan ni zaupal ali se tudi kamele odzivajo na 113 (ena ena tri). Tekal 1 januar 2004 Pen . in konj sem v Prlekiji član družine Blagoslovitev konjev prvič tudi v Križevcih pri Ljutomeru, zibelki kasaškega športa ________28 MII Sveti Štefan je zavetnik konjev, zato je v številnih krar jih, kjer so se konji bolj udomačili, tradicija blagoslavljanje konjev kot zahvala človeka tej ponosni živali za celoletno delo in prijateljstvo. Konj je sopotnik človeka od ledene dobe dalje. Čeprav je v Prlekiji konjev nadpovprečno veliko, samo v občuu Križevci ima konje in se ukvarja s kasaštvom več kot 20 družin, ki imajo blizu 200 konjev, tega običaja do lani niso obujali. Dogodek, ki se je Irma B. zgodil 26. decembra lani Je obenem napoved letošnje?3 praznovanja 130. obletnic® kasaštva v Prlekiji. Po ustanovitvi svojega konjeniškega društva v občini Križevci pri Ljutomeru se je našlo nekaj, zanesenjakov z županom vred in pripravilo prvo blagoslcyifey v občinskem središču. Odzvala se je večina povabljenih gospodarjev s svojimi ljubljenci, prišlo pa je tudi več kot 600 obiskovalcev. Milena Jureš in Jože Bohinec sta pražnje očiščenim konjem pripela roža in jim ponudila blagoslovljen kruh. Obred pa so si izmislili v kulturnem društvu, ki ga vodi Vera Slavič. Blagoslovitev je z veseljem opravil domači župnik Stefan VinkoviČ. V svoji fari je spoznal, kako globoko so ljudje povezani s to živaljo. Konji povezujejo generacije, njihova prisotnost je v družinah tradicija in so ponos, s katerim se ljudje radi postavijo. Čeprav kasaštvo danes ni več donosen posel, kot je bil nekoč, so konji tu kot družinski člani. Blagoslovljeni kruh je bila simbolična zahvala človeka živali za njeno celoletno zvestobo, trud in uspehe Končalo se je s prijetnim druženjem krajanov. Ker je bilo krepko pod ničlo, so za ogrevanje pripravili 3 pečene odojke in 200 litrov vina. Vse so tudi pospravili. In ta konec tedna bo že nova priložnost za druženje. V Banovcih bo tradicionalni konjski ples, ki je vedno obogaten s srečelovom in prva nagrada je po tradicija živ konj. Do otrok ima konj posebno ljubeč odnos. O tem smo se lahko prepriča tudi na križevskem druženju. Čeprav je bil mrzel dan in se je konjem verjel tožilo po toplem hlevu ali hitrem teku, so se otroci mirno sprehajali n” njimi. Danijel Heric iz Kokorič pa se kot izkušeni konjerejec itak ne boji,^ bi se njegovemu vnuku na konjskem hrbtu lahko karkoli zgodilo. Eno^ prijazno je konj sprejel še enega majhnega jezdeca Križevsko blagoslovitev konjev so popestrili s kulturnim programom. Za slovesno razpoloženje so poskrbeli godbeniki iz Ljutomera in zapel je moški pevski zbor Kulturnega društva Križevci. Zgodba iz preteklosti pravi, da so imeli prleški kmetje nekaj konjev za delo, vedno pa kakšnega tudi za prazni opravila, predvsem za nedeljsko vožnjo s kočijo k maši. Tamkajšnji grof se je s kmeti rad družil, in ker je bil podjeten je začel razmišljati, kako bi te »nedeljske« konje bolje izkoristili. Ko je obiskal eno od dunajskih dirk, mu je »kliknil0*' Svoje kmete je navdušil za sodelovanje na konjskih dirkah. Prva dirka je bila leta 1874 na trasi od Ključarovec Lukavec, Noršinec in do reke Ščavnice pri Ljutomeru v dolžini 3976 metrov. Dirkali so v dvovpregah s kočija1111 In nagrado za najboljšega je priskrbel sam grof Adolf von Shenkel. Bila je odlična ideja in dobra naložba Feliks Mavrič, župan občine Križevci pri Ljutomeru: »Na našem območju sta konjereja in z njo košaški šport tradicija. Po tem smo znani daleč naokoli. Ljudje bi nam upravičeno zamerili, če v našem grbu ne bi bilo tudi kanja kasača,« pravi župan in zb snuje zamisli, kako bi kar najbolj odmevno proslavili 130-letnico kasaškega športa v Prlekiji. Morda jim bo prav v jubilejnem letu uspelo urediti daljšo kasaško stezo za treninge kasačev, je optimističen. Na domačiji pri Slavičevih v Grabah 1 so prvi začeli z vzrejo kasačev in s te domačije izhajajo tudi predniki najbolj znanih kasaških rejcev in tekmovalcev - generacije Markov Slavičev iz KI jučarovec. V Grabah je začel Anton Slavič, nadaljeval Ludvik starejši, za njim Ludvik mlajši, zdaj ima vajeti v rokah gospodar Jožko, ki bo, kot kaže, imel naslednico. Na stari fotografiji iz leta 1935 je Ludvik starejši, ki je s svojim kasačem v tistih časih dobro zaslužil. V letih 1935 in '36 so dobili za zmago na derbiju za nagrado toliko denarja, da bi lahko kupili 18 krav. Danes je zgodba drugačna, potoži gospodar Jožko. Sponzorji jim nagrad niso izplačali Že zo dve leti, čeprav gre samo za borih 100 tisočakov. Kljub temu z navdušenjem dela s svojimi kasači in se z veseljem spominja izjemnih uspehov svoje družine. S Finejšo, ki je bila nekoč najboljša kobila v Prlekiji, je njegov oče Ludvik leta 1953 na derbiju v Zagrebu zmagal s časom 1.23 (danes je rekord 1.14). V hiši imajo zmagovalne pokale s Šestih derbijev. Ko Slavičev! ob obilici dela najdejo čas, da posedijo, pogovor običajno nanese na konje »To je del preteklosti naše družine in tudi moja, čeprav sem sem prišla kot snaha. Uspehi mojega pokojnega maža so bili tudi moji uspehi in to tradicijo moramo nadaljevati,« pravi mama Marija, mlada , gospodinja Nada pa se prav tako veseli L vsakega dokumenta o uspehih v , preteklosti in vsakega novega dosežka njihovih kasačev. Glavne vajeti drži v rokah Jožko, ampak jih z veseljem prepušča tudi najmlajši hčerki Anici, ki naj bi bila po njegovem peti člen v verigi uspešnih kasačev s Slavičeve domačije v Grabah. ni P**** Na blagoslovitvi v Križevcih so Slavičeve zastopali kobila PORA, vajeti je imela v rokah hčerka Anica, a- . pa ie ponosno stal oče Jožko. Pri hiši je sicer troje otrok, toda starejšo sestro in brata bolj zanimajo drug® Anici je kobila verjetno pri srcu tudi zato, ker 2 • la skupaj praznujeta rojsl^ In še zanimivo ime ima ta j, Fora, čeprav ne čisto Ijucju - začetnico d ol oči m aferi no ime. TU' naslednica ali nasledni f da go čakajo, bo na E Fora deležna posebne nosti, do se ne bi kal ■ Je Kobilam, ki so velika in dosegale vrhunske re* se to rado zgodi “-d bomo držali pesti! mmiK29 Naš vsakdanji kruh Pravimo, da je človeštvo preživelo ob kruhu in vodi, ^prav ne smemo prezreti niti svetopisemske pojedine bb v Jezusovi poletni restavraciji ob morju- Ugotovljeno 'e* ljudje v našem stoletju preveč jedo Največ knjig je lam izšlo s naslovi Kuharski recepti. Kuharska knjiga, kuhar, Jedila moje babice, Sladka knjiga, Kako shujšati, Debelost - bolezen našega časa ...Celo hrvaška TV voditeljica Željka Ogresta se je ojunačila in izdala nilgo kuharskih receptov. Spomnimo se: že v prvi ^sčanski molitvi Oče naš je omenjen »naš vsakdanji Kruh«, brez katerega ni mogoče preživeti. Svetopisemski ludje, predvsem Izraelci, ki so z Mojzesom potovali ^irideset let v Obljubljeno deželo, so jedli kruh v obliki J^ne, »nebeške mane«. Danes kruh ne pada z neba -anko ga kupimo v vsaki trgovini z živih, vendar ne ^sod, ne redno. Zgodilo se je nekaj skoraj nerazumnega: Cerkev je v dogovoru z državo dosegla, da bodo Vn«deljo in ob praznikih (izjema bodo posebej določene Nedelje!) trgovine na Hrvaškem zaprte. Prvo nedeljo je ' tako na Hrvaškem prava panika: v dežurnih trgovi-nah ni bilo kruha. Najprej so ga čez novo leto podražili -zdal so ga že počenih -, potem pa so ga spekli premalo. V ■" I^tdesetih dežurnih trgovinah v milijonskem Zagrebu zmanjkalo kruha že v zgodnjih jutranjih urah. Za ■ nedeljo so ga spekli preveč, tako da je ostal ^Prodan. Še pred novim letom so bile nekatere trgovine . PRe noč in dan. Če ti je česa zmanjkalo, si skočil v ah Metro in kupil. Zdaj so tudi veletrgovine ob ueljah zaprte. In bencinske črpalke. Če nimaš poln d ^tvoar becina, ostani čez nedeljo kar doma! Kaže, * ho nedelja postala dan za post, za družinsko kosilo m k mtacijo pod naslovom: Kako je bilo nekoč lepo, V vsej 11 ^edi s kruhom m drugimi potrebščinami za človeško Mušo so se najbolje znašli Zagorci. Vaščani Maclja ' Ogovorili, da jim dežurna pekarna vozi svež kruh n&p n ' ■ dom. Door to door. K ti resuJ ■ ' Kako bi na vse te novotarije (začasne) •-□.ki'" '! nekdanji evropski vladarji. (Za Američane ‘ Tto vemo, da so tam trgovine odprte noč in 11,1076 v letu, kajti trgovina je posel, biznis, Mskr/'. ^1tsr tudi številne cerkve primaknejo svoj PGinpj: kral’ Ludvik XVI. je leta 1791 pred revolucijo IZ Ko so njegove kočije prišle dovolj rnu ie zakrulilo v želodcu, kajti bil je čas kosila, 1 Konje, zlezel je iz kočije, ukazal prinesti m 1101 ln mizo na senčni travnik in zapovedal te । ‘' aHi so zasukali rokave: na kraljevsko mizo Kraljevska hrana. Kralj je pojedel dvajset s^dkar ■ ' z dobrim burgundcem. Ko se je lotil ' nu Je straža sporočila, da se približujejo te ^lo <š 1 se jo naglo spravil v kočijo, pozabil si ' llrmy.k prtiček izpod podbradka, vendar izgub-i^Sa’ P°raLljenega za kosilo, ni mogel več ' 1 Ujeli so ga, vrnili v Pariz in obglavili Vse V Pe" samo zaradi njegove požrešnosti. Vedno so bili ljudje, ki so uživali za obloženo mizo, pa tako m nič čudnega, če je že grški filozof Sokrat ugotovil, da je mnogo več ljudi umrlo od žlice, vilice in noža kot od meča, loka in puške. Rimski cesar Aleksander Sever je vsak dan pojedel dva pečena divja zajca, medtem ko je cesar Klavdij Albinus nekega dne pospravil petsto fig, sto breskev, deset lubenic in petdeset ostrig! Cesar Elagabal ni hotel nikoli jesti sam. Bil je velik požeruh pa tudi čudak Za svojo mizo je vedno povabil izbrano družbo, sestavljeno iz osmih grbavcev, osmih hromih, osmih zelo suhih in osmih zelo debelih ljudi. Trdil je, da ima v takšni družbi najboljši tek. Ko mu je bilo devetnajst let, so ga ubili! Karel Veliki, ki je bil prvi »oče Evrope«, je bil velik sovražnik alkohola (predpisal je ostre kazni za pijance!), a tudi velik požeruh. Prav tako kot tudi angleški kralj Henrik Vlil. Na njegovih gostijah so bile izbrane paštete divjačine, golobje in fazanje paštete, torte so bile izdelane v obliki gradov z jarki, v katerih je »teklo« sladko vino. Pruski kralj Friderik Prvi je bil tako požrešen, da je hrano dobesedno goltal, ne da bi jo pre] prežvečil. Pri svojih štiridesetih letih je imel 125 kilogramov! Ko je nekoč obiskal svojega prijatelja v Dresdnu, so mu med plesom počile hlače. Morali so sneti okenske zavese, ga zaviti vanje in počakati, da so mu dvorjani prinesli rezervne hlače. Tudi umetniki so bili veliki požeruhi J. W Goethe je za zajtrk lahko pojedel neverjetno količino gosje pečenke, za kosilo pa si je privoščil do deset pečenih postrvi. Debeli Balzac je vedno trdil, da mnogo piše in da mora zato tudi mnogo jesti. Nekega dne je pospravil ducat kotletov, pečeno raco, dve jerebici in sto deset ostrig. Na koncu se je še posladkal z osmimi rezinami torte in dvanajstimi hruškami! Gustav Flaubert je rad jedel sam Ko je prišel vkakšno gostilno, je zahteval posebno sobo, si odpel srajco, zavihal rokave, si sezul čevlje in nato jedel počasi, po zalogajih. Njegovo kosilo je vedno trajalo uro in pol! Eden najbogatejših angleških grofov v devetnajstem stoletju, F. H. Egerton, je bil razočaran nad svojimi prijatelji m je odtlej jedel samo v družbi svojih dvanajstih psov. Vsak pes je imel svojega strežaja in grof je kmalu obubožal: poleg prijateljev so ga zapustili tudi psi. Danes so ljudje debeli zaradi slabe prehrane, saj najbolj redijo hamburgerji in praženi krompirčki, zaliti s pivom. Nekoč smo na taborjenju Veselega vetra v Bohinju tekmovali, kdo bo pojedel več slivovih cmokov Moja mama jih je delala vse dopoldne. Na koncu sva od »tekmovalcev« ostala samo Oto Norčič in jaz On jih je pojedel 35, jaz pa 36. To sta bili tudi najini rojstni letnici. Milan Kučan, ki je bil že takrat majhen m pameten, se tekmovanja ni udeležil. Da bi potrdil svojo letnico rojstva., bi jih namreč moral pojesti 41! Pa dober tek! Branko Šomen T Maskiranje je od pradavnine najstarejša umetnost, ki se ohranja kot obredni ples pri primitivnih plemenih. Pri nas je karneval mask pustni običaj v katerem se kaže človekova želja po biti nekaj drugega, kot si. Biti pomembnejši, biti močnejši, biti nekdo, ki ti je blizu, ali biti nekdo, ki ga sovražiš... Kako si tega ne bi želeli, ko pa je vsakdan tako ubijalsko enoličen, prihodnjost pa tako negotova. Kakor koli že, letos je pred nami demokratičniclrkus v katerem bo na sporedu polno akrobacij. Cirkus, v katerem bo že itak breztežna človeška beseda sprevržena v laž, primitivizem ali psovko. Leto volitev. Slabo plačane gledališke igralce bodo zamenjali odlično plačani igralci politiki. ki nastopajo s škarjami in trobento na vsaki pasji procesiji neoziraje se na to, da nimajo posluha ne talenta ne znanja. Ta arhetip, ta trobentač z ogromnimi škarjami brezsramno reže trak, igra pozira in se slika. Nikoli ne opazi groteskno odslikavo svoje pojave in njej sorodnih »tac« v popolnoma gospodarsko in demografsko uničeni Scanje v veter pokrajini. Priložnostni amaterski igralec politik, leta in leta igra. Kritike itak ni. Publika je itak otopela in čedalje bolj prisiljena biti tiho... Poslanci so veliki in nenadomestljivi. Primerni samo za veleposlaništva v Budimpešti ...Pa vendar to je običajno za norišnico, v kateri normalno srečujemo Napoleone, Einsteine ln sem ter tja kakšnega Tita, To je normalno za naše prolitične stranke, ki jih predstavljajo naši vrli poslanci. Pod nazivom socialdemokracija ni duha o socializmu, pod nazivom ljudska stranka ni duha o ljudskosti, pod nazivom liberalni ni duha o liberalizmu.... In vendar imamo LDS, ZLSD, SDS, LS, neko LDS. Prispevek k prekmurski blaznici kjer smo vsi bolj ali manj klinično nori, saj to nikogar ne moti. In ples v maskah se lahko nadaljuje Pocukran z referendumi - ta z glasom ljudstva potrjena politična nesramnost in norost. Tem krajem je pač blizzje Mars kot demokracija. Tako kot pust, tako ima jo tudi volitve določen datum. Določen čas, v katerem se predvolilni karneval razigra in v katerem se stranke in kandidati predstavljajo volilcem. V nasprotju s pustnimi šemami politiki svojih nastopov ne jemljejo kot igro, ampak kot resno zadevo, ki je tako rekoč usodna za zgodovino in domovino. Prikazujejo se kot skrbniki socialno ogroženih, varuhi narave, tvorci pravne države. Prometeji napredka, pravičniki in kaj vem kot kaj vse še. Skratka, oni so vse, kar je lepega ln pravičnega... V resnici so raztrgane gate, ki pokajo po šivih in odkrivajo -nago rit« realnosti ...Tako je od začetka. Demosova politična gobezdala in stare politične barabe fascinirala državljane z odkritjem, kako so živeli v rdečem komunističnem peklu, zato da so jim lahko pred nosom pokradli samoupravljanje, tovarne in podjetja.Barabe so vse lepo zavile v sen o kapitalizmu. v katerem bomo vsi bogati ln srečni ker jim bomo lahko sledili... In glej ga vraga, iz sna smo se državljani