Leto LXXH., št, 253
Ljubljana,
1.
Cena Din
SLOiENSKI
neha ki vsak dan popoldne hsnmndji nsdoibj ni praznik«. /7 In—ion do 80
do 100 vrst 6 Din 2-50. od 100 do 300 vrst 6 Din 3. we9 lnsorari pO Popust po dogovoru, tnseratni davek poosboi   H   .Slovenski Narod* v Jugoslaviji Din  \lr-> m inozemstvo Din 2fL—     M     Rokopisi —
a Din Z Din 4-%
UREDNIŠTVO »I UPtAVNt*1YO LJUBLJANA, Knafljovo ufico star. J 31-22. 31-21 31-2< »-25 ni »-21
Ppdroinicei MAFinOt. telefon tL 26
podružnico uprave; C
5ov»4j gSadbc
ea      7   /V   NOVO MESTO. Uubf)ansko cest* sto iiroanBrvoi Strossmavorjovo uMco T. tnl«fon it. 65i yL Z telefon it. 190 //  JESENICE? Ob kolodvoru 101 // trg S   #    Poemo hranilnico v Ljubljani It 10-151,
Normalen potek pogajanj:
Finska pripravljena na kompromis
Po zadnjih vesteh ]e Moskva omilila svoje zahteve bi se sA, da bo spor mirno moralne in materialne škode za Finsko — Novi varnostni okrepi na Finskem
Helsinki, 7. nov. e. Kakor javljajo iz službenih virov, pogajanja v Moskvi potekajo normalno. Ker se ie včeraj pričelo praznovanje 22 letnice obstoja SSSR, so bila pogajanja za dva ali tri dni prekinjena. Finski' delegati v Moskvi so bili povabljeni, da se udeleže snočnje svečanosti moskovske mestne uprave in današnje velike parade v Kremlju.
Iz najzanesljivejših virov se izve, da je Finska popolnoma razumela, da mora priti ruskim zahtevam naproti in da je vsa stvar v tem, da se izvrši vse kolikor mogoče najmanj občutljivo za Finsko. Skoro popolnoma je že rešeno vprašanje odstopi t ve v pomorskem področju napram LJe-ningradu. Vse kaže. da je Finska v načelu pripravljena, da odstopi nekaj ozemlja tudi na jugozapadu, kjer hoče Rusija svo-
ja pomorska oporišča- Vsekakor bi bilo
za Finsko laže, če b: šlo za otok Uto, ne pa za področje v okolici Hango. Zadeva bo vsekakor rešena v teh dneh. Tako mislijo, če ne bi bilo slabih vplivov in pritiska od zunaj, da je lahko pričakovati v najkrajšem času dosego popolnega sporazuma med Finsko in Rusijo in da se tako ognejo nevarnosti novega vojnega požara na severu EvTope.
Predsednik Sveta komisarjev Molotov je včeraj v svojem govoru na sovjetskih svečanostih v Moskvi večkrat poudarjal, da Rusija ne želi vojne, toda se boji političnih intrig, ki nevtralne države silijo v vojno.
Helsinki, 7. nov. e. Po vesteh iz Moskve sovjetski tisk ne piše več tako, kakor je pisala pretekle dni moskovska »Pravda«-
Nasprotno, ves sovjetski tisk kaže zelo prijateljsko razpoloženje do Finske in smatrajo, da je zadnji govor zunanjega ministra Erkka v marsičem izboljšal položaj.
Curi h, 7. nov. s. »Neue Zurcher Zeitung« poroča iz Helsinkov, da v tamkajšnjih političnih krogih  računajo  s možnostjo
-~t,mpicimstie rešitve v rusko-finskih pogajanjih. Pa tudi če bi bila pogajanja prekinjena, mislijo, da bo mogoče najti mirno
rešitev spornih vprašanj. Kljub temu pa so zveze iz Finske z inozemstvom od včeraj oaije otežkočene. Značilno za finsko-švedsko solidarnost je, da so letos prvič Švedi v Finski slovesno proslavili obletnico smrti velikega švedskega kralja Gustava Adolfa. Proslave so imele značaj patriotskih manifestacij tudi za Finsko.