zbudili oropani in ogoljufani, goli in bosi. Prek noči so obogateli samo pokvarjeni državotvorci. ki so se zlizali s sebi enakimi gospodarstveniki. Bogateli so na vse nužne načine. Ni jim bilo tuje trgovanje z orožjem, še manj z delnicami ali privatizacijo podjetij. Nesramno, v stilu velikega Ostap Beriderja. Svinjarija za svinjarijo prekrita bodisi z nujnostjo žrtve in ceno osamosvojitve, Alt z nujnostjo spremembe družbenega in političnega sistema Tako rekoč kolateralne žrtve. Bombni napad ima samo eno napako. Žrtev je več kot 90, dobro preživelih pa samo 10 odstotkov Ni kaj. Rezultat, vreden vržene atomske bombe. Ali se bo na karnevalu pojavil don Klhot, ki bo jezdil nestrankarsko Roclnanto, s ščitom, na katerem bo pisalo SMRT PARTITOKRACIJI? Hidalgo de la Mancha napada s kopjem mline na veter! Naše stranke so namreč mlini na veter, ki meljejo prazno slamo ln pleve, mlinarji pa bašejo v vreče pravi denar! Volilci bi morali /joiskati ta donkihotski zanos ln na volitvah obračunati s tipi, ki so z vsemi orodji moči zaščiteni pred mediji, policijo in sodiščem. Vsak, ki ima vsaj malo zdrave pameti, mora videti, da so nas ti in taki politiki spremenili v neokolonijo Slovenije. Slovenijo pa v neokolonijo Evrojie, ki samo polni itak prepolne banke in orožarno ln veča razliko med bogatimi in revnimi. Strgati bo treba prisilni jopič norca, v katerega so nas spravili organizatorji te norišnice. Nekdo jih bo moral vprašati: od kod vam pravica, da nam in našim otrokom in njihovim otrokom jemljete prih 'dnost in DOMOVINO? njem. Celo njegovem govoru Zdenek Bily. Če ste ga kdaj slišali govoriti - kar pogosto počne, sploh, ko povezuje eno skladbo z drugo med koncertom svojega Zdenek Bily dixieland banda ste se gotovo vprašali, od kod glasba v njegovem govoru. In taka posebna, božajoča izgovorjava? Iz Brna prek Crikvenice v Radence Zdenek Bily je Radenčan, ki najraje posluša klasično glasbo, ko leži na soncu in na Petanjcih. Kjer je ženina domačija. Njegova pa je blizu Brna na Češkem. Od koder je prišel - prek Crikvenice m s pomočjo Radenske Vam ni prav nič jasno? ■ »Poleti 1968 sem bil z glasbeno skupino angažiran v Crikvenici, prav takrat, ko so ruske sile okupirale Češko. Tam so bili tudi zastopniki Radenske, ki so iskali glasbenike za leto ’69, ko naj bi se v Radencih ob navzočnosti Tita predajal namenu most čez Muro. Dva od fantov iz skupine sva ponudbo sprejela m jeseni že začela igrati v kavarni v Radencih.« Z dobrim namenom, da bo v radenski kavarni zabaval goste le do prihodnjega leta in do otvoritve mostu, je ostal - do danes. »Angažmaji so se podaljševali in podaljševali, našli smo si punce, se oženili - evo - in spustili korenine,« Domotožje? »Ah, saj to ni tako daleč! Štiri, pet. ur vožnje; pa mladi smo bili in ni bilo treba toliko spati. Imel sem redne stike, najmanj enkrat mesečno sem skočil domov. Redno smo šli na češko pivo in nasledni dan nazaj.« Vzrok obstanka? Življenje tu je bilo takrat menda povsem drugačno kot na Češkem. Bolj odprto. »Čeprav se zdaj govori, da je bila tudi tukaj socialistična diktatura, jaz osebno - ki sem doma doživel čisto drugačno politično diktaturo - moram povedati, da se je tu živelo stokrat boljše Klima, počutje, odnosi med ljudmi - vse je bilo preprosto, naravno, človeško « To je bil po njegovih besedah glavni razlog, da je ostal. »Drugi vzrok pa - lepa pokrajina,« pravi Zdenek. In končno prizna: »Lepe ‘dekline Ko se v eno zagledaš, te ne zanima, od kod je. Mora biti tvoja in konec« Prva je trobenta. Pa ni bila vedno. Že v gimnaziji so - da bi igrali na maturantskem plesu - sestavili band. Čeprav Zdenek ni bil glasbenik, so drugi kmalu ugotovili, da ima odličen posluh, glasbo pa tako rekoč v sebi. »Dečki so mi rekli - ti boš igral bobne, nimamo bobnarja. Pa sem pač igral. Odigrali smo maturantski ples in trobentači so pri meni pustili trobente Kak mesec in pol so ležale doma, jaz pa sem jih potem malo prijel pa tralala - poskusil malo levo, desno - in se naučil igrati čisto sam.« Na fakulteti - Zdenek je diplomirani inženir agronomije - pa je imel, pravi, srečo, da je prišel med dobre glasbenike In se srečal z dixie in jazz glasbo. »Veliko mojih glasbenih kolegov je postalo pr°' fesionalcev, ki še danes nastopajo ali so profesot)1. Jaz to rajši delam ljubiteljsko. Ker ko nekaj počneS ljubiteljsko, delaš to s srcem.« V srcu in (genih Pravi, da je glasbo očitno dobil z nekimi daljni1111 geni. Ki pa so, se pošali, pri njegovih dveh hčerkah' zaspali. »Nobena se ne ukvarja z glasbo. Edino starejša 1"11 ki še živi doma, včasih - ko jaz vadim trobento -Zelo na glas da radio. In pevki pomaga tudi sama“ Tudi Zdenekovi glasbeni geni so vmes radensko kavarno in današnjimi Lovskimi rogisti Zdenek Bily dixieland bandom - kjer spet md11’ migajo - počivali. Kakih 15 let. . »Ne vem točno, zakaj, ampak muziko sem obeS na klin. Prodal inštrumente - pustil sem si samo s*10 staro trobento - in samo tu in tam igral s sobosk11’’ Big bandom. Dokler niso k meni prišli lovski rogist1^ Pravi, da so ga zopet ujeli v glasbene mreže in k njimi igral, zdaj pa je umetniški vodja. »Na lovskem rogu se ne dajo zaigrati vsi toni, skala, ampak samo »alipotni« toni. In samo iz moraš ustvariti melodijo, kar je poseben izziv. Za ’ pa sem začel tudi komponirati.« Dolgčas? Ne bo časa za dolgčas__________ Aprila odhaja v pokoj. »Človek ne more večno in jaz bi rad še nekaj naredil na glasben \ področju. Še nekaj let nastopal z rogisti in z d^ ’’ igral dixie. Pa rad bi se posvetil naravi, sprehod0’' ribolovu in nabiranju gob, mačkam pa Rolfiju Jurčki so zanj klasika. Kot stari klasiki, ki1 obožuje - njegov rojak Smetana, pa Beethoven, Hayden. Na Petanjcih sede na sonc°» posluša in uživa. Tam ima tudi celo farmo mačk,11 glasba je namreč zanj povezana z lepo narav° živalmi. In - s prijatelji, »Pes je pravi prijatelj. Vse mu lahko poveš, z v'^ se strinja, nobenemu nič ne izda.« Vsaj tak j® 1 -1' Rolfi, kuža pasme čao-čao. In tukaj se Zden°k »Lepa pokrajina, mirni hribčki, grički, dober vih “ Samo da sta - skupaj z glasbo. Vida 3 Natalija ”^Tl VBmiK3i pen januar 2004 Velika TRIPENKETA Šest Pomurk in Pomurcev smo tokrat mučili z naslednjimi basanji: Letos bodo vsi prazniki ob koncih tedna. Vas to jezi ali veseli? ^^Bi si upali odpreti še en trgovski center v Pomurju. Kje? Svoja telesa smo v decembru dodobra izčrpali. Si boste zdaj privoščili kakšno masažo? Mirko Rajnar akad. slikar. Murska Sobota V^jzrki me vedno in samo veselijo. Seveda predvsem ki jih za praznike izberem kar sam. Ponavadi je lr' ob koncu tedna, včasih pa tudi ne. Sicer pa o Praznikih, tistih koledarskih, kaj dosti ne razmišljam. trgovino se ne spoznam, vendar glede na gnečo Pred nakupovalnimi centri in v njih bi bil verjetno Potreben vsaj še eden. Predlagal bi takšnega, ki bi ■' odprt vso noč Namenjen bi bil tistim, ki iz različnih razlogov ne morejo spati in bi praznino noči zapolnili ■ nakupi. trenutno obiskujem masažo - terapijo, ki jo »časti« Nravstveno zavarovanje in ni posledica ^em brski h izčrpavanj, ampak obrabe materiala. v »varnih« rokah in mi gre na bolje. Doma ni nihče ljubosumen. Suzana Szabo Pahič Rektorica Pokrajinske in ^dijske knjižnice v Murski Soboti w ’6sela sem, da so letos prazniki ob koncu tedna. ^al bo odpade! vsaj en razlog, da knjižnica slučajno ne bo zaprta. ^nkaj pa ne |- ““ “"““° P°"Udb° e9om storitve in ceno. mlinarica, Veržej Meni je vseeno, saj mora mlin tako ali tako ves čas obratovati. Delamo namreč tudi ob praznikih, razen ob najpomembnejših, saj je takrat največ ljudi, ki si pridejo mlin ogledat. Mislim, da jih je zadosti, ker je kupna moč v Pomurju vse manjša. To je opazno tudi pri nas, saj če ne bi bilo turistov, tudi Babičevega mlina ne bi bilo več. Ul Privoščila bi si kopanje v Banovcih ali Radencih. Upam, da bi se tam našel kakšen »fajn« maser, ki bi me pošteno zmasiral. umNHdnii WA T —januar 2004- ------------Pc"------------------------ 32 W V družinskih albumih so obledele poročne fotografije naših babic in dedkov odsev skrivnih zgodb iz drugega, nam čudnega sveta, kjer so vladale druge vrednote Obledele poročne fotografije -Preklela sam tisto minuto, gda san pred ol-taron izrekla mu večno zvestobo, ker sem kmalu spoznala, da je veliko čednih moškov na svetu, ki niso kak peteou, ka skoči na tebe in ti takoj napravi deco. Večno sem. imela od spredi kračečo kiklo, mlajšovpa kak prosa,« je dejala teta Bara, ko nas je, dekleta iz svojega roda, uvajala v skrivnosti zakonskega stanu. Njej bi kazalo verjeti, saj se je poročila s sedemnajstim letom, rodila dvanajst otrok in svojega prihodnjega moža prvič videla šele, ko je s svojimi prišel v ogledi. Svak Matjaž je imel o tem sicer svojo verzijo in trdil, da mu ona ni dala miru ne v postelji ne na seniku pa tudi, ko sta se lahko skrila v koruzi, je bilo bolj veselo. »No Ja, ka ščemo, če že ovak nej bilo dosti veselja, človek je nej iz lesa. Pa tudi na gostuvanji so mi dečki v nakloni zaujkali, ka mladaženec si je na-šeu sani, ka de se do svoje smrti vozo na nji}« Svak se je muzal in pri tem šegavo pogledal svojo Baro. Ona pa je bolj mehko zamrmrala: »Ej, ti stari nemak, nigdar noš k pameti prišou.« »Sneja naj bou sigdar naprežena, ka nede na druge moške mislila pa Zgodba k fotografiji; Starejši fant se je dogovoril s kmetom, da mu da svojo hčer Micko za ženo. Zmenila sta se, da jo v četrtek proti večeru odpelje na farovž zaradi zapisovanja. Mihal z vozom pripelje do konca vasi, dekle se usede k njemu in nekaj časa se peljeta, ko jo fant pogleda in vpraša: »Jula, to si ti? Kje pa je Micka?« Dekle odvrne: »Oče so rekli, da sem jaz starejša in se moram prva poročiti!« Mihal ošvrkne konje in veli: »Pa naj bo, zaradi tega pa res ne bomo voza obračali ...«. Nadaljevanje zgodbe si lahko ogledate na fotografiji. prek štrang noge devala. Naša sneja naj si zeme v roko srp, ka nede mejla na druge moške skrb.« je ho tel izkoristiti njeno popustljivost, toda ona je le zamahnila z roko, odšla v prednjo sobo in prinesla v svilnati paper zavito poročno sliko. S kazalcem je pobožala svojo podobo in zasanjano dejala: »Lejpa, res lejpa nevesta sem bila, si so me zijali. Gvant smo si posou-' dili od Amerikanke. Ona ga nikdar nej mela oble čenega, njen pisar je pred poroko vujšo z židovov služečkov deklov, pa je tul njo ta njau z dvoje dece. Za to se pazite, s kom te se vkup dejvali: bole je gosposki, vekši gavnar jeste.« Potem je sledila dolga zgodba o bogati dedinji, ki je po očetu nasledila veliko dolarjev, saj je dvajset let delal New Brunswiku, m ko je poslal domov poročno fotografijo hčerke nekega Goričanca, si je njegova Anuška rekla, da tudi ona hoče prav takšno obleko. Zašili so ji jo v Dolnji Lendavi. Čeprav je imela še veliko snubcev, nikoli ni šla pred oltar, in ko je že imela krepko čez trideset,,jo je posojala vaškim dekletom, njo so pa za plačilo vabili na gostuvanja, kjer si jemala moške za eno noč ... »Teta Bara, pravite, da ste prekleli tisto uro, ko ste se poročili, pa zakaj se niste ločili?« je na naše nagovarjanje vprašala Albina, najbolj mila in naivna od vseh nas, »Lubi Jezus, ti si šče bole noura kak tista slu-žečka dekla, ka je vujšla z Anuškinim pisarom. Poštena žena ostane pri mou-ži, nej pa kak Veronika, ki je sakši teden žela svojo culo pa ajd domou. Lubi Boug, ka san se pretrpela! Mati so mi djali, ka sneja naj bo v kouti, ka nede nikomi na pouti. Ja san se toga držala, ešče gospon župnik so mi ednok pravili, ka, Bara, ti samo boj ponižna ... Ja, oni so lejko gučali, nigdar nej so meli tašče...« »Pa bi stopila na prag, ko si po poroki prišla k nan za snejo,« pravi Matjaž. »Ti nemak, nej si čuo, kak je tvoja mati pravila: Sneja moja, viško zdigni nogo,, ne brcni v prag, ka ešče jaz ne bi rada mrla,« mu je odvrnila in tako sta se prerekala v nedogled, me pa smo se hihitale ob peči in sanjale o princu na belem konju, no ja, če tega ne bo, pa o tistem, ki se bo pripeljal na mopedu... Tete Bare ni več, svaka Matjaža smo tudi že pred leti pokopali. Svojo ženo je preživel za celo desetletje. Tri leta pred smrtjo si je dal povečati njuno poročno fotografijo ter jo obesiti nad svojo posteljo. Ob zadnjem obisku mi je dejal, da Bara ponoči prihaja domov: »Doj stopi s kejpa, se sede na postelo pa mi sefele guči, kak je tan gor. Ona je angeo, ma isti beli gvant, kak gda sva se ženila. Tebi lejko poven, samo ne pravi način, mislili bi, ka san nouri« »Svak, pa je res, da sta se prvič videla, ko ste prišli v oglede?« »Ja san si jo nagledno že prle pri cerkvi. Bio san z druge fare, sen san pričo delat na gater. Pravim mojemu pajdaši z dela, ka san vido edno jakšo i povem, kakšo, pa pravi, ka to je moja sestrana, je delavna, ranč za tebe, pa še sobo lejko dobite, ker starejši brat z Ženov odi-šao v Francijo. Jožek je pravo, ka de se zgučaou z njenim očom. čez par dni ml pravi, Matjaž, hodi v oglede. Prosiou san gazdo, ki mi je bio krstna kuma, pa smo šli. Na grunti i stali je nej bilo ka dosti videti, jes san pa tudi meo oči samo za njou. Oprvin je tak bilo, ka va pr njima, pa je mrl moj brat, mati so vse oddali in prišli za menov, kupili kajžo in Bara je postala sneja. Moja mati so bili žmetna ženska, Bara je nej trpela. Jes sem pa bio kak v mlini, med dvema kamnoma. Ve pa gda večer pride, njoj pravim, ka če bi tuo bila, bi se mati nej telko svadili. Te se pa ona na mene svadi...« Teta Bara in svak Matjaž se nekje na nebeških poljanah sprehajata in Bara ga močno drži za roko, pa ne zavoljo prevelike ljubezni, ampak da bi se na daleč ognila tašči, ki ji je zelo pozno predala kuhalnico Teta ji ne more oprostiti tega, da jo je stara Horva-tovica pogledala skozi sito, ko so prišli od zda-vanja, da snaha ne bi zavladala v hiši... Ko gre svet okrog mene narazen, ko ne moremo potrpeti drug ob drugem, ko majhne* stvari napihujemo in drug drugega mučimo, poročne slike trgamo na dvoje, Gorička nevesta iz New Brunswika z razkošno obleko, po katef* je Anuška B. dala narediti enako, a v njej nikoli ni šla pred oltar- velikokrat pomislim na Baro, ki si je znala ohraniti svoj svet, ki se je za njo začel s poroko. Ob faša-neku, ko so veseli prekmurski pozvačini piskali in ružili po vasi, vabili na svatbo, so se v njej prebudili spomini. Mnogokrat je pripovedovala, da so od pravega gostuvanja ostali le še zvači, s kitami okrašeni pozvačini. •Na mojem gostiivanji nej bilo trideset tele peciva, le kumica je prinesla adno torto. Oča so dali zaklati debelo svinjo, glavna sakačica je vse napravila tako, ka so ešče en mesec gučali o ton, kakšo gostuvanje so meli pr Breglecovih. Zaj je lejko kuhati, da je sega zadosta, inda bi to pro-bali...