London, 7. nov. a Po poročilih iz Helsinkov je uvedla finska vlada cenzuro za ves postni telefonski in telegrafski promet Odrejena je tudi zaplenitev vseh publikacij, ki bi škodovale javnim interesom. Vladin dekret tudi določa, da more vlada odrediti preselitev civilnega prebivalstva v druga ozemlja.
Nemčija ni zadovoljna
Stockholm, 7. nov. s. Nekateri švedski časopisi poročajo iz BerlLia. da nemška vlada nikakor ni zadovoljna z rusko politiko nasproti Finski. Nemška vlada je baje pričakovala, da bo postopala Rusija nasproti Finski na mileiši način. Nemčija baje tudi ne bi dopustila, da bi Rusija po ureditvi svojih odnošajev s Finsko postavila kakršnekoli zahteve še Švedski in Norveški.
Za nevtralni blok balkanskih držav
V Turčiji zasledujejo z veliko pozornostjo italijansko politiko na Balkanu za ohranitev sedanjega stanja
Carigrad, 7. nov. e. DoČim so pred dnevi tukajšnji politični krogi videli nekako razliko v političnih težnjah posameznih držav za ustvaritev nevtralnega bloka balkanskih držav, danes v Turčiji pozdravljajo ustanovitev taJcega bloka. V Turčiji Je bilo zboljšanj** odnošajev z Italijo sprejeto selo povoljno. Tukajšnji politični krogi se izražajo pohvalno o italijanski politični gesti in njenih namenih za ustvaritev stalnega stanja na Balkanu. Odkrito se poudarja, da turško javno mnenje ceni to politično akcijo italijanske vlade.
Polslužbenl carigrajski list 2>JunghurieU poudarja, da vsaka država, ki dela za stabilizacijo situacije na Balkanu, lahko računa na naklonjenost Turčije in po potrebi tudi z njeno pomočjo. Edina želja in pogoj Turčije je, ohranitev statusa quo na Balkanu.
V tukajšnjih političnih krogih pripisujejo temu veliko važnost, ker je s tem jasno izraženo mišljenje Turčije o ustvaritvi nevtralnega bloka na Balkanu. Poudarjajo, da italijanska gesta napram Grški in njena želja glede ohranitve statusa quo In miru na Balkanu služi koristim Italije in hkrati tudi človečanstvu. Poudarjajo, da stopajo odnosa ji med Italijo in Turčijo v novo fazo prijateljstva. Zato tudi naglašajo, da ne obstoje več nikake ovire za ohranitev in vzpostavitev prijateljskih odnošajev med Italijo in Turčijo, dokler vlada mir na Balkanu.
Bolgarija in Rusija
Sofija, 7. novembra. AA. Ha vas: O pri-Md predaje svojih akreditivnih pisem je novi sovjetski poslanik Lavrentijev med drugim dejal: Trudil se bom, da se zavarujejo dobri odnoSaji med Rusijo in Bolgarijo tako na političnem, kakor na go-
[ spodarskem in kulturnem polju. Utrditev dobrih odnošajev med Rusijo in Bolgarijo j sloni na zgodovinski tradiciji obeh naro-j dov in na medsebojnem razumevanju pro-| blemov, ki se nam postavljajo. Vse to bo j pripomoglo k delu za mir v Evropi.
Bolgarski kralj Boris je odgovoril: Bol-j garski narod vdano dela za zboljšanje svo-| jega položaja, ker je istotako pristaš rniru in mednarodnega sodelovanja. Zaradi tega J sprejemam s posebnim zadovoljstvom vase I zagotavljanje, da boste vložili ves svoj j trud. da po želji vaše vlade gojite iskreno { sodelovanje ter utrjujete politične in kulturne zveze med Rusijo in Bolgarijo.
London, 7. nov. s. iz Ankare poročajo, da je turški parlament odstopil predlog za ratifikacijo angleško-francosko-turške pogodbe skupno zunanjepolitičnemu in na-rodno-obrambnemu odboru, da tako pospeši čimprejšnjo ratifikacijo pogodbe.
Von Papen
pri Kjoseivanovu
Sofija, 7. nov. e. Včeraj je prispel nemški veleposlanik v Ankari von Papen v Sofijo. Hotel je nato odpotovati z orient eks-presom in čas, ki mu je bil na razpolago, je porabil za to, da se je s kolodvora odpeljal v mesto, kjer je obiskal ministrskega predsednika dr. Kjoseivanova. Službeni komunike naglasa, da je bil ta obisk le vljudnostnega značaja. Ob 16. bi moral Papen nadaljevati potovanje v Ankaro, toda orientekspres je imel 6 ur zamude. Papen je ostal v mestu in se odpeljal šele ob 23. v Ankaro.
Carigrad, 7. nov. e. V petek 10. t. m. bodo v vsej Turčiji spominske svečanosti o priliki prve obletnice smrti Kemala Ata-turka.
vojujoče se države vzdržujejo s svojimi prijatelji, mogli nekoliko zboljšati položaja, vendar pa to še ne bi pomenilo, da obstoje potrebni pogoji, na podlagi katerih bi se razvoj sedanjega konflikta prenesel z vojaškega na diplomatski teren, ker bi bilo zelo težko priti do kake nove formule kot osnove za pogajanja. Stališča in stremljenja vojujočih se držav si toliko nasprotujejo, da ni mogoče videti načina, pravi »Osservatore Romano«, kake bi se premostil prepad, ki loči sprte stranke.
London, 7. novembra. AA. (Reuter) Britansko informacijsko ministrstvo poroča:
Včeraj Je več britanskih letal izvršilo zelo uspešne oglede nad zahodno Nemčijo in napravilo več fotografij. Po končanih ogledih so ae letala vrnila v svoja oporišča, razen enega, čigar usoda še ni znana.
Pariz, 7. nov. s. Francoska letala so včeraj izvedla večje izvidniške polete nad nemškim ozemljem. Nikjer niso opazila večje koncentracije nemških čet.
Francosko vojno poročilo
Pariz. 7. nov s. Današnje 127. francosko vojno poročilo pravi: Noč je bila mirna na zapadni fronti.
V eni največjih zračnih borb
od začetka vojne se je izkazala premoč francoskega letalstva tako v kvaliteti pilotov kakor " v materialu
stvu. Sporočilo je Kratko, toda toliko bolj govorijo dejstva. Eno francosko letalo se Je borilo proti trem nemškim. Zbili smo 9 nemških letal, v»eh 9 francoskih letal pa se Je vrnilo v svoja oporišča, ne da bi bila poškodovana. Ob tej priliki Je treba naglasiti neverjetno hitrost in spretnost francoskih letalcev, kakor tudi njihovo junaštvo, ker se Je 9 francoskih letal hrabro spustilo v borbo proti 27 nemškim letalom.
Pariz, 7. nov. s. V ostri borbi Je 9 francoskih borbenih letal včeraj napadlo skupino 27 nemških borbenih letal. 9 nemških letal je bilo sestreljenih. 7 od teh Jih je padlo na francosko ozemlje. v*a francoska letala so se vrnila.
Pariz, 7. novembra. AA. C Ha vas) Kakor se vidi iz snočnje ga sporočila vrhovnega poveljništva, je bila včeraj ena največjih zračnih borb od začetka vojne. Potek borbe dela največjo čast francoskemu letal-
Vojaško sodelovanje Belgija — Holandska
Nenaden sestanek belgijskega kralja s holandsko kraljico — Popolna solidarnost francoskega naroda — Vatikansko glasilo o možnosti nove nem* žke mirovne ofenzive
London, 7. nov. s. Sinoči je nenadoma dospel v Haag belgijski kralj Leopold v spremstvu zunanjega ministra Spaaka. Kralj Leopold je imel ob pol dveh zjutraj razgovor s holandsko kraljico Viljemino, istočasno pa sta konferirala belgijski in helandski zunanji minister. Obisk belgijskega kralja je prišel za javnost popolnoma nepričakovano. O razgovoru ni bilo iz-dano nobeno uradno poročilo. Mislijo, da Je predmet razgovorov okreptev sodelovanja med Belgijo in Holandsko v sedanjem položaju. Nekateri današnji danski časopisi poročajo, da Je konferenca v zvezi s Koncentracijo nemškega vojaštva na bel-ffljski in holandski meji. Kralj Leopold se Trne v Bruselj danes.