« se je hvalila pred vnuki. Oči so se ji orosile, ko je pripovedovala, kako lepo je kuma, ki je bil za starešino, povedal svojo zdravico že pred odhodom v cerkev, pa pozneje, ko so pred polnočjo gostuvance postregli z zeljem in pečenko. Nakloni so bili v prvi vrsti namenjeni mladoporočencema, njihovim staršem, kuharicam, muzikantom in vsem tistim, ki so pomagali pri svatbi. »O, Bože dragi, kak so gančka kuma lejpo povedali, si so tuo gratalii, on pa je glasno začno: Za dragoga Jezusa ime, brezi šteroga nemremu lečti niti stanuti, bojdi nam pomučnik in zagovor^ v noči i vidnje. V na$ poslednjo} vbri, da def naša duša od tela lotted pa najbole. Da bi moglo biti najžmeče, nam, dragi Jezus, A'*1 lepše. Za našiva mlc^ ženca, šteriva sta dai^s nje den v ižni zakon sto^ pila, daj jima bogzdra^\ zemle i pridelek. Našet^ hišnemi gospodari ro^ Bougpoule z žitom, go^. z vincon, lese s sirun, 1°^ sžiron. Z dragimi kititi' mladimi dečki, šterih ! nej smili zdigniti pušk^, za volo vore krščanska domovine. Hvaljen bo? Jezus KristuŠ!« Teta d11 neštetokrat povedala zdravico, saj se je rostemu kmečkemu UL . letu prvič zgodilo, da utl nazdravili kot kakšni Ijici, in potem so j° prvič fotografirali v P' lestni beli obleki. Tistega davnega leta je bilo vse kot r njah. V kruti resničn^ so ostale le poročne 1 '■ grafije in bledi spom1 Mlada ali manj 111,1 f dekleta v beli simboličnim belim * cljem v laseh, resni n deniči, manj mladi :l v črnem ... To so fotografije, nastal6 P petdesetimi, sedelll^č setimi in morda s® $ leti. Vsaka je z«L neke vesele ali žai°s zgodbe. Tudi vaše i1 bralka, dragi brale^tv/ VKINIK33 pen januar 2004 Bobi je soprogo »osvojil« z £ OS S E S $ § namiznim tenisom s taščo pa rad kuha Magda Sekereš iz Dobrovnika je bila rojena leta 1937. Nekoč Je z možem in otrokoma živela tudi na Hotizi in v Turnišču. Moz Dezider je bil trgovec, ona pa je kot šivilja delala pri svoji mami, kije imela obrtno delavnico. Magdi m Deziderju sta se v zakonu narodi la sin Robert, ki je zdravnik in živi z družino v Novem mestu, in hčerka Gabika, ki je domov pripeljala zeta Francija Bobovca in je nekako neposredno »kriva« za nastanek tega prispevka. Gabika s svojo družino je ostala doma v Dobrovniku 204, v ločenem gospodinjstvu, a na enem dvorišču, kar pomeni, da so vsi zelo povezani. Pogosto skupaj tudi kuhajo, nikoli pa se ne prepirajo. »Bilo je poleti leta 1980, ko je Gabika Bobija prvič pripeljala domov Kaj sem mogla drugega, kot da se strinjam, kajti če je Bilo njej prav, sem se pač lahko samo strinjala Sploh pa sem že na prvi pogled začutila, da bo zveza trajna in uspešna. Že naslednje leto je prišlo v bližnji gostilni tudi do uradne poroke. Moram priznati, da sem dobila dobrega zeta, v posebno veselje Pa sta nama z možem tudi vnuk Robi in vnukinja Petra. Uidi danes pogosto skupaj kuhamo in sploh se odlično razumemo in S1 vedno pomagamo,« nam je pripovedovala čila m še vedno Pridna ter delavna tašča Magda. Ima tudi veliko hobijev, Pravzaprav poleg vsakodnevnih gospodinjskih opravil nenehno kaj počne. Veliko se namreč ukvarja z ročnimi deli ter izdeluje različna darila in podobne reči. Prane Bobovec Bobi je bil rojen leta 1951 v Lendavi Po IPmnaziji se je zaposlil v kadrovski službi lendavske enote '’“hiborskega Primata, a je gospodarska recesija naredila svoje, da je Bobi pred dobrim desetletjem ostal brez službe. Nato ' le skoraj profesionalno posvetil svoji »stari ljubezni« -trtnemu novinarstvu »To me je vedno zanimalo in zato ni bilo n°benih težav »Gabiko sem spoznal že kot otroka, ko je igrala Prilizni tenis. Uidi sam sem se nenehno vrtel okrog športa, a ' vsemu je nekega dne prišlo do ljubezni na prvi pogled. Kot ^kretar OK ZSMS Lendava sem ob neki priložnosti pripeljal nekaj afriških študentov v Dobrovnik, kjer smo imeli športna v ^|a, ker naju je še bolj zbližalo. Gabika pa je nastopala tudi . 1 1 skupini, tako da sva se veliko srečevala tudi tam. pa rVa Pa P°stala resna, ko sva se nekega dne dogovorila za V2tr‘)0 nainiznega tenisa. Pa še oba sva bila zelo trmasta in jji.i alna, tako da se nisva srečevala ne v Lendavi in ne Vt^. Dovniku, temveč v Genterovcih. S kolesom sva se peljala , । k ' Poti in tam igrala namizni tenis.« V zakonu z Gabiko je in sogovornik dva pridna otroka Petra študira angleščino V Budimpešti, Robi pa živilsko tehnologijo v Nap i°rU Gabika je zaposlena v razvojnem laboratoriju pri Var, ■’’Bc.ava, Bobi pa je doma, kjer poleg pisanja za časopise ■^1 Hi* bl$ •. ure>a svoj muzej, ki pa je poglavje zase, obiskuje slabo' , "nli ’Pd- "Moram priznati, da ima vsaka stvar dobro in se™ OHta^ te*® redne zaposlitve, sem se lahko rno^ posvetil otrokoma. In to je nekaj, česar se nikoli ne tlekof'la<^Oniesti^’<‘ Prav' Bobi, ki dodaja, da je po naravi sicer g0. .. °strejši in glasnejši, prav s taščo pa se nikoli ni sporekel r. eva riajvečja ljubezen v življenju je ljubiteljsko zbiranje razlik SUVeniriev in sedaj ima doma že pravi muzej z več tisoč enkratnimi eksponati, ki so bogastvo neprecenljive konjiči zlasti za ljubiteljske zbiralce. O Bobiju in njegovem dr-Uo- - lahko še veliko pisali, a to bomo morali storiti kdaj Prjtr^. ° Vsera videnem v Dobrovniku 204 pa lahko samo ‘laieo ^re za muzej, kakršnega nima najbrž nihče drug aokrog, in vse ge Sp]ača videti in tudi doživeti »Stanovali smo blizu potoka. Ponekod je bila voda druga najstarejša Pomurka sem imela prašičke in kravice,« brska po spominih še vedno vitalna Rozika. nadzorovala, izrabili so to in se veselo kopali. Jaz pa ji sem bila pošteno »bita* ... 1 Ko je še živel mož Štefan, sta rada hodila v TUrnišče 1 na prošcenje... Spomini jo vodijo tudi v Francijo, kjer je Rozalija Bogdan iz Dobrovnika Rozalija Bogdan, po domače Rozika, se je rodila daljnega leta 1902, sredi zime - bilo je 17. januarja na Kobilju. Iz vasi, kjer so novem okolju se ga je hitro naučila in vsa leta brez problemov i govorila v obeh jezikih - kot je naneslo ali kot je kazala J potreba. S Štefanom sta se dobro ujela, žal pa je že več kot 50 let vdova. Tudi bratov nima več, čeprav jih je bilo šest Z nasmehom v 103.leto Živi nam še, naša ^^dra^a Rozika! Zelo ponosna je na svojo družino. Čeprav navajena na skromnost, se ne brani razkošja slovesnih trenutkov. Enega takih so ji najbližji pripravili tudi ob njenem visokem jubileju. Ves čas našega obiska, v družbi župana, predsednice krajevne skupnosti in predsednice kuda Sandorja Petofija, ji nasmeh ni zapustil obraza. In pojasnila jim je tudi, od kod »okrasek« na desni ličnici: »Tudi muca mi je čestitala za 102. rojstni dan!« Rozika še vedno rada zapoje, po kobiljansko ali po dobrovniško, kol na fotografiji skupaj z dobrovniškimi muzikanti. Dobra volja jo gor drži, pravi in dodaja, da je povsod lepo, doma pa najlepše. Rozika pravi, da nekoliko slabše vidi in sliši, noge pa jo še kar ubogajo, tako da ‘si drva sama prinese v hišo. Radio ima zmeraj prižgan pa tudi v časopis rada pregleda. Veliko moli in obljubila je, da bo molila tudi za vse, ki ne vedo zdravo živeti In kje je njena skrivnost za dolgo življenje: »V zdravem načinu življenja, prehrani in gibanju. Rada imam žgance in dobrovniško kapljico - domačo šmarnico in ne tiste line sprle.« Živi s hčerko Mariško, ki ji je vse na svetu. Živita složno, kot prijateljici, ki se znata tudi skregati, ker sla obe trmasti. Še posebej Rozika, ki je v svojih pogledih nepopustljiva. M a riška pa nam je zaupala, da mamo najbolj jezi, ker vsega, kar je počela, ne zmore več. Vse življenje je delala in garala, zato je daljše počivanje zau|0 kazen . Med prvimi je jubilantki čestital dobrovniški župan Marjan Kardinar. Razveselila se je toplih odej, še bolj pa njegovega obiska, saj ni samo župan, ampak je tudi njen prijatelj. »Rada sem, ko kdo pride, in tudi med ljudi še rada grem. Zdravje mi, hvala Bogu, kar služi, čeprav se tu in tam tudi kakšnemu prehladu ne morem izogniti.« Pen januar 2004 Steyr je odpuhal »Hmm, kaj naj storing »Give me G. Zorko & co. Kartaš zato, da lahko kadiš, ali kadiš zato, da lahko kartaš? V nekdanji Jugoslaviji je kvartanje doseglo naj več j o priljubljenost v sedemdesetih in osemdesetih letih dvajsetega stoletja, v devetdesetih pa je s pojavom sodobnih elektronskih iger začelo pojenjati. Ves ta čas je bila v Pomurju glavna kvartopirska igra »šnops«. Sedaj se redko ali pa skoraj nikoli ne zgodi, da bi videli koga kartati v kakem gostinskem lokalu, npr. v Murski Soboti. Tradicija se je najbolj ohranila v posameznih goričkih vaseh, kjer se kvartopirci še dobivajo v večjih družbah v gostilni. Eno takih tradicij je minulo soboto že drugič poskušala obuditi izletniška kmetija Grah, ki je v gasilskem domu v Vidoncih pripravila kartanje v »šnopsu« za super nagrade: traktor Steyr 18, žrebico, svinjo, koze in še kaj. Čeprav so pričakovali več kot sto udeležencev, se jih je prijavilo še vedno zavidljivo število okrog šestdeset tekmovalcev, od katerih jih je kar precej prišlo iz Murske Sobote, nekateri pa tudi z desnega brega Mure. Vsi pa so morali položiti kavcijo v viši- Zanimivo, da se je kvartopirstvo skozi zgodovino vedno štelo za nekaj negativnega. Istrska obalna mesta so imela v mestnih statutih prepoved kvar tanja, podobno pa je bilo tudi v Nemčiji m Avstro-Ogrski, čeprav je tam cvetela praksa izdelovanja igralnih kart, kar je državi prinašalo denar od davka. Tudi slovenski svetnik Anton Martin Slomšek je za časa svojega 'službovanja v Vuzenici med ljudstvom odpravil kvartanje za večje vsote, ker je po njegovem mnenju med nekatere vnašalo revščino, med vse pa sovraštvo. Pri slovenskih kmečkih povestih je kvartanje spadalo v enako folklorno motiviko kot alkoholizem, praznoverje, vraževernost, berači in cigani. Zanimanje oskrbovalne službe prevozniku, Zvonku Jerebicu iz Melinec, nagradne ke« pa ni več med živimi, saj jo je menda še isti podelitvi doma čakal mesar Prijava - prvi z leve: organizator Drago Grah Zmagovalca prejemata nagradi: Ciril Martinec (zadnji na desni) traktor Steyr 15 in Jože Žekš (drugi z leve) žrebico. Pri kartaniu se ne pije malinovec. m 4500 tolarjev. In res tako tekmovanje ni za tiste z bolj plahim srcem. Takoj ko si odprl vrata gasilskega doma, je vate puhnil oblak dima, znotraj pa je bila tako gosta cigaretna megla, da bi jo lahko z nožem rezal Za lesenimi mizami so sedeli v glavnem sami okoreli možje, mnogi med njimi s cigareto v ustih, na mizah pa pijača, predvsem pivo ali »špricer«. Skratka, razpoloženje je bilo natanko takšno, kot si ga človek predstavlja na kvartopirskem tekmovanju Cenik s ponudbo pijače je imel na seznamu samo eno krepčilno jed: klobaso s hrenom. Tudi čas je tekel bolj po kvartopirsko: kljub napovedanemu začetku ob 18. uri se je stvar resno začela komaj ob pol devetih zvečer, kdaj se je končala, pa raje ne vprašajte Zmagovalec in imetnik traktorja je postal Ciril Martinec iz Satahovec. Ker je avtoprevoznik, ima na mejah med čakanjem dovolj časa za kvartopirske vaje Zrebica je pripadla upokojencu Jožetu Žekšu iz Prosečke vasi, več kot stokilogramska svinja pa - zanimivo! - še enemu avto- Tudi ženske so lahko mojstrice »Šnop^ Igre, pri katerih določi zmagovalca naključje, so stare toliko kot človeška civilizacija. Vendar je vprašanje, ali lahko kvartopirstvo štejemo v to kategorijo, saj o zmagi pogosto ne odloča naključje, ampak sposobnost, izkušnje in logično razmišljanje (včasih pa tudi hitri prsti j kvartopirca. Kvartopirstvo je iz arabskega sveta v Evropo prvič prodrlo v srednjem veku, najprej se je pojavilo v Italiji, nato pa se razširilo še v druge dežele. v Satahovce januar 2004 VESmiKss Čeprav je zid, ki je ločeval nemško prestolnico na vzhodni in zahodni del, že zdavnaj pen padel, pravijo, da je Berlin še vedno mesto, ki živi z dvema srcema. Središče enega dela mesta je Alexanderplatz, drugi center je Kurfurstendamni. Čeprav je minilo že več kot dobro desetletje od začetka skupnega življenja v združenem mestu, vzhodni Berlinčani se vedno spoznavajo zahodni del nemške prestolnice in zahodni Berlinčani vzhodni del mesta. Eden od vzrokov je tudi njegova velikost, saj meri 889 kvadratnih kilometrov. Mesto je tako veliko, da bi morebiti samo v eno ulico strpali kar vse prebivalce Murske Sobote. In kaj bi bilo, če bi poskušali obratno? Koliko prebivalcev Berlina bi glede na velikost pomurske prestolnice lahko preselili v Mursko Soboto? Vprašanje še vedno ostaja neznanka, toda z gotovostjo lahko trdimo, dahi nanj z lahkoto odgovoril Berlinčan Janis Salnajs. Sam se nikoli ni preselil iz zahodnega Berlina v vzhodni del mesta, temveč I® naredil še večji korak proti vzhodu. Že vrsto let namreč živi v Murski Soboti. zahoda na vzhod Janis Salnajs, Berlinčan v Murski Soboti / Dejan Fujs Slasbenik po duši 0 življenju v deželi ob Muri pravi, da je predvsem Irn temveč tudi evropske produkcije, vsi pa so sinhronizirani v nemščino. je včasih čudno, ko gledajo na primer •■!■..' S^e televizijske programe in vsi igralci slo 1111 V nemškem jeziku, medtem ko je na televiziji za prevod poskrbljeno s 1' Nemčiji velja že dolga tradicija lii,. °niziranja filmov, zato imajo naši televizijci in "■ J delavci na tem področju bogate izkušnje. inu. sim f.rS Natalija Juhnov Včasih je besedilo, ki je v filmu sinhronizirano v nemščino, celo bolje izvedeno kot v angleškem originalu. Toda mene ne motijo niti slovenski podnapisi na filmskem platnu ali na televiziji, saj si s poslušanjem besedila v originalu človek bogati znanje tujega jezika,* smo izvedeli od Janisa. Javni prevoz__________________________________ Kot je bilo zapisano že v uvodu, tudi Janis pravi, da Berlin še vedno živi dvoje življenj - vzhodno in zahodno. »Sicer se to počasi staplja v eno in pravijo, da je najbolj vidno na cesti Unter den Linden, ki je najstarejši nemški klasicistični bulvar, ki spet postaja novo berlinsko središče, toda nekatere razlike med obema deloma mesta in med prebivalci še vedno ostajajo in bodo tudi ostale,« je povedal Jams. Turi* sti, ki pridejo v Berlin, bodo gotovo najbolj navdušeni nad vzhodnim delom mesta, kjer je veliko starejših, zgodovinskih stavb in hkrati veliko sivih socialističnih zgradb. Če pa bodo iskali središča nem Alexanderpalfz škega in evropskega gospodarstva, potem bo pravo mesto za njih zahodni del mesta. Čeprav razdalje v Berlinu ne predstavljajo ovir, hodi le malo prebivalcev iz vzhodnega « dela mesta v službo v zahodni Berlin in obratno. Kljub temu nekateri potrebujejo, da pridejo v službo uro in pol ali celo dve. »Ker je javni prevoz dobro urejen, se najpogosteje vozijo z vlaki ali avtobusi, zato v Berlinu avtomobila skorajda ne potrebuješ. Pri vas pa moraš imeti skoraj obvezno lastno prevozno sredstvo, če hočeš priti na cilj. Poleg tega lahko med vožnjo na vlaku ali avtobusu delaš še veliko drugih stvari, na primer prebereš knjigo ali celo zaspiš, kar ni redkost pri tistih Berlinčanih, ki mo- Manul je skupina, ki igra alternativno rock glasbo. N|en član je tudi Janis Salnajs. rajo vstajati zelo zgodaj, da pridejo pravočasno na svoje delovno mesto,« je še doda! Janis. V nedeljo zaprto __________________________________ Dan po končani službi je v Berlinu namenjen sprostitvi, času za družino, tudi gledanju televizije. Nekateri se zvečer odpravijo v lokale, drugi ostanejo doma. »Ko sem prvič prišel v Slovenijo in sem bil v Ljubljani, sem bil zelo presenečen, kako hitro zvečer pri vas zapirajo lokale. V Berlinu bi jih ob takem času šele odprli in zaprli šele zjutraj. Tudi v nedeljo si v Ljubljani komaj našel kavarno, kjer bi lahko popil kavo, saj je bila večina lokalov zaprtih. V Berlinu se to ne more zgoditi. Poleg tega so včasih lokali pri vas na takšnih mestih, da bi jih v Berlinu odpisali že po prvem mesecu delovanja. Namreč tam ni v navadi, da bi na primer najbolj uspevali lokali na bencinskem servisu ali pa nekje na obrobju mesta,« je dodal Janis. »Dodeli« in slivovi cmoki O tradicionalnih nemških jedeh naš sogovornik pravi, da se te spreminjajo od pokrajine do pokrajine. Medtem ko Bavarci na primer jedo bele klobase in pijejo pivo, so tradicionalna jed v Berlinu neke vrste mesne kroglice, ki pa so bolj ploščate in so videti kot polpeti. Omeniti moramo tudi beluše, ki jih pridelujejo v okolici Berlina in nato ponujajo skorajda v vsaki restavraciji. »Drugače pa je Berlin mesto mednarodnih kuhinj, od italijanske in kitajske do afriške, medtem ko je postal turški kebab že skorajda tradicionalna jed,« je v šali povedal Janis. »V Sloveniji pa imam najraje ‘dodole’ in slivove cmoke,« nam je še zaupal. ‘Dodole’ je poskušal tudi sam pripraviti in bil pri tem uspešen. Vsi Janis Salnajs odlično govori slovenski jezik. Slovenščine se je naučil zelo hitro, pri tem pa priznava, da tudi Pomurci dobro obvladamo nemščino. Na vprašanje, ali pogreša Berlin, Janis odgovarja, da nima domotožja, da ima rad Mursko Soboto in tukajšnje ljudi. Zdaj sicer mora še pokazati potni list, ko gre v sosednjo Avstrijo in Nemčijo, toda maja bo Slovenija vstopila v Evropsko unijo in takrat bomo vsi, ne glede na to ah bomo v Nemčiji ali Sloveniji, prebivalci Evropske unije. januar 2004 Branko Šomen Rojen prvega aprila 1936 v Mariboru, v tranzitu iz Marenbergp (današnje Radlje ob Dravi) v Dolnjo Lendavo in nekaj mesecev za tem v Mursko Soboto. Tu je preživel mladost, nato odšel študirat v Ljubljano. Postal je novinar, pesnik in humorist. Leta 1963 se je znašel v zaporu zaradi Bruca, glasila Kluba prekmurskih študentov. Kasneje je napisal sedem pesniških zbirk, dve zbirki humoresk in več kot dvajset romanov. Napisal je prvo zgodovino prostozidarstva na Slovenskem Molčeče, nevidno bratstvo. Zamikal ga je film: naprej je postal filmski kritik, nato urednik mesečnika Ekran in slednjič filmski scenarist. Po njegovih scenarijih je narejenih sedem celovečernih filmov. Za film Let mrtve ptice (režiser Živojin Pavlovič) je dobil v Pulju zlato areno za najboljši scenarij. Za scenarij Samo enkrat se ljubi (režiser Rajko Grlič) je dobil prvo nagrado v Vrnjački Banji. Skupaj z dr. Matjažem Kmeclom je napisal scenarij za film in nadaljevanko o dr. Francetu Prešernu. Leta 1999 mu je Paramonth odkupil scenarij o holokaustu Trdnjava iz pepela. Lani je bil član žirije na MFF v Karlovyh Varih. Rad potuje, rad se vrača v Prekmurje, rad je v družbi pokončnih, 36VESM I Okus po Vpreteklosti si je človeštvo s potovanji razširilo obzorja, obogatilo svoje znanje, prisvojilo nove celine. Danes ljudje potujemo poslovno, zasebno, turistično. Naš cilj so kraji, kjer so stvari še vedno eksotične, nedosegljive. Sem sodi tudi potovanje na Mesec in Mars. pametnih, tolerantnih in v življenje zaljubljenih ljudi. V eni od okrepčevalnic in trgovin, kjer so zbrani najrazličnejši spominki iz ameriške filmske industrije, je naletel na Marilyn Monroe. Zal je bila iz mavca ... Danes se z letali najhitreje pride do cilja, čeprav ni več tako varno kot leti. Za svojo petdesetletnico sem bil prvič v Ameriki. Vizo sem dobil v Gradcu v Avstriji. Danes imamo ameriško veleposlaništvo v Ljubljani, za ZDA potrebujemo vize. Toda pregledi ob vstopu na ameriška tla so strožji: zarat® bojazni pred terorizmom. Zdaj ti odvzamejo prstne odtise, fotografirajo & moraš se sezuti, sprašujejo te. Med drugim tudi o tem, ali imaš v Amerik1 sorodnike, kje natančno boš stanoval, ali je bil kdo navzoč, ko si se pakir^ (da ti ne bi podtaknil v prtljago kakšnega orožja!), in tako dalje. Predlani sei* dobil na letalu trombozo, pa sem se decembra vozil v poslovnem razredu. stane več, a je neprimerno udobnejše: lahko sem iztegnil nogo, imel sem sv# TV-program, dobil sem bogat jedilni list, izbor francoskih vin. Vse na DELfl Prvo srečanje z New Yorkom je bilo šokantno S Kennedyjevega letališča sem se s taksijem vozil skozi Bronx, siromašno četrt. Taksist je zaklenil vrata, kajti eden od črncev je planil do nas, besno trkal po steklu in nekaj divje vpil. Rešila nas je zelena luč na semaforju. Vprašal sem taksista, kaj je želel crnec. »Quater, četrtino dolarja.« »Zakaj?« Z njim lahko telefoniraš, plačaš vozovnico, kupiš časopis. Če nimaš qauterja, si siromak. New York je sicer največje ameriško mesto, a še vedno s pridihom Evrope. Emigranti, intelektualci so si tu uredili svoje uspešne knjigarne, antikvariate, založbe, TV-postaje, borzna središča: pustolovci so odšli dalje na divji Zahod, vse do Tihega oceana, do Kalifornije. Manhattan je človeško mravljišče, Broadway je estradni cirkus. Tu so kabareti, sijajna gledališča s programi, ki so na sporedu po več let. Tu so trgovine odprte vsak dan, tudi v nedeljo. Kajti v Ameriki se dela, služi in zapravlja. V New Yorku skoraj ne potrebuješ avtomobila, tukaj ti je na voljo taksi, yellow cab. Z njim prideš kamorkoli. Poceni je, samo qhaterje moraš imeti. Ali kreditno kartico. Newyorčani bolehajo za evropskimi starinami. Nostalgično kupujejo vse, kar jih spominja na staro celino. Doma imajo stare francoske slike, secesijske luči, antikvitetne knjige iz vse Evrope, orožje, izdelano v Toledu. Tu veljaš več, če znaš francosko, uspešen si, če razumeš hebrejščino. Trgovine so polne kupcev, v mestu lahko zaideš v Malo Italijo, v brazilsko četrt, judovski geto, v irske pube, ruske menze, azijske zajtrkovalnice ... Povprečni Newyorčan ima dobro plačo, kajti stanovanja so draga, predvsem v središču mesta. Mnogi se vozijo s podzemno na robove mest, nekateri celo do Connectucuta z lepimi vilami, podeželsko idiliko. Za sto dolarjev lahko dobiš v mestu solidno hotelsko sobo: nekateri apartmaji stanejo po tri tisoč in več dolarjev za noč. Nekoč ni bil priporočljiv večerni sprehod po mestu, danes je New Ybrk eno najvarnejših mest na svetu. Menda gre za dogovor med županom in mafijo, da je koza cela, volk sit, turisti pa varni. Znamenitosti v mestu je za deset dni ogleda. Mnogi gredo pogledat Kip svobode. Ta se najlepše vidi z morja. Velja pravilo, da emigrant, ki prvi zagleda kip v megli, postane v Ameriki srečen. In tako se je na vsaki evropski ladji našel kakšen srečnež. Tudi moj strič, ki je pripotoval kot Ferenc Šomen in tam postal Frank Somen. Ali moja mama, ki je prišla po prvi svetovni vojni v Chicago kot Rozalija Gruškovnjak in postala tam Rose Grusco. Slovencev je danes največ v Clevelandu, Betlehemu in Chicagu. Z leti so se postarali, porazgubili, njihovi vnuki so postali pravi Američani in samo njihovi ame-rikanizirani priimki izdajajo evropske korenine. V eni od številnih razkošnih knjigarn v L. A., kjer so poleg knjig tudi majhne kavarnice, kjer lahko ves^ prebiraš knjižne novosti, na razprodaji pa kupuješ najzanimivejše knjige. Filmski producent Branko Lustig, dvakratni nagrajenec z Oskarjem, me vozi s posebnim romobilom po ulicah JKU III Ul I I v I IJ T Ul iU. I^U UIIUUII JU T p je mladi ljudje, ki obiskujejo številne loka' kinodvorane v zgradbah, ki imajo nadih Santa Monica, Tretja ulica, ki je odprta za pešce: vsakdanji prizor z utrujenimi turisti in obiskovalci tega ob morju ležečega mesta ... plaža in morje.. v nmiiK37 Kaliforniji L. A. - mehkoba, zdravje pisana prijaznost____________________________ V San Franciscu sem bil dvakrat: majhno mesto, podobno Zagrebu. Simpatično s svojimi ulicami, podobnimi »kačjim ridam«, smešnimi tramvaji in dobrimi restavracijami Ena od njih je priljubljen Tadič: skoraj vsi v lokalu so z dalmatinskih otokov. Njihova riba je okusna, cenjena. V bližini so sončni vinogradi, po njih )e posebno znana Napa Valley, kjer se je uveljavil Grgič s svojimi izvrstnimi belimi vini. Zdaj je začel uspešno vinarsko pot tudi filmski režiser Coppola Njegovo dobro črno vino sem pil med poletom v Los Angeles. Kalifornija ima v sebi mehkobo, zdravje, pisano Prijaznost. Pred osemnajstimi leti sem jo prvič obiskal (in potem skoraj vsako leto). Sošolec Jože Hradil mi je dal naslov najinega sošolca Vincija Horvata, potem je Vitici pripeljal še Rudija Poredoše in odšli smo v enem od sprejemov filmske ekipe v °"ywoodu sto manekena po svoje de-/^rala zobovg Predstavljala sta angele, kajti * Angeles je v bistvu mesto angelov. ehiško restavracijo slavit moj rojstni dan. Opolnoči dobil torto s svečko, japonski turisti so nas °8rafirali, dal sem jim naslov, da mi pošljejo sliko, a Nikoli nisem dobil. Ostati dlje časa v L. A. in ga 2nati, je posebna pustolovščina, za katero je rebno kar precej živcev pa tudi denarja. aiprej sem šel na šoferski izpit (stane deset dolarjev), ^stavno prideš v veliko zgradbo, vzameš listič, greš ni in stoje opraviš teoretični del izpita ter ga odne-uslužbenca. Ta pregleda listič, in če si pravilno sovoril na vprašanja, te takoj fotografirajo, potem ha dvorišče, kjer lahko s svojim aE državnim avto-d0^Oni ’Praviš še praktični del izpita. Čez teden dni tifik vozna dokument m to je tudi tvoj I. D. (iden- ।, Tajski dokument). Če te kdo legitimira, ne vlečeš Potnega lista, marveč vozniško. Prve dni sem ph'. zakaj stoji pred vsako hišo po pet avtomobilov, i;,.^ ' ° razložili: oče, mati, sin, hčerka, vsak ima svoj ^ ^hbil, kajti zjutraj gredo na posel, v službo, šolo. V si Q . Se vsi usedejo v velik džip, odpeljejo po nakupih, e(Jajo kakšen film, gredo na kosilo, se pogovarjajo pen in tako rešujejo probleme, ki so se nakopičili čez teden Kajti v ponedeljek se spet vozijo vsak v svojem avtomobilu, vidijo se šele pozno zvečer, vse do sobote. Za komunikacijo imajo mobitele. Glavna ulica, Sepulveda, je dolga 132 kilometrov in gre skozi različna predmestja, naselja, četrti. Toda ljudje se v glavnem vozijo po »free-wayu«. Štiripasovnica je normalna cesta, tista s sedmimi je prava. Zdaj je skrajna desna rezervirana za hitro vožnjo, za avtomobile, v katerih sta najmanj dva potnika. Med tednom je na teh cestah devet milijonov vozil m prav toliko voznikov: en avtomobil - en šofer. Izjeme potrjujejo pravilo. Vsi vozijo od nekod in nekam. To je nepretrgana reka vozil. Vozijo hitro, nesreč je malo Avtomobili pa od toyoteinford mustanga do jaguarjev. Ponudba je vsiljiva: kupec lahko že za petsto dolarjev gotovine kupi nov avtomobil In ga potem odplačuje. Njihove veletrgovine so večje od naših, predvsem pa V pristanišču San Piedro je bila zasidrana jahta, ki je imela na strehi svoj helikopter. To se imenuje: pravi ameriški standard z večjo izbiro blaga. Ni je stvari, ki je ne bi mogli kupiti Problem je v preveliki izbiri. Recimo štirideset vrst sladoleda. Tudi jajčka so sortirana po debelini. V časopisih so vsak dan objavljeni kuponi z znižanimi cenami artiklov. Upokojenim prihajajo z njimi v trgovino in privarčujejo dolar ali dva na dan. Najnižja pokojnina je sedemsto dolarjev, povprečna dva tisoč. To zadostuje za skromno življenje, posebno če si že odplačal hišo, če nimaš dolgov. Srečal pa sem tudi bogate Američane. Z vilami, bazeni, mercedesi pred vrati. In skoraj nikogar, ki bi bil rojen v L. A. Skoraj vsi so prišleki. Mesto ima enajst milijonov prebivalcev. So ljudje, ki na primer iz Santa Monike, kjer stanujejo, nikoli niso odšli na drugi konec mestec na primer v Pasadeno. Najbolj živahno pa je na morski plaži, ob obali, znani kot Venice. TU je prava podoba Amerike. Tu slikarji prodajajo slike, muskmani korane, črnci afriška glasbila. Tu so trgovine z očak, majicami z najbolj smešnimi napisi, slaščičarne, lokah za tetoviranje. Tu se ljudje sprehajajo, kakor jim je drago: v majicah, toplih hlačkah, do pasu goli, v težkih Ena od prijaznejših kinodvoran v Sherman Oaksu v San Fernando Valleyu z velikim parkirnim prostorom. Lani odprt kulturni center Walt Disney v središču L. A. v tako imenovanem Downtown u. Tu se vrstijo izjemni koncerti klasične glasbe s kar dragimi vstopnicami po 150 dolarjev. Zgradba je nadrealistična. Videti je kot obrnjen trup Titanika. škornjih, usnjenih plaščih. Na povodcu vodijo pse, mačke, na ramenih jim sedijo papige, na povodcu sem videl majhnega aligatorja. Mimo so zdrvela dekleta na kotalkah, v bližini črnci igrajo košarko, budisti na svoje instrumente, kopalci se poganjajo v umazano morje. Pisano, kot je Kalifornija, naivno, kot so na sploh Američani. Videti je treba obe skrajnosti: decenten, artificialen New York in razbohoten, sproščen stil življenja v Kaliforniji. Sen vsakega bogatega Američana je, doživeti upokojitev in se preseliti na obale Tihega morja Kalifornija je njihova zadnja destinacija. O njej ne sanjajo samo mladi, prihodnji filmski igralci, marveč tudi odrasli Američani To je obljubljena dežela za vse. Samo, da nikjer ne tečeta ne med ne mleko. In Vinci mi je pred odhodom rekel, da se sam ne bo več vrnil v Prekmurje. Lepo mu je, kjer je Morda se boji, da tudi Prekmurje počasi postaja Amerika. Če že ne Amerika, pa vsaj Evropa V starem hollywoodskem hotelu Roosevelt sva s hčerko delala družbo Charlesu Chaplinu kot otroka me je nasmejal s svojimi filmi, moja hčerka Rasa in on pa imata še več skupnega: rojena sta na isti dan - Šestnajstega aprila. Na dvorišču mojega prijatelja Jirija Plannera v družbi z drugim češkim umetnikom Milošem Formanom (brez klobuka). To je majhen Češki raj na zemlji... Pen januar 2004 idva sva dobilo prijaznejši Že nas je dosta, ge bi se radivi pelale? Ja, ja, leiko. Mata čas tudi za pijačo? mačka je tako enostavno i«l • E5-821 Se Še spomnite Penovih akcij? O njih ste lahko brali kako leto nazaj ali pa so vas Penovci presenetili kar doma, na ulici ali kjerkoli že. Penove akcije so spet tukaj, le da tokrat z nekoliko mlajšo ekipo. In za prvi pohod smo v dneh cenejšega nakupovanja izbrali parkirišče nakupovalnega centra. Zanimalo nas je, ali ste pripravljeni pomagati mladostnikom, ki so nakupovali in potrebujejo prevoz do doma. Pa poglejmo...______ Moja a j as Natalija Johnov Maja, Staša, Timotej da nujno potrebujeva prevoz. Vmes pride njena mama, ;i pa je takoj pripravljena ne morem spusti tj v avto Naslednja žrtev: gospod Fijok. Tokrat ni bilo nobenih problemov. Pridemo do gospoda, ki ga že na daleč prepoznamo, povprašamo, ali nas zapelje do Murske Sobota, a on za sodelovanje. V trenutku začne pospravljati po avtomobilu in m prevoz. Hvala, mamal ^*385^22$ ko s™ s" M»i° °bote. Povedal je, da nekoga ■.' ■T °' d° Murske da ™|u medtem lahko zapeli ie k? l k° SVa mu Podlagalo, ie B Uf, kak je težko ta televizija! Toga neva nesla do Sobol®' nekoga trbej najti, ka de naj pelo.' napadalna, brezskrbno odvrne, do lahko tudi do Černelavec, in če imamo čas, nas pelje tudi na pijačo. Tokratni zmagovalec! Srečali smo tudi fontn u.i., ■"'MEM * ss **• m kai se gremo v smislu d h'SreriChl 'zP^d m pridna n '* Peljala. Še ko ii y nlh« izsilil ®do | * »Etri irr’ ia P°te9av’™o in sJo^V ih wan „„ zabavo, abreemj "JU™? d° ure. Jaz bi lin, dovolila za kakšno uro dljo. kol meni dovolijo star- Mene starsi priganjajo, da naj se učim in so pn ocenah velikokrat zelo strogih “ ki egajo, sem jezna na njih. Ne razumejo da .sem včasih po krivici dobila slabo oceno p«« n boI,e ra2umef “ * pomagate Tud: mi otroci bi lahko kdai । 1 tizirali svoje starše kot oni nas. Ihdi nam ... M-.imo vsec, kako se obnašajo, kako se ob-kakšne insure imajo Starši & tudi Prevec zaščitniški do nas. Prepričani so da če gremo ven, bomo takoj padli v slabo družbo si Xr" " Sm° Urnejši, kot Mladostnika naučiti kreativneje reševati težave Dragi moj! Danes je spet eden takih večerov, ko sedim pred televizijo in te čakam. Ne štejem več, kolikokrat sem že pog--ledala na uro, in ne vem, kolikokrat sem vstala s fotelja in pogledala skozi okno na dvorišče, ali je tvoj avto že pred • hišo. Z vsakim avtomobilom, ki se pripelje, upam, da bom zaslišala motor tvojega avtomobila. Pa gredo vsi mimo. Danes zvečer te spet ne bo. Že davno mi bo v ustih izginil okus po zobni pasti, ko bo zaškrtal ključ v vratih in boš vstopil. Tvoja obleka bo smrdela po cigaretnem dimu, politi pijači in potu, kdo več čigavem. Spet bom vesela, da si se vrnil, a hkrati tako jezna, ker pozabiš name. In naslednje jutro bom slabe volje, ti pa ne boš imel pojma, zakaj. Brigita Vaše pesmi Pojdi Nočem, da trpiš zaradi mojih muk, muk mojega življenja. Nočem, da si ob meni, ker vem, da bi trpel. Ker vem, da te bom prizadela. Pojdi daleč od mene, ker jaz ne prenašam bolečine in te bridke zapuščine. Enim so že drobne težave lahko usodne tai’ 'r ' ’e mladost lepa, je tudi . 1 a Pri teh letih mladostniku z Sovirnj težavami in izkušnjami ' gc'.jin ni enostavno Že drob ,,r ''sn lahko za mladostnika । Problem. Usodne so lahko, še 11 :i, če ga starši ne naučijo, Ml a 86 sP0Pnieniati s težavami. star’ ^iik je zbegan in izgubljen, triu S' Prav tako ne vedo, kako r^P^agati. ^ro^u moramo Po n 1 r more biti vedno vse ^^ovem in ni vedno vse lepo. vedno najboljši, niorajo znati sprejeti kot str^š' kako se mladi in njihovi 1 sPoprimejo s težavami, sta Psij J'l' '■ ' diplomirana socialna J \ kimona Neuvirt Bokan, Sod, i Kriznega centra za mlade, in ^avoc Franc Špilak. imajo težave? spoznavamo, da hiovj ^kdostniki precej proble ali in^ : po kralju Aleksandru vse do njegove smrti leta 1934. Nato se je preimenovala po njegovem nasledniku - kralju Petru drugem - v Cesta kralja Petra drugega Med drugo svetovno vojno, ko so Madžari zavzeli Prekmurje, so jo Poimenovali po takratnem madžarskem voditelju Miklosu Horthyju, vendar to ime ni bilo dolgega veka, kajti po vojni dobila takrat značilno ime za glavne ulice v mestih in naseljih, Titova ulica, torej nova država, nov vladar in s tem novo ime. Po osamosvojitvi Slovenije se je Preimenovala v Slovensko ulico. Zanimiva je ulica, ki je v svoji preteklosti zamenjala 'ar nekaj imen, od nekdaj pa izžarevala meščanski duh. h)ej so bile namreč nekoč imenitne kavarne in gostilne s Plesnimi dvoranami, v katerih so bile plesne zabave, ^©dni napisi na vratih trgovin pa so privabljali kupce, Predvsem s tekstilom in novostmi, ki jih je bilo težko dobiti ZUnaj mesta. Na razglednici skrajno levo je na začetku Kardoševa 1|S:4 v katere spodnjem delu je bila trgovina Weiss z moško infekcijo, v nadstropju pa je bilo stanovanje Kardoševih. N^es je v tej stavbi trgovina Metrček. Naslednja zgradba svoj jaz Prebegov, carinskega krimi-1’ ' vendar sem vse skušal krediti najprej po prijazni h Tega so me naučili v šoli, ^je delo pa je to preizkusilo 111 Potrdilo, Sovražim krivice, । si ■ jih je zgodilo preveč. « znai 11 in izkušnje sem li‘- egg prenašal tudi na ade. Tako smo imeli na 1 hner ze leta ’50. v Soboti Prometno policijo, čeprav ^vtm, ni vejijo BJ] sem ^entor mladim prometni-Oln in ka| sem |lh učil -Prijaznosti in spoštovanja« kilometrov Brevet ________________ današnjim policistom Arijka trpnost in prijaz-hosti vi.-, uka] - morda । časa, ki ga živimo, 0 r*J-rneruitfVi ki ih nosijo v ri . Tone o svoji izkušnji **V1 takuk »Zgodilo se je i od tega, ko sem v ’ ' iu vozu 5 kilometrov reveč Policisti so mr1 usta-in hcur.|| kaznovati. Ko 1 m skušal dopovedati, zakaj teh dodatnih pet kilometrov, me niso poslušali. Predpis je predpis Je že res, sem se strinjal, vendar si mora tudi policija vzeti čas in prisluhniti, kaj ima povedati tisti, ki je storil prekršek.” Preljubo Prekmurje Tone je klen Primorec, ki so se mu v življenju zgodili številni dogodki dobri in slabi Slednje je poskušal pozabiti, z dobrimi je živel. »Eden najboljših, ki je tudi zaznamoval moje življenje, pa je Prekmurje lii so se mi zgodile najlepše stvari ožemi sem se, živim dob ro življenje, imam številne prijatelje Na Primorskem jih ni več, tam so samo spomini« Tone tudi v pokoju ne miruje Bil ie predsednik strelskega društva, skrbi za sadovnjak in nekaj trt na Goričkem, sicer pa z vso ljubeznijo za bolno ženo ^^rico m'adi miličniki s R. Ficko je stavba, v kateri je bila gostilna in kavarna Faflik, v kateri so bile pogoste zabave, predvsem ob novem letu in pustu, v njej pa je bil tudi Murin ples (im. Murin bal) Za Faflikovo kavarno je bila nekoč Bolcseva lekarna, zgrajena 1896, ki je delovala do leta 1971 Zgrajena in opremljena je bila namensko z zelo lepo in bogato, najsodobnejšo opremo. Stilno pohištvo je bilo izdelano po men na Dunaju. Za nekdanjo lekarno je bila Frimova železnina, potem pa Ismajlovičeva slaščičarna. Na vogalu je bila trgovina s špecerijo last Samuela Hahna. Ulica se je končala z gostilno TUrk. Spredaj na desni strani ulice je bil hotel Dobray, danes gostilna Zvezda, ki pa na fotografiji ni viden. Vidimo še Nemeševo hišo, za njo pa stavbo, v kateri je bila Novak - Paukova slaščičarna, v isti stavbi je bila še čevljarska delavnica. Teh dveh hiš danes ni več. Ob Zvezni Zatvor so odprli Enoga najlepši v Evropi. F Kopri. Več kak 2 milijardi tolarof je košto. Super, bar zaporniki naj ma jo se pogoje, ka do se lejko pa fključili v normalno žlvlenje, če ze pejnez za- Onkologijo nega v Lublani. Koperski župan, pa kak bivši pripornik, ešče f staron koperskon zatvori, se je svečane otvoritve zatvora nej udeležil. Rajši je za meso dal. Prej za spoštovanje človekovi pravic. Meni je nika nej jasno. Češe njemi zatvor pravi, te bi mogo biti zaprejti, oni so ga pa svečano odprli. Te se mi je posvetilo. Tou je sploj nej zatvor, tou nas pa samo našajbati ščejo. Tou je drujgo ime za diplomatsko akademijo. Ovo. kak so Rupli nej pujstili napraviti doli na mordt. Samo diplomati majo zainok malo preduge prste. F kratkon mo pa pa bole memo spali. Naša slavna vojska - razpuščena, zaj so v njoj samo profesinalci se že veseli super pridobitve. Štiri super moderne, Še bole pa drage helikoptere dobijo. Puma, se njin pravi. Nevoal ja samo, ka so nej glij fal Prejk petdeset milijonof evrojof do koštali. Tou je pa v naši pe/nezeaj skoro 12 milijard. Pa ka te stoj pijta. Za vojsko ■in pejnezi morejo biti. Ko Šisa kakšo prejpotrebno bolnico ali pa kaj podobnega. Še neka je vb prišlo. Lani prouti konci nouvopga leta,' so nas po sej medijaj pozivali, kak naj pomagamo lublanskomi živalskomi vrti. Ka so prej živali lačne, pakado poginile, če nedo Udje pomagali. Pa so pomagali. Pa so živali nej zginole. Samo malo pa v očaj peče številka plače gospe direktorce. Skoro milijon štiristo na mejsec. Gviišno si zasluži telko. Kak je fajn akcijo spelala, ka ne bi živali v njenon živalskem vrti bile lačne. Lejko de rada, če je kakši lačen lejfne pogej. Znankar je nede, ka je nebi mogo prebaviti. Nouvoga direktora policije mamo Gospoda Anželja. Minister - notranji Bohinc je pravo: »Darko je najprimernejši kandidat.* Tanek Ropofje pa pravo: » Sandi naj bou.* Pa je Tunek nej mel praf. Evo. Što je zaj v naŠoj državi več ministerski predsednik ali notranji minister. Pa njajmo tou, naj se od toga oni med sebof zgučijo. Že isti den kak so ga zvalili je slaven grato, ka je pravo, ka policija od zdaj kak je on direktor te firme f Sloveniji nede več represivni organ liki de pomagala občanon. Ati je pravo, ka mo mij zaj f soboto drva žagali, pa lejko eno par polieajof prijde pomagat. ulici stoji nekoč Šomnova hiša, v kateri je bila lastnikova odvetniška pisarna. Danes je v njej med drugim trgovina Naf - Naf V naslednji stavbi je bila Kahnova tiskarna, potem pa otroški vrtec, ki je bil tam, kjer je danes hotel Diana. Naslednja stavba je bila Horvatova gostilna, ki je veljala za brezalkoholno gostilno. Na koncu Aleksandrove ceste na vogalu je bilo kamnoseštvo Močnik, znano po izdelovanju nagrobnih spomenikov (zdaj hotel Diana) Seveda se je Sobota od tistih časov zelo spremenila; toda takratne visoke stavbe, v avstro-ogrskem slogu, dajejo danes kraju smisel, Sobota velja za mesto s tradicijo. Bojan Zadravec nrf° Pokrajinski arhiv Maribor Že en lejpi čas pa so glavna tema f Sloveniji izbrisani. Što je koga briso?, Kak ga je briso? Zakoj ga briso? Da de ga nazaj notri piso? Kelko de odvetnik doubo ? Kelko izbrisani dobijo? Ge do milijarde gemali? S koj ?Pijtanj več kak preveč. No skoro nika se pa ne spitavlejo što je šploj naročo, kaše tou naj napravi. Ali po domače što je krijf, kajedo toga prišlo. Po sej tej lejtaj so se oglasili tudi naš dragi predsednik pa pravil- »Referendum- o tehničnem zakonu o Izbrisanih bi bil pravno nesmiseln in. politično škodljiv, poglobil bi notranjepolitične konflikte, povečal nestrpnost in zmanjšal zunanjepolitični ugled države. Dejansko bi se sprevrgel v referendum o izbrisanih in njihovih človekovih pravicah, kar je ustavno nedopustno in mora biti pomemben argument tudi za ustavno sodišče, ko bo presojalo ustavnost odloka o razpisu referenduma. Ge tak pou ne razmin, samo mi je nika nej jasno. Komi pa referendum? Ka je škodljivo? Pa človekove pravice. Po mojen je tu, f toj celoj kolobociji pred krnice. Ne pozabmo pa, ka do se letos pa za stouce čejsali. Štera stranka de na oblasti, pa štera nede. Pa što de s ken f koaliciji. Pa što de v opozi/i? Izbrisani so skoro idealna tema tak enin kak ovin. Kaše še letos zvejmo. Se san že zaj rad. Sigdar pred volitvami, eni pa ovi začajo iskati najvekše svinjarije od eni pa ovi. Dobro /e tak. Bar kaj zvejmo. Koperski župan je za mešo dal. samo ne ven, če jo je koperski župnik prijavo na DURS. Ja, dragi moji, po nouvon de prej tak, ka de trbelo se dohodke cerkvene tuj prijaviti davkariji. Si mijslin ja, da of s krbulicofv zakristijo prijde, coj k njemi fčasi eden z davčne skoči, pa ta te fkuper štela, kelko so vernik dali. Nišče je nej tak lačen, kak država fšteroj živemo. Lejko bi pa cerkef davala plačljive odpustke. Mij smo se f šouli pri zgodovini fčillj, ka je tou inda že tak bilou. Kelko bi še tou pejnez fkuper prišlo. Glavni prašniki pa plačniki za odpustke bi naši prejgnji bill). Nažalost tu nemremo ponucati: »Oprostite jim, saj ne vedo kaj delajo.* Preveč dobro oni znajo, naši prejgnji, ka delajo. F kak se li da kratkon časi, čimveč pejnez pod sebe skopati. P(ozabo) S (an) Nika san nej pozabo. Zadajte šparati! Še samo februar: marec pa april, pa Evropa tvoji smo. Se mo meh evropsko je pravo ati, samo plače do še dale slovenske. jM3* januar 2004 Pen Matej Gombošj magister računalništva in informatike »Hoteli ali ne, vedno večja odvisnost od računalnikov!« Z našega štedilnika Ta mesec je v nar šem časopisu zag ledala luč sveta nova rubrika, ki se ukvarja s svetom digitalnih tehnologij, v kateri bomo govorili predvsem o računalniških in informacijskih teh-nologijah. Občasno pa se bomo sprehodih tudi v sorodni svet telekomunikacij in digitalne fotografije. Posvečali se bomo temam, ki nam laj-šajo ali otežujejo življenje ob vsakodnevnem spoprijemanju z računalniki in podobnimi napravami V pričujočem prispevku na kratko predstavljamo avtorja teh prispevkov. »Sem 28-letni magister znanosti s področja računalništva in informatike, doma iz Beltincev. Po duši sem že od nekdaj računalniški navdušenec. Ker pa so računalniške tehnologije dandanes zelo širok pojem, so delno na tem področju tudi nekatere sorodne teme, kot recimo mobilna telefonija in digitalna fotografija. Trenutno sem zaposlen kot asistent na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, kjer pripravljam doktorat. Pred tem sem obiskoval osnovna šolo v Gornji Radgoni in gimnazijo v Murski Soboti. Z računalništvom se ukvarjam tako pedagoško kot raziskovalno,« pravi Matej Gomooši. »Oboje je v mojem delu precej prepleteno, saj poskušamo na fakulteti svoje Svet digitalnih tehnologij Internet je že kar korenito spremenil naš vsakdanjik. Prinesel je precejšnje spremembe tudi v načine današnjega trgovanja. To ne velja le za poslovanje med podjetji, ampak predvsem za načine nakupovanja in prodaje, ki jih opravljamo vsakdanji ljudje. Če se želite izogniti stresnemu nakupovanju zaradi nepreglednih vrst v trgovinah, iz praznjemm policam, gneči na cestah, iskanju parkirnega prostora in tekanju iz trgovine v trgovino, vam priporočam, da se odpravite po spletnih nakupih. To velja predvsem za predpraznična nakupovanja v decembru. Večina večjih trgovskih hiš ze ponuja del svoje ponudbe ali pa kar celotno ponudbo prek interneta. Na ta način lahko hitro in enostavno najdemo želeni izdelek, saj je nekaj klikov miške dosti enostavneje opravilo, kot hoja po velikem nakupovalnem- središču Preprosto lahko tudi primerjamo cene izdelkov med različnimi trgovci in različnimi znamkami. Vedno več je tudi trgovcev, ki nam glede na naš okus in izbiro izdelkov poizkušajo avtomatsko predlagati podobne produkte, ki bi nam lahko bili zanimivi. Velikokrat pa se ponudba na internetu razlikuje od tiste v trgovini po zelo pomembnem raziskovalne dosežke predstaviti in posredovati študentom in tudi šir ši javnosti. Večinoma razvijamo programske rešitve za konkretne probleme, ki se pojavljajo v realnem svetu in s katerimi se srečujemo vsi pri vedno večjem vstopanju v informacijsko družbo. Potrditev mojega dosedanjega študijskega in raziskovalnega dela je tudi nagrada Pomurske izobraževalne fundacije -Znanje za razvoj za najboljše pomursko magistrsko delo.« Računalništvo je v današnjem svetu že tako razširjeno, da si brez tega večina več ne more predstavljati normalnega dela. • »Posebej mladina vedno hitreje vsrkava znanje in se privaja življenju v informacijski dobi tretjega tisočletja. Vsi vemo, kako hitro se stvari v računalništvu spreminjajo, in da je temu tempu skoraj nemogoče slediti. Predvsem starejša generacija, ki ni zrasla »za računalnikom«, ima pri tem precej težav. Smo pa vsi, hoteli ali ne, vedno bolj odvisni od takšnih ali drugačnih računalnikov.« Dogovorjeno je, da bi vsak teden v Vestniku in mesečno v prilogi Pen predstavili eno od aktualnih tem s tega širokega področja. Upam, da se nam boste pridružili m našli kaj zanimivega tudi zase. Milan JerŠe Po nakupih na internet kriteriju - ceni. Za prodajo prek interneta podjetja ne potrebujejo prodajnih prostorov in prodajalcev, zato so stroški precej manjši Prav tako je dostopnost precej večja saj se nam ni treba peljati v trgovino, s čimer včasih izgubimo tudi precej časa. Veliko vprašanje, ki se pojavlja pri nakupih prek interneta, pa je varnost nakupa. Ko se enkrat odločimo za nakup, je treba zadevo plačati. Klasične blagajne v tem primeru ni Večinoma se plačuje s kreditno kartico, v zadnjem času pa vse več tudi ob pomoči elektronskega bančništva. Pri pošiljanju podatkov o svojih tekočih računih in številk kreditnih kartic je večina ljudi še zadržana. Glede na zlorabe, ki so se dogajale v preteklosti, je to razumljivo. Vendar pa je treba povedati, da spletna varnost zelo napreduje in je že sedaj tudi spletno nakupovanje zelo varno. To še posebej velja za elektronsko bančništvo, kjer je vse skupaj večkrat zavarovano z digitalnimi potrdili, elektronskimi varnostnimi karticami in gesli. Možnost zlorabe je zanemarljiva. K varnosti pa največ pripomoremo sami s tem. da pazimo, komu in kako posredujemo svoje informacije Mariniran fetaki na rukoli Vse količine so za 4 osebe: 320 g sira FETAKI, 2 stroka česna, 1 rdeči pekoči feferon, 1 vejica timijana, 1 vejica rožmarina, 1 žlička vlečenega zelenega popra, 1 žlička vloženih kaper, 20 cl oljčnega olja, 5 cl balzamičnega kisa, 100 g mlade sveže rukole Sir narežemo na 2 x 2 cm velike kocke. To najlažje s+orimo z nitko. Naložimo ga v stekleno skledo Česen očistimo in stremo, feferon narežemo na tanke kolobarje, seme pa odstranimo. Oboje dodamo siru, prav tako začimbe. Prelijemo z oljčnim oljem in zelo narahlo premešamo Pokrit sir naj se vsaj en dan v hladilniku marinira, da se lepo navzame arom. Vsaj uro pred serviranjem vzamemo sir iz hladilnika, da se ogreje'na sobno temperaturo. Na krožnik dekorativno naložimo rukolo, jo pokapljamo z balzamičnim kisom ter nanjo naložimo mariniran sir fetaki in vse skupaj še pokapljamo z marinado. Zraven ponudimo polnozrnati kruh Zimska fižolova juha 200 g fižola češnjevca. 250 g prekajene sv. krače, 200 g klobas (npr. bloških), 150 g korenja, 150 g peteršiljevega korena, 50 g gomolja zelene, 150 g čebule, 2 stroka česna, lovor, 5 cl olja, 50 g moke, 8 g rdeče sladke paprike, sol, poper, timijan, majaron, 15 cl kisle smetane Fižol čez noč namakamo v hladni vodi. Naslednji dan ga odcedimo, splahnemo in damo kuhat v lonec z 1,6 1 vode. Fižolu dodamo kračo Ko voda zavre, dodamo začimbe in klobaso Počasi kuhamo Po 20 minutah je klobasa kuhana m jo shranimo na toplem. Vso zelenjavo očistimo in narežemo na kocke, velike 2x2 cm. Dodamo jo fižolu, ko je ta že na pol kuhan. Ko se krača skuha, jo vzamemo iz lonca in izluščimo kost, ki jo zavržemo Meso narežemo na kocke podobne velikosti, kot je zelenjava Fižol in zelenjavo skuhamo do mehkega. Posebej na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo moko in prepražimo. Dodamo še strt česen in rdečo papriko, premešamo ter prežganje takoj vlijemo v juho. Prevremo in po potrebi še začinimo. Klobaso narežemo na kolobarje in dodamo juhi. Nazadnje še razmešamo kislo smetano in postopoma vmešamo v juho, da se ne sesiri. vlijemo v pomaščen in z drobtinami p°s pekač ter pečemo pri srednji temperaturi I18' 4 sveže skuše, po pribl. 200g, 20g pancete, rož- C) pribl 30 minut Kašo narežemo na kose’1' marin, sol, poper, 50 g oljčnega olja, 250 g bučk, posujemo s sladkorjem v prahu. Še vroc° Pečena skuša na zelenjavi iz voka 200 g ja jčevca, 50 g rdeče sveže paprike, 50 g zelene sveže paprike,150 g čebule, 6 strokov česna, 30 g paradižnikovega kečapa, 3 g zeliščne mešanice za solate (napr. kotanyi), 10 cl belega vina Skuše očistimo in dobro splahnemo z notranje in zunanje strani. Glave ne odrežemo! S papirnato brisačo jih osušimo. Ribe nato z bočne strani nekajkrat plitvo poševno zarežemo in začinimo. V trebušno votlino vsake ribe Če pogledamo ponudbo v Sloveniji, lahko najdemo spletne trgovine za skoraj vsa področja, od živil pa vse do avtomobilov. V bistvu imamo na voljo skoraj celotno ponudbo. Kako pa je z nakupi v tujini? Ponudba je še večja. Naletimo pa lahko na težave Zgodi se namreč, da prodajalec ne dostavlja v Slovenijo. V tem primeru lahko naročimo izdelek »poštno ležeče« na najbližjo pošto v tujini. Druga težava se pojavi, če prodajalec ne sprejme kreditne kartice. Če ne obstaja nam sprejemljiva možnost plačila, se bomo nakupu morali odreči. Načeloma nihče več ne bo pošiljal denarja v Nekaj slovenskih spletnih trgovin Živila www.mercator.si,www.spar.si, www.trgoyineW^ Tehnika Knjige www^merkur.si, www.bigbang.si, www.avdioB^*' www.emka.si,www.mladinska.com, www.svetknjig^ Glasba www.bigbang.si,www.recrec.com, www.shopolina:-t- Oblačila in obutev www.neckermann.si,www.peko.si, www.supef^ Boštjan Režonja, kuhar v lendavskem hotelu Lipa vložimo na tanko rezino narezano panceto, M jo pritrdimo z zobotrebci. Zelenjavo očistimo in narežemo na primerne kose, ki naj ne bodo pretanki: čebulo in česen na lističe, bučke kolobarje, jajčevec na kose, papriko na krhelp ke. Vso zelenjavo stresemo v posodo in dodatno oljčno olje ter vse dobro premešamo. Vot močno segrejemo in stresemo vanj naoljen0 zelenjavo. Med stalnim mešanjem in stresanje1’’ voka zelenjavo zelo na hitro popečemo. Dod* mo začimbe, kečap in vino. Vse skupaj P1® mešamo in zelenjavo razporedimo po pekarn Posebej v ponvi segrejemo polovico oljčni olja in na njem ribe opečemo z obeh stran1 Položimo jih v pekač na pripravljeno zelenja'® in pekač postavimo v ogreto pečico (180 C) pečemo približno še 15 minut. Zapečena prosena kaša s suhini slivami in slivovo omako 240 g prosene kaše, 60 cl mleka, 100 g medu, ‘ vanilin sladkor, 200 g suhih izkoščičenih sliv S 2 nastrgane limonine lupine (neškropljene), mletega cimeta, 1 g mletih klinčkov, 15 cl slad^ smetane, 150 g domače skute, 2 jajci, maščob za pekač, drobtine za pekač, sladkor v prahu Omaka: 100 g suhih sliv, 1 g mletega cimeta. 5$ sladkorja, 15 cl vode, 3 cl slivovke, 20 cl slad' smetane Kašo operemo, odcedimo in stresemo v lon^ Suhe slive prav tako operemo in razpolovili’0 in jih damo na stran Prilijemo mleko, doda010 med in začimbe ter pristavimo. Ko je kaša'4’ polovice kuhana, dodamo suhe slive in kuhal”0, da se kaša do konca zmehča. Odstavimo10 nekoliko ohladimo. Skuto pretlačimo, dodal”0 smetano, limonino lupino in jajca (rumeni^0 + trd sneg iz beljakov). Vse skupaj narahlo P1^ mešamo in zmešamo s kuhano kašo. M”50 ponudimo s slivovo omako. Omaka: Slive drobno narežemo, dodal”1 sladkor in malo vode Podušimo Prilijein° slivovko, flambiramo, nato začinimo in dušil*10 do mehkega. Ob pomoči paličnega mešalu^ naredimo iz mase pire Smetano na ° stepemo in pazljivo vmešamo pripravi)6” slivovo maso, tako da dobimo lepo peP&s' omako Dober ■1 v kuverti Ob‘štaja pa tudi bančno nakaz””^ tujino, direktno na račun prodajalca. 0$1 . plačamo nekaj provizije In če premaga” oboje, se srečamo še s carino. Ta bo nakupe evropskih izdelkov kmalu odp'"‘ Blago od drugod pa gre najprej na pošto, kjer plačamo predpisane daj# Nevarnost nakupov v tujini je predvsem plačanega blaga ne dobimo. Reševanje P' ’ ', ma je težko, predvsem če kupujemo od P' meznika in ne od podjetja. To velja rabljene stvari. No, pa uspešno nakupov#' Mag. Matej Goi1’" VESTNIK43 januar 2004 Besede rood® ---------Pen Medeni tedni »Srečanje dveh osebnosti je kot kontakt dveh kemijskih substanc; Če pride do reakcije, se obe spremenita.« Carl Jung Reakcij je v življenju veliko in tednov tudi. Medenih nekoliko manj. A kljub temu se je vedno vredno potruditi vsaj za nalezljivi nasmeh Pomembni so le detajli, ki presenečajo In kopalna oprava je ^na od njih. Če gremo v daljno pacifiško morje ali Atlantski ocean, v toplo i aribsko morje ali naše toplice, je na medenih ted 11 ih čisto vseeno. Spomini lahko ostanejo tudi na kopalni kapi, ki nas greje še dolga leta. Kopalke so aktualne v kopalni sezoni, ki pa ni nujno povezana z letnim časom. Res je, da jih v zimi Nrnamo želje menjavati toliko kot poleti, vendar Postajajo prav tak potrošni os oblačila, kot je srajca, tiljubljene so posebej »bi-kuike- ki jih kombiniramo I10 Principu svetlo s temnim, 'vrtino s svetlim in najbolj cudno z manj čudnim. Po-iščemo tisto majhno r'lečo ali modro nit na zgor-jn spodnjem delu, ki kaže na neko sovpadnost. Pa nujno. spalke v enem kosu so ^kohko manj v modi, to pa Pomeni, da v njih ne Človek se ne meni za plemenitost, ampak za dolgost življenja, čeprav je v moči vsakega, živeti plemenito, in v moči nobenega, živeti dolgo. (Seneka, Pisma Luciliju) Bogastvo moremo biti skrivnostno zapeljive. H kopalni opravi nujno spadajo še kapa, oprsna ali opasna ruta in japonke. Havajski vzorci, puccijeve fantazijske linije ali črno-bela grafika v po tiskih so le podlaga za bleščice, kovinske sponke ali viseče trakove. Na kako vostnih elastičnih in kemično obdelanih tkaninah je tisk mnogo trajnejši, barve pa živahnejše. Moška kopalna moda je tako v vzorcih kot krojih prej spogledljiva s športom kot havajskimi otoki Pomembno vlogo igrajo kakovostne tkanine, ki se prepletajo in dajejo videz večplastnosti. Žepi so vsekakor dobrodošli; vsaj za kakšen ključ ah žvečilni gumi, do prvega skoka v vodo seveda. . <; Tatjana Kalamar Morales O njem ponavadi pomislimo na izobilje dobrin, a je ta predstava s stališča uživalca dvomljiva. Materialne dobrine so zaznamovane s končno pravo mero, ker trebuh lahko prebavi le pol tistega, kar si oko poželi, ter nič, kar oko spregleda in roka ne doseže. Uporabno bogastvo sicer raste sorazmerno s količino, a vedno manj - le do največje vrednosti, ki z nadaljnjimi dopolnili upade m se sprevrže v škodo. Dvolična količina ga omogoči, a tudi odvzame, zato ne more biti njegovo zanesljivo merilo. Materialnih dobrin se naveličamo, ker so minljive. Dajo se sicer preoblikovati ter znova in znova kupiti, a ne v nedogled, ker se tudi mi obrabimo Glede na duhovne dobrine (vred note) so cenene, ker so nezadostno plačilo za njihovo neizmerno vrednost. So pa dobrodošlo sredstvo, če so podrejene plemenitemu cilju, ki narekuje pravo izbiro. Nasprotno so vrednote življenjski cilj, nad rejen materialnemu sredstvu, ki ga ne poveličajo, pa tudi ne zanemarijo. Če se namreč ljubi zadrži na poti, ne pride k svoji ljubezni, če pa se pot odkloni, ljubezen zaman odpira svoja vrata. Nič ne omaja stalne vrednosti vrednot, ker srce ne skopari s časom in prostorom za osebno rast. Ne glede na materialne okoliščine ostanejo brezkončne in brezmejne, z zmerom neskončno pravo mero kreposti. V naši posesti postanejo vrline, ki nas spravijo v miselno zagato, ker ne znamo računati z neskončnimi količinami Zato niso predmet trgovske menjave. Jih pa prodajalec zapravi, če uporabi sebe za kupnino. Ker so vrednote večne, se jih ni mogoče naveličati, a tudi ne kupiti. Na srečo so dragocen dar, le skrit pred človekovo površnostjo. Ta pa izstavi račun za svojo brezvrednost: Verovanje brez vere. Obete brez upanja. Vse ljubo brez ljubezni. Žamet brez pameti. Znanje brez modrosti. Dejstva brez resnice. Pravo brez pravičnosti Predpise brez umnosti. Navodila brez sveta Miloščino brez dobrote. Svobodo brez odgovornosti. Pogodbe brez zvestobe. Dobiček brez spoznanja. Za preračunljivost namesto preudarnosti. Postopaštvo namesto poguma. Gospostvo namesto oblasti. Pokorščino namesto spoštovanja. Zavist in privoščljivost namesto naklonjenosti in tolažbe. Sovraštvo in prepir namesto strpnosti in spokoja. Kazen namesto spodbude. Vsakršno oživljanje namesto življenja. Blišč namesto pristnosti. Uspešnost namesto slave. Zadovoljstvo namesto sreče. Tožbo namesto hvaležnosti. Za nejevoljo, čeprav sta zastonj lepa misel in nasmeh Očitno življenje ne bo nikoli dovolj dolgo, da bi se mogel človek zanj preskrbeti. Zmerom pa bo na voljo dovolj plehkega denarja, ki se lahko plemenitosti na ljubo opusti. Zato pritrdimo Seneki: »Če je že življenje kratko, naj ne ostane tudi odloženo « Janez Springer, mag. farm. tran s čustvenimi breme: Spoznajte, sprejmite in izživite svoja čustva ter ohranite notranje ravnovesje Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja se je tokrat Nabralo kar nekaj vprašanj, bom Ogovoril na najbolj zanimivo. ga j* SosP°d do-ha L^^kega. Nanaša se (nizki kt. ^ani- zaradi slad-s^adk ^bitosti nizkega l)Udj i ' " .1rjl1 vedno več kopja n en*zka raven sladilo n Z11" 2manjšuje ener-16cavPr,a! otopele. Če tho . sladkorja konstan-^djsko4 ' uSubimo živ-»ost ®nerSi]o in polet, 1110 zdolgočaseni, cHjru p, , brezvoljni, brez-'h J?' počasnejši kos zahtevam življenja. Svoje ?'Mc c;*1'*""* s težavo. ' N u.. Vrii sladkor nam S^oSrl?°2avest in uniči ^ostai na biPoglikemija ^h^.^na težava, ki ellko Hudi, zaradi tega, ker ponavadi la boratorijski testi ne zaznavajo simptomov hipoglikemije. Največ- krat pa tudi sami zdravniki tem problemom posvečajo premalo pozornosti. Kot posledica prihaja do zgrešenih diagnoz. Dostikrat zaradi tega, ker te težave prinašajo s sabo tudi duševne probleme, bolnike največkrat okličejo kar za nevrotike. Kadar je raven sladkorja v krvi prenizka, se zmanjša preskrba organov z kisi kom. Predvsem trpijo možgani in živčni sistem. Vse skupaj pa različno vpliva na nase počutje. Bolijo mišice, požiranje je težavno itd Nekaj znakov, po katerih lahko postavimo pravo diagnozo: glavoboli, razdraž Ijivost, napadalnost, mrzli udi, nenehna utrujenost, pozabljivost, potrtost, vrtoglavica, panika, tesnoba, zaspanost, težave s telesno težo • Najhujša posledica hipoglikemije pa je izguba zavesti omedlevica. Bolniki, ki imajo hipoglikemijo, imajo tudi kroničen nizki tlak, ki za sabo spet potegne marsikateri zdravstveni problem. Vzrokov za nastanek bolezni je več. Najpogostejši je vnetje slinavke in jeter, ki jih povzroča glivica kandido-za. Če je vzrok res ta glivica, preverimo s pregledom jezika Če je le-ta obložen in razpokan, hkrati pa se pojavlja ib ust zadah, je glivica prisotna. Glivica preide v prebavni trakt, prek krvi pa tudi v jetra, slinavko in pogosto tudi v spolovila. Bolnikom, ki bolehajo za hipoglikemijo, svetujem, da se odpravijo na pregled. Če vam zdravnik ne bo zmogel ugotoviti vzroka, pa se lahko oglasite pri meni. Ker je poleg opisanega vzroka še ogromno drugih, odgovornih za nastanek bolezni, je treba najti pravega, potem pa je lahko zdravljenje zelo uspešno. Zelo pomemben je tudi pravilen vnos glukoze v telo. Najelegantnejša oblika je glukoza ah desktroza, ki jo lahko kupimo v lekarnah ali drogerijah. Božena je zjutraj preslišala budilko in zaspala. To je pomenilo, da bo nanjo pritisnila časovna stiska, če bo hotela še pred službo urediti šahe, pripraviti ulroka Jn |U odpeljati v vrtec ter pravočasno priti na delovno mesto. Doma je napela vse sile, da je hitro uredila sebe in otroka. Uspelo ji je tudi, da ju je hitro oddala v vrtec, nato pa je z avtom odbrzela proti Murski Soboti. V mislih je imela samo to, kako hitro priti v službo, zato ni bila pozorna, s kakšno hitrostjo vozi. Tako je dovoljeno hitrost, 50 km na uro, krepko prekoračila To je zaznal radar in policija jo je ustavila. Policist jo je kaznoval in njeno denarnico dodobra olajšal. Ni se utegnila razjeziti, ker se ji je mudilo, je pa bila v službi, v katero je prišla pravočasno, nekoliko slabše volje. Po tem, ko je delovni dan pustila za sabo, je sklenila, da bo v mestu opravila nekaj na kupov. Ko je parkirala avtomobil, m bila pozorna na to, da je bila tam označena »modra cona«, zato ji je dejstvo, da pri njenem avtomobilu stoji policist in nekaj piše, hitro pognalo kri v glavo. Ko je ugotovila, da ji piše kazen za nepravilno parkiranje, je dokončno izbruhnila. V obraz mu je »zmetala« vse, kar si' misli o možeh v modrem, zakonih, družbi in marši čem. Policist je ostal razsoden in izbruha ni komentiral. Opravil je svoje delo in odšel. Božena je potrebovala nekaj časa, da se je umirila in začela trezno razmišljati. In takrat se je sramovala svojega izbruha Se je tudi vam kdaj zgodilo, da ste po tem, ko vas je npr. prizadel partner, okaral šef, izdal prijatelj, razočarali otroci ali kaj drugega posegli po žaljivih besedah? To je storil verjetno že vsak od nas. In kaj nam je storiti, da ne bomo več žrtve trenutnih okoliščin in dogodkov, da nas ne bodo obvladovala čustva, ampak bomo mi obvladovali njih? Ko se zavemo hudega razdejanja v našem čustvenem življenju, si prizadeva mo najti zdravilo, s katerim bomo čustvovanje ukrotili. Zdravilo je razvoj lastne čustvene inteligentnosti oz čustveno opismenjevanje. Čustveno inteligenco začnemo razvijati tako, da se najprej posvetimo razvoju osebne čustvene inteligence in njenih spretnosti. To pome ni, da razvijamo visoko stopnjo samozavedanja (prepoznavanje svojega notranjega doživljanja) skupaj z učenjem obvladovanja čustev (obvladovanje notranjega doživljanja) in s samo-motiviranjem (razvoj takšnih čustvenih nagnjenj, ki vodijo k uresničitvi cilja ali ga pomagajo doseči). Ko razvijemo t. i. osebnostne spretnosti, začnemo pri sebi razvijati družbene sp- retnosti. To pomeni, da si prizadevamo prepoznati čustva in občutke drugih in se nanje primerno odzivati. Da bi se lahko smiselno in ustrezno povezali z drugo osebo, moramo biti sposobni analizirati svoje odnose, za kar je ključno razvijanje znanja o medosebnih odnosih in obvladovanje komunikacijskih sposobnosti, od samorazkri-vanja do dinamičnega poslušanja samozavesti in odločnosti V bistvu gre za to, da s pomočjo čustvene inteligence obvladujemo čustva in si zagotovimo uspešno komu mkacijo na kateri koli ravni. Nato pa lahko pomagamo drugim, da si pomagajo sami in se na ta način tudi razvijajo. S tem, ko smo začeli razvijati čustvene spretnosti, smo šele stopili na razvejano pot osebnostnega razvoja Ta pa se prej ali slej konča v srcu, v bistvu nas samih, v samorealizaciji. <. Mag. Simona Šarotar Žižek januar 2004- ---Pe"------------ 44 M Nagradna križanka Z ."u horoskopov AVTOR: Stefan HAJDINJAK K3RAS KARTAMI LUKA V JORDANIJI RUDARSKI KRAJ V POSAVJU JEZEROMA FILIPINSKEM OTOKU LUZON DRŽAVNA ZVEZA MED PRVO SVETOVNO VOJNO KREMA, MAZILO X* S OČE REK JN KORU V GRŠKI MTTOLOGUI Ali -4 r w PODROČJE ?00 KANOVC OBLASTJO TROPSKA MRZLICA TOYODN DŽIP NOVO MESTO grška ČRKA ROMAN JOHNA KNITTLA RICE P DOJETJA ZA INFORMIRANJE ŽENSKI PRINCIP KITAJSKE FILOZOFIJE JAPONSKI REŽISER KUROSAVA TELESNO OKRASJE PEN KDOR PLAČA VNAPREJ PRVI RIMSKI CESAR IZDELAVA MODELOV PETER MANKOČ SATIRIČNA DELA MODEL AVTA LADA NEKDANJA SMUČARKA MTTER-MEIER RUSJANOVO LETALO — NAJDALJŠI PRITOK VOLGE JUDOVSKI KRALJ CLEDAUSKI REŽISER (FRANCE) PODZEMNI ŽUŽKOJED ■■ -1- F-L IRGOLIČ COWIŠUAV GIZDALIN 1 DIPLOMAT src PROTEST ^ORBAV ČEBELJEM PANJU HOMERJEV EP GNETLJIVA SNOV ZA OTROŠKO OBLIKOVANJE PRIPOVEDO- VALEC BRŠLJANU PODOBNA SOBNA RASTLINA LJUBEZEN DR.ŽIVAGA LUKA V ALBANIJI OSEMLETNA OSNOVNA ŠOLA NADAV, NAPLAČILO OLIVER CROMWELL liturgično OBLAČILO PRITOK ZAHODNE MORAVE IGRALKA IVANIČ ŠUUMK INSkČNK PODALJŠEK PLEVE PRI KLASU REKAV ŠVICI RADU IME PREBIVALCA PO KRAJU IME VEČ KRALJEV BURUNDIJA N 1 r A E HAJVIŠJI VZOR RUDNINA, IMENOVANA POIDRUI SLOVENSKI PESNK 0GMJCAIZ BRUŠENEGA OGRODJA KORAL -tfrSki PTIČ TEKAČ Tl/ PEK SPAKA STAR NARKOTIK TEMINA, TEMAČNOST MANJ RODNA PŠENICA FREHOO DNEVA VNOČ SILVO TERŠEK OBOROŽEN TAT SRB. REKA, PRITOK DONAVE RIM. BOG. JEZE KDOR PROTESTIRA PRPRAVA ZA PISANJE OSRČNIK PRIMOŽ PETERKA ZNAK ZA MNOŽENJE POMANJKANJE MORALNA NAČEL TEKOČHA V ŽILAH ROCKER COOPER ČOPASTA KOKOŠ PRVI MITOLOŠKI LETALEC HITRO DPR. DELA KAMNIŠKA TOVARNA ŽIV«. 1 NUŠA TOME 1NDU8KI HRAST GROBO OBDELANA DEŠČICA PLANINSKA STAJA VSTOPNICA TITULA IPOGOV) NEKDANJI ATLET STEKIČ SLAVKO OSTERC NEKDANJA NEMŠKA REŽKA ZVRST JAMAJŠKE GLASBE V HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA BISTVO V FILOZOFIJI IRtDU MEJNI DELAVEC j® W ANTON DERMOTA MLINSKO KORITO, ROJA Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke US. 1.20041 Rišita križanke - POMAGAJMO IRENI, DA SE VRNE NA ODER Pripravlja: Agencija Hog& Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OVEN (21. III. - 20. IV.) (23. IX. - 22. X.) EHTNIC I. nagrada«vrednosti 10.000 SIT Leorrtina Zrna, Mlinska 8, 9220 Lendava - 11319500 2. aafrad« kuharska knjiga Boug žegnjaj: Goran Gjergjek, Z. Velnarja 6, 9000 M. Sobota 3.-7, nagrada VESTNIKOM majica Thomas Prelog, Ribiška 14, 9241 Veržej Francka Ivanuša, Boreči 39a. 9242 Križevci Štefan Gomboc, Čikečka vas 30, 9207 Prosenjakovci Ludvik Banfi. Goriška 53, Čemelavci, 9000 Murska Sobota Jani Božič, Postružnikova 4, 9240 Ljutomer Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. Povabilo k reševanju Potrudite se in rešitev na osenčenem polju pošljite samo na dopisnici (skupaj z davčno številko) na uredništvo Vestnika, Ul. arh. Novaka 13. M. Sobota, s pripisom Penova nagradna križanka, do vključno petka, 6. februarja 2004 Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, kuharsko knjigo Boug žegnjaj, krnigo Zgodovina Prekmurcev, čestitko na Radiu Murski val in Vestnikovo majico. Če vam bo delal težave kakšen zem Ijepism pojem, je dovoljena uporaba atlasa. Veliko užitkov! Pen Pen je, kratko rečeno. Vestnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetrantnež (prodiralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. Vaša čustva so zrela za dober roman - vse je v najlepših barvah in vse sladko kot zrela breskev Tudi vse v okolici stoji trenutno na trdnih nogah. Stanje bi lahko ocenili kot prav dobro. Ker ste odločni in neodvisni, se izogibajte organiziranih potovanj. Raje pojdite po lastnem navdihu. Za počivanje in gibanje poiščite primeren ritem in razmerje. Ne kaže, da bi se finance znašle v kritičnem položaju. Vozite po cestnih predpisih, če vam je kaj do vozniškega dovoljenja! Če ste pri pravi volji, lahko govorite kot strg® dohtar«. In če je tako, zakaj se ne pripravite b svoje želje izpoveste tam, kjer je treba Če bost* dobro »formulirali«, skoraj zanesljivo ne bosk naleteli na gluha ušesa. Počutje m čustva -dobro stojite in to se po nadaljevalo v nasl^ njem obdobju, vendar zaradi tega ne postan® lahkomiselni. Imeli boste veliko ustvarji® energije in informacij, kar je osnova za dobf® poslovne odločitve BIK (21. IV - 21. V.) ŠKORPIJON (23. X. - 21. XI.) Malo ste dostopni za vsakogar, malo ste skrivnostni. Vsem je to všeč in vznemirljivo, partnerju najmanj, ker ne ve, pri čem je. Morda boste ta mesec malo ob sapo Ne silite k velikim obremenitvam, če telo ne bo za to. Očitno majhen premor ne bi škodil. Na plačilnem področju bolj prej tesno kot ne. Finančno tveganje je odveč, nakup na obroke odsvetujemo. Skratka, prišli bodo lepši in boljši časi, zato se malce potegnimo v luknjo in jih počakajmo. Imate bogato domišljijo in tudi po njeni zaslug * odnosu z bližnjimi po vsej verjetnosti ne bo do krize, čeprav zvezde nekoliko kažejo na u Osebno počutje dobro, kar potrjujete z gibanj®’ in zabavo. Februarja bo napočil čas, ko bosk morah začeti razvijati svoj lastni življenjski sM Če ga že imate ali vsaj mislite tako, potem w nujno, da ga vsaj deloma spremenite Če glavobol, izhaja ta iz stresnih situacij. DVOJČKA (22. V.-21. VI.) STRELEC (22.XI.-21.XII.) Se zavedate, da vaše zahteve večkrat izzivajo živčnost in da vaše obnašanje meji na muhavost. Prej, preden bo prišlo do krize, sedite za okroglo mizo in se pogovorite Ta mesec je primeren za to. Finančne sirene tulijo, pipico bo treba neprepustno zapreti, da ne pride do hudih posledic. Rojeni ste pod srečno zvezdo. Zahvalite se ji, sicer bi se že večkrat zaleteli. Ni vrag, da kmalu ne bi naleteli na zanimiv obraz, ki bo pozneje marsikaj spremenil. Veliko klicev bo. Očitno ste marsikje zaželi V tem obdobju se nikar ne obremenjujte in zahtevajte preveč od sebe Naučite se opazo'*' svoje reakcije ob določenih trenutkih inugoW'’’ boste, kdaj se komu razkrivate, čeprav ra'd'8 tega ne bi radi Pri pomembnejših odločit*® se bo splačalo prisluhniti tudi bližnjim. Do -v finančno ugodnejše kot pozneje, za ljubek11 ugodno že v začetku meseca Kakšno raz00* ranje vas ne sme v trenutku vreči iz tira. RAK (22. VI. - 22. VII.) Dokaj dobro obdobje se končuje in treba se bo pripraviti na različne čeri. S primernim odmerkom zavzetosti se boste lahko izvlekli in situacijo speljali na svoj mlin. Finančno ne kaže dobro, vendar imate pregled. Tako nadaljujte. Ker ste prijazni in zanesljivi, vam okolje ne bo delalo težav, zato boste lahko mirne duše izpeljali zamišljeno. Na ljubezenskem področju zna biti napeto, predvsem, če se bo pretiravalo. Številka meseca bo 1. LEV (23. VIL - 22. VIII.) Lev se začne postavljati na noge s svojimi najboljšimi lastnostmi: privlačnostjo, zapeljivostjo pa tudi nenasitnostjo. Kaže, da bo mesec povsem-uspešen, vendar pazite na preveliko zaverovanost v svoj prav m bodite strpni do drugih. Ne počnite stvari, pri katerih prestopate mejo telesne pripravljenosti. Pretiravanje bo zanesljivo vplivalo na vaše počutje Finančno se bo treba nekoliko brzdati, kritično pa ne bo. DEVICA (23. VIII.-22. IX.) Kot nalašč za uresničitev načrta, ki ste si ga zadali v zvezi s poslom. Navdahnjeni boste z energijo, mimogrede boste zadovoljili želje tistih, ki vas obkrožajo, zato boste povsod naleteli na dober sprejem Dvomov se pa morate cimprej znebiti, ker preveč ovirajo vaš polet V drugi polovici meseca nekoliko upočasnite svoj tempo. Zlobni jeziki vas bodo poskušali odvrniti od vaših namer. Prisluhnite sogovorniku KOZOROG (22. XII. - 20.0 . Osnova tega obdobja je, da vstopate vabi prednostjo, vendar stvari ne prepuščajte ljučju. Partner noče tistega, kar hočete vi! Ijite, kot da j e zamisel njegova in kot da vi le izP njujete njegovo željo. Energije boste imeli d0'8’, tako da jo boste lahko porabili za aktiva0 okrog doma. Pri prehrani so tokrat pometa01, tri stvari: beljakovine, kalcij in fosfor. NevarP ** da se boste preveč ukvarjali s seboj - na drugih aktivnosti. Na splošno postajate b°^ VODNAR (21. L - 19. H) Pred vami so neverjetni dogodki, ko se pokazali vaša sposobnost in iznajdljiv0®^ ljubezni bo več iskanja kot sreče Verjela0 že ugotovili, da gre lažje, če sem in tja n* popustite. Pridobite si nekoliko več sam°sP° vanja in se problemov lotite v začetni fazi.r- ,. da še marsikaj spremeniti. Tveganju morete izogniti, zato lahko le priporo0, , veliko pazljivosti. Kupite si nekaj iz akvam»' to dandanes ni drago in se dobi vsepovso- RIBI (20. II 20. 0*) .pJ0 Zvezde so vas v minulem obdobju ujčkal ste se morda malce razvadili. V tem ''' (1j. ne pričakujte, da bo kaj dobrega prišlo ■ —’ (jp in verjetno si boste želeli, da čimprej vsem je pozitivno to, da bo za obrambo . energije. Razmišljanje o tem, kakšni ste ' _. drugih, je v redu le do neke mere, potem sprevrže v svoje nasprotje. Obetajo se ^1 poznanstvo in novi dogodki. Kdor išče, ta Izdaja ga Podjetje za informiranje-Odgovomi urednik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gon ter, za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! v VBMK45 januar 2004 pen Pomurski policisti svetujejo: Kako se izogniti ponarejenemu denarju? OSTE BAKAL OO © © OG < *©©OO O Ponarejanje denarja je staro toliko, kot je star denar v januarju je bilo odkritih veliko ponaredkov različnih valut - Za ponarejanje, distribucijo in ^ovčevanje predvidena zaporna kazen do osem let Glede na to, da so v Pomurju v zadnjih nekaj letih, še P°sebej lani ter v prvem mesecu letošnjega leta, v izrednem P°r^stu unovčevanje, izdelovanje in promet s ponarejenim nadem in je pričakovati, da se bo tovrstna nezakonita ■ Javnost širila tudi v prihodnje, niti ne preseneča, da so se ro oglasili tudi policisti PU Murska Sobota. Javnost anireč žeiijo neznaniti z zgodovino ponarejanja in s tem, naj se vedejo, če se bodo srečali s ponarejevalci, ter ugim. V pokrajini ob reki Muri je veliko primerov občevanja ponarejenega denarja, in sicer različnih ' figovcev v različnih apoenih tako domačih kot tujih valut. eki in Prekmurci so se najpogosteje srečevali z °vtevanjem bankovcev po 100 m 200 EUR (evri); 100 in USD ter seveda s ‘Cankarji’ - 10.000,00 tolarji - m tudi Jakovci po 5.000,00 oz. 1.000,00 tolarjev. Vse slednje 2 Cejene ter bankovce tudi po 100 USD m EUR so že , tudi v letošnjem letu, kar pomeni, da je problematika "Ua Pereča ^T^kiovina ponarejanja denarja je ena najstarejših oblik ^ala in je stara toliko, kot je star denar. To je početje, j Naključno, temveč se izvaja načrtno in organizirano J’^arejanjem denarja je ogrožen premoženjski interes subjektov denarnega prometa, predvsem pa države '' Republike Slovenije je ponarejanje denarja inkrimi-. ‘ v24. poglavju, ki opredeljuje KD zoper gospodarstvo, členu in vsi storilci KD s tem v zvezi (izdelava ^bivanje, spravljanje v obtok ...) so lahko kaznovani z ^om od 6 mesecev do osem let. Po ženevski konvenciji Un,enak, če gre za domači ali tuji denar, kajti KD s - Področja se pojavljajo vsepovsod, in to kljub vsem ^kaj je septembra 1999 umrl 50-letni Drago Gomboši iz Kroga? Pretep »dva na enega« se je končal s smrtjo v^^^Pališču v Krogu pri M. Soboti so se svojci, znanci, S(qeJe 11 Prijatelji v soboto, 11. septembra 1999, poslovili od j/' domačina Draga Gombošija, ki je uradno umrl v 0Mis? 'Pluin Lin Vse skupaj se je zgodilo v dokaj čudnih . '' ' 111 domačini so bili ogorčeni, ker policija ali ’’lihi - '" : Javnosti nista posredovala podatkov, zakaj je umrl njihov sokrajan. Po neuradnih podatkih, do Pr^ u' Srn° se v tistih časih dokopali sami, je bil omenjeni ■ 26 v noči na soboto, 4. septembra Takrat naj bi bil ’PH f . ' domačih gostinskih lokalov, kjer naj bi se menda K° se i« v poznih večernih urah s kolesom silo ( °niOv. naj bi ga omenjena počakala v temi, ga na n v osebni avtomobil in odpeljala neznano kanu 1 -n j. j . r ®Ozd na drugi strani M. Sobote, kjer naj bi ga potem $B| naslednje jutro je nesrečnega Gombošija, : kot živega kot so nam pripovedovali nekateri r"'l?i ^ključno našel mimoidoči ribič. Hudo poškodova-s'tUšn , ' ' Potem odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ug/°Gti nemogoče, toda ni jim uspelo, in Drago krj J' ' di v četrtek popoldan umrl Nato.so bile oprav-in sodne obdelave dogodka sodno naa obdukcija in pridobivanje drugih izvedenskih ^^enjeno soboto pa so potem dovolili, da je bil ^kstiij Pokopan. Domačini, ki so nas o dogodku b| ^asti razočarani, da ustrezni organi javnost na est^°> "če kdo povozi sosedovo mačko, tukaj pa ■”tii jj) treba izvedeti resnice. Morebiti pa je tudi po Preiskovalce strah pred maščevanjem sto ° smo med drugim slišali v Krogu v soboto po možnim zaščitam denarja, ki pa so različne od valute do valute Za zaščito bankovcev se štejejo: papir, vodni žig, varnostna nitka, zaščitna vlakna, ravni tisk, knjigotisk, globoki tisk, mikrotekst, pregledni motiv, oznake za slepe, skrite podobe, hologram in kinegram, OVI-zaščita ...). Ponarejevalci si v zadnjem času največ pomagajo z računalniško tehniko, ki je dostopna vsakomur V večini primerov odkritja ponarejenih bankovcev, predvsem pri slovenskih tolarjih, policisti ugotavljajo, da gre predvsem za barvne kopije bankovcev, narejene prav s pomočjo računalniške tehnike. Ponarejanje denarja je početje, ki ni storjeno naključno, temveč se izvaja načrtno in organizirano, To je kriminalno dejanje, ki ga lahko storilec izpelje samo, če ima ustrezna tehnična m finančna sredstva ter natančen načrt izdelave m distribucije ponaredkov. Kako prepoznamo in odkrijemo ponaredek? Izkušen poznavalec denarja zlasti bančni uslužbenec, že ko v rokah obrača bankovec, ga prepogiba in predeva iz roke v roko, ugotovi oz. spozna, ali ima v rokah ponaredek ali pravi bankovec. Ponaredek se močno loči po trdoti in zvoku papirja ponaredek nima zaščitne nitke , primerjava je mogoča na več načinov, med drugim tudi s fotokopiranjem pravega in sumljivega bankovca kajti oba se bosta bistveno razlikovala tako slikovno kot barvno, pri originalu vodni tisk ni viden in podobno. Razpečevalci ponarejenega denarja si ponavadi poiščejo ‘žrtev’ oz. kraj, kjer bodo unovčevali ponarejeni denar, in sicer so to prodajna mesta, kjer je mogoč takojšnji neoviran umik, mesta, kjer je pogrebu Dobik pa smo občutek, da v Krogu vsi vedo, kaj se je zgodilo, toda nihče nam m upal ničesar povedati... In šele ko se je besedilo z omenjeno vsebino pojavilo v nekaterih dnevnih časopisih, kjer so sokrajani 'terjali’ uradno poročilo policije ali drugih ustreznih organov, se je kakšen dan po pogrebu pokojnega Gombošija odzval takratni načelnik inšpektorata policije in v. d. direktorja PU M. Sobota Milan Horvat V uradnem policijskem sporočilu je namreč zapisal tisto, o čemer smo pred tem v poročanju tudi domnevali Tako so policisti in kriminalisti PU M Sobota zaradi povzročitve hude telesne poškodbe po členu 135/11 Kazenskega zakonika RS obravnavali dva občana z območja Pomurja Z zbiranjem obvestil so namreč ugotovili, da sta v večernih urah v petek, 3. septembra 1999, obiskala enega od gostinskih lokalov Takrat je k mizi, za katero sta sedela, pristopil pokojni Drago Gomboši in ju začel žaliti. »Kljub večkratnim opozorilom, ki sta jih izrekla osumljena, je še nekaj časa izzival, nato pa odšel iz lokala Osumljena sta lokal zapustila nekaj minut kasneje, in ko sta se peljala z osebnim avtomobilom proti Murski Soboti, sta zunaj naselja dohitela D. G, ki je 'štopal'. Spoznala sta ga kot tistega, ki ju je pred tem žalil in izzival v gostinskem lokalu. Ustavila sta mu, in ko je vstopil v avtomobil, ga je eden z roko večkrat udaril v predel obraza, drugi osumljeni pa je z avtomobilom zapeljal na stransko gramozno pot. Osumljena sta nato D. G. potegnila iz avtomobila m ga začela pretepati. Pri tem ga je eden večkrat močno udaril v predel glave, drugi pa ga je z nogo večkrat brcnil v predel hrbta. D. G. je poškodovan obležal na gramozni poti, kjer zaradi velike frekvence prometa malo možnosti za preverjanje pristnosti denarja. Žrtve so tudi banke, menjalnice, bencinski servisi, igralnice, trgovine, gostilne in tudi fizične osebe oz. posamezniki. Posamezni razpečevalci imajo pogosto pri sebi en sam ponarejen bankovec in se pri odkritju izgovarjajo, da so sami oškodovanci. Pred tem upajo, da ponarejen denar ob poskusu unovčitve sploh ne bo prepoznan ali pa bodo lahko zbežali, v skrajnjem primeru pa, da bodo na osnovi zagovora da ne vedo za ponaredek, veljak za nedolžne In kaj svetujejo pomurski policisti in kriminalisti? Kaj storiti, da bi se obvarovali pred ponaredki, oz. kako ravnati, če sprejmemo ponaredek? »Preglejte denar, ki ste ga prejek. Če dvomite o pristnosti bankovca ga preverite v banki, menjalnici ah drugi ustanovi, kjer imajo usposobljene delavce in tehnična sredstva za prepoznavanje ponaredka Primerjajte sumljiv bankovec s pravim enake vrednosti in enakega leta izdaje; poiščite razliko m ne podobnosti- Če dvomite o pristnosti ponujenega bankovca, predlagajte strokovno preiskavo denarja Bolje je, da obdržite svoj denar ali blago, kot da prejmete lažen denar. Ponaredki namreč nimajo nobene vrednosti. Ponaredka nikar ne vrnite osebi, ki vam ga je dala. Takoj pokličite policijo na telefonsko številko 113. Zapomnite si osebni opis osebe in njenih spremljevalcev. Zapišite si podatke kakršnegakoli osebnega dokumenta, registrske številke vozila, opis vozila itd Ponaredek Izročite izključno pooblaščeni uradni osebi -policistu « opozarja direktor PU Murska Sobota Aleksander Jevšek predvsem trgovce, gostince in vse druge, ki poslujejo z gotovino Čeprav naj bi ju pred tem pokojni žalil in izzival, sta bila Drago K, in Bojan H. obsojena vsak na pet let zapora, a sta se na sodbo pritožila sta ga osumljena pustila in se odpeljala. D. G. je tako anonimni občan (po naših podatkih ribič, op. p.) našel 4. 9 1999. Prepeljan je bil v bolnišnico v Rakičan, kjer so ugotovili, da je zaradi poškodb v smrtni nevarnosti. Dne 9.9.1999 je v bolnišnici podlegel poškodbam. Na podlagi odrejene in opravljene sodne obdukcije je bilo podano mnenje, da je smrt nastopila zaradi hudih notranjih krvavitev v možgane,« je sporočil takratni načelnik inšpektorata in v. d. direktorja PU M. Sobota Milan Horvat Zaradi omenjenega kaznivega dejanja so soboški kriminalisti oba osumljena prijeli in pridržali, potem pa sta bila predana preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v M. Soboti. Zoper oba je bila podana tudi kazenska ovadba na Okrožnem državnem I ožilstvu vM Soboti, hi šele pred dnevi smo uspeli izvedeti, da je zadeva na I. stopnji, torej na Okrožnem sodišču v M. Soboti, dobila epilog. Kot nam je uradno sporočila predsednica okrožnega sodišča, sodnica svetnica Marija Močan Rošker, »sta bila v zadevi oškodovanca Draga Gombošija iz Kroga v postopku dva obdolženca ki sta bila obravnavanavkazenskizadeviK79/2001 zaradi kaznivega dejanja po čl. 135/II-I v zvezi s ČL 25 (sostorilstvo) Kazenskega zakonika Oba sta bila spoznana za kriva m jima je bila izrečena kazen vsakemu pet let zapora.« Ker pa sta se zagovornika obeh obdolžencev 4. novembra 2003 pritožila na Višje sodišče v Mariboru, zadeva še ni pravnomočna Ne glede na to bodo mnogi prebivalci Kroga in tudi mnogi drugi naši bralci le izvedeli, da »zadeva Drago Gomboši« le ni končala v predalu. Nekateri so namreč menki, da zoper osumljena storilca ni poteka) noben postopek. pen januar 2004 Nič ni večno, najmanj slava in lepota Nicole Kidman Izsiljeni avtograU1 remljeno knjigo, kjer so fotografije strank s frizurami, ustvarjenimi v njenem studiu Knjiga ima svojo vrednost zato, ker jo je ob neki priložnosti javno dobila v dar od hvaležnih strank Kite Moss in Cindy Crawford. Seveda sta bili njuni sliki na prvi oziroma drugi strani Zdaj so v knjigi podpisi in izjave zadovoljnih strank in zvenečih imen, kot so Milla Jovovich, Christy Turlington in Naomi Campbell Še pred 15 meseci je Verona Feldbusch sijala pred kamerami in oznanjala kakovost modernega ženskega perila Sijala je, predvsem pa bila zadovoljna z dolgoročno pogodbo z največji nemškim trgovskim koncernom Karstadt, ki ji je zagotavljal večletno promoviranje kopalne kolekcije in ženskega perila, s tem pa seveda lepe honorarje. Verono poznajo tudi naši bralci, saj je bila skoraj nepogrešljiv del programa številnih nemških kabelskih postaj. 35-letna manekenka, hčerka južnoameriškega Indijanca m Nemke, je svojo eksotično lepoto znala dobro izkoristiti. Poleg uspešne moderatorke (Veronas Welt npr.) številnih oddaj z rahlo erotično vsebino je bila tudi ustanoviteljica firme Veronas Dreams AG, ki je prodajala predvsem njene reklamne storitve Zdaj je prišla na dan dramatična novica: »Dolgoročna pogodba z Verono se je definitivno iztekla in je že obojestransko prekinjena." S temi besedami je predstavnik za tisk firme Kaufhauskonzern Karstad oznanil konec sodelovanja med _ najbolj vpadljivo nemško reklamno JF “Sjfc zvezdo, hkrati pa u 'A, najavil, da se bodo v prihodnje preusmerili na mlajšo ciljno skupino. i Očitno Veronina - zvezda zahaja, .n JHT to prej, kot je sama . 4CA pričakovala Tudi , njeno TV-oddajo . J Veronin svet uki- | njajo, kar zgovor * no pnča, da se je njena pot navzdol ' že zdavnaj začela NewyorŠka stilistka za lase (vsi stilisti za lase so frizerji, vsi frizerji niso stilisti) Odile Gilbert je postala nepogrešljiva, pa naj gre za modne revije, fotografiranje modelov ali za pomembne prireditve. Torej povsod tam, kjer se nekaj dogaja in kjer nekdo čuti, da se mora pojaviti in vzbuditi pozornost »To je zelo umetniško delo, ki zahteva veliko navdiha in fantazije Včasih si moram izmisliti prav nore stvari,« pravi Odile, sicer rojena Parižanka, ki že dolgo živi in dela v New Yorku. Pohvali se lahko z nenavadnim darilom, ki samo po sebi govori, kako visoko se v družbi lahko povzpneš z znanjem, delom in prizadevnostjo. Ima bogato op- je Roberta Hanks iz Seatla Ima zanimiva poklica. Je fotomodel, po izobrazbi pa slikarka. Ko so jo vprašali, kateri poklic ji je bolj všeč, je povedala, da se ne bi mogla odločiti, saj se dopolnjujeta. Ko pozira pred fotografom, razmišlja o slikanju, ko stoji pred platnom in ustvarja nove podobe, razmišlja, kako naj se postavi pred objektiv. »V obeh primerih pride tako do izraza moja podzavest, njej pa se lahko zahvalim za svojo uspešnost,« pravi Je sploh potrebna kakšna razlaga? Marljiva je in J® kot nora. Videti je bolje kot kdaj prej m tisto, kar obleč0'; naslednji dan moda Ljubezen z Lennyjem Kravitzom s0 kot večna Lani je dobila Oskarja in vse kaže, da ga bo 11 letos. Če to ne bo film Dogville, potem bo to Cold Moun^ Če se ji bo najvišja filmska nagrada izmaknila še tukaj’ F bo zanesljivo osvojila zlati kipec s filmom The Human h ** Pravijo, da Nicole nima konkurence, če pa jo že ima, je to ona sarria sebi. Sami superlativi, torej. No ja, srno doživeli, da se je za lepo fasado skrivalo marsikaj... Čim večja je zvezda, tem več velja po njeni smrti m ' avtogram. Lep primer za to so trije podpisi čl&' legendarnih Bitlov Georgea Harrisona. Po doseženi h so porušili vse dosedanje rekorde Prodani naj bi bfl* . 7,89 milijona evrov. Biti George je umrl 29 novembra 2 , star 58 let. Že na smrt bolan je dal svojemu zdravi11^ Gilbertu Ledermanu tri avtograme. Enega celo na ki1*4 { njegovega sina. Ob velikanski vsoti, ki jo je kar prodajo zaslužil zdravnik, se je zdaj odzvala Harrisih* vdova Olivia, 54. Pravi, da je zdravnik podpis zanesljivo izsilil, saj ji Je *_ jt nekaj dni pred smrtjo, ko naj bi nastali avtogrami.1111 opisal svoje stanje: »Tako sem slab, da sploh ne vem. lahko izpisal svoje ime « Tudi Linde evangelista, top model nekoliko starejše generacije, je Odilina stalna stranka. Za kakšno priložnost je bila izdelana frizura ne njeni glavi, pa nismo mogli zvedeti. Oktober 2002 - začetek prodajne akcije, ki je Veroni zagotavljal dolgoročno sodelovanje, se je končal po dobrem letu. Zdravnik Gilbert noj bi od Georga izsili' °v Pe" januar 2004 VESTNIK^ V imenu lepote Tudi najlepše ženske morajo nekega dne, če hočejo obdržati svojo popolno lepoto, leči pod nož lepotnega kirurga. To je danes v Hollywoodu pravilo, tega se vsi zavedajo in se mu tudi podrejajo. Govorijo pa o tem malo, čeprav se ve vse. Pred dnevi je prišla od lepotnega kirurga Demi Moore (41). Za 340.000 dolarjev (skoraj 70 milijonov tolarjev) je dobila, po njenem mnenju, idealen videz. »Zdaj sem zadovoljna in ponovno samozavestna,« je izjavila po rivesticiji« v svoj obraz. Chaterine Zeta - Jones pa pravi: »To je edini način, da se postavimo po robu močnemu valu konkurence -igralk, ki dan in noč prihajajo in trkajo na vrata ollywooda. Poklic lepotnega kirurga je donosen, saj so njihove stranke skorajda izključno iz visoke družbe, ki Problema z denarjem ne poznajo. »Moj recept je, da pa ^ient po operaciji ni videti operiran, ampak naravno, dela imam z zgornjimi ustnicami, nosovi, prsmi in eurj p0 želji pa spremenimo tudi prste na nogi, če si franka to zaželi. Na štiri ženske pride en moški,« je izjavil orner Mang, ki je trenutno med najbolj zaposlenimi v ePotni industriji. tem ko število lepotnih operacij nenehno narašča, P° drugi strani veča odpor do njih. Whoopi Goldberg, ^^ra Winger in Daryl Hannah so celo posnele dokumen-^rofilm, ki govori o nenaravnosti, škodljivosti in možnih Posledicah takšnih operacij. »Staranje pomeni v ° lywoodu nekaj takega kot rak, kot bolezen. To je sček je povedala Whoopi na premieri dokumentarca. Nazaj h kore- razu Spr 6'an