Pariz, 7. nov. AA. (Havas) Nemci zadnje čase lnsistirajo na tem, da bi dognali francoske vojne cilje. »Epoque« vidi v tem past, ki jo nastavlja sovražnik, da bi razdvojil Francijo in Veliko Britanijo List pravi, da je Daladier zadosti spreten, da na bo padel v to past Nemčija, pravi glavni urednik lista, nima potrebe, da bi spraševala o naših vojnih ciljih. Nemčija je napadla Polisko. ki ie bila zvezana s irancijo in Veliko Britanijo s formalno in Javno obrambno pogodbo.
Glavni urednik lista »Ere Nouvelle* piše v istem smislu in končuje svoj članek v popolnem soglasju s »Timesom«, poudarjajoč, da mora mir prinesti popolno varnost.
O priliki volitev generalnih svetnikov pišejo pariški listi tudi o notranjepolitičnem življenju v Franciji. »Matin« podaja točen odmev javnosti, ko ugotavlja, da so francoske pokrajinske skupščine v sedanjem položaju jasno pokazale splošno narodno občutje. Enodušno, kakor se je moglo tudi pričakovati, se je na meji generalnih svetov v govoru njihovega pred. sednika izrazila popolna solidarnost naroda. Ta solidarnost se kaže v popolnem zaupanju do vlade in njenega šefa In v občudovanju in spoštovanju do vojakov na fronti.
Rim, 7. nov. o. Zastoj vojaških operacij na zapadni fronti se smatra na podlagi vesti londonskih listov kot znale, da bo morda Nemčija v kratkem pod vzela novo mirovno ofenzivo, dočim trdijo nekatere vesti iz nevtralnih držav, kakor iz Nizozemske, Belgije in Švedske, da predstavlja ta zastoj le mir pred viharjem.
V zvezi s tem »Osservatore Romano« ne izključuje možnosti, da ne bi stiki, ki Jih
Smrt župana patriota-mučenika
Bruselj, 7. nov. i. Včeraj je v Bruslju umrl dolgoletni popularni župan Adolf Max, eden najpomembnejših belgijskih politikov in javnih delavcev, ki je zlasti med svetovno vojno mnogo storil za svojo domovino. Zaradi tega so ga Nemci tudi zaprli in je ostal ves čas vojne v ječi. Po vojni je bil izvoljen v belgijski parlament in je bil tudi dvakrat minister. Pokojnik, ki je bil vodja lileralcev, je bil tudi 30 let mestni župa *
Bruselj, 7. nov. AA (Havas) Kralj Leopold se je poklonil pred truplom Adolfa Maza in dalj časa kropil pokojnika, da se tako pokloni v imenu vse Belgije dolgoletnemu bruseljskemu županu.
Smrt Adolfa Maxa, je izjavil predsednik vlade Pierlot, mi je šla zelo do živega in prav tako tudi vsem Belgijcem.
Znana francoska dramska umetnica Ce-eile Sorei, ki je snoči nastopila v drami »Sappho«, se je v četrtem dejanju z nekaj besedami spomnila pokojnika in mu izkazala čast. Vse gledališče je vstalo in toplo pozdravilo umetnico z vzkliki: Slava mu! Živela Francija!
»City of Flint« se v Bergen«
London, 7. nov. e. Radio London javlja da »City of Flint« še ni odplula iz Berge-na. Kapetan je poslal radiograra t Wa-shington, v katerem je podal poročilo o dogodkih od onega trenutka dalje, ko je »City of Flint« padla v oblast nemški kri-žarki »Deutschland«. Ameriška poslanica v Norveški gospa Harriman je prišla v Bergen in sprejela poročilo kapitana na znanje.
Bergen, 7. nov. s. Tako ameriška poslanica v Norveški, kakor tudi nemški konzul v Bergenu, sta imela posvetovanja s kapitanom ladje »CHy of Flint«. Po zadnjih poročilih ladja še za nedoločen čas ne bo odplula iz Bergena. Zdi se, da bo ladja sv«? tovor izkrcala v Bergena.
Os/o, 7. nov. AA. (Reuter) Nemško posadko, ki je bila zavzela ameriško ladjo *City of Flint« so internirah v neki norveški trdnjavi blim švedske meje skupaj z
nemškimi letalci, ki so jih pred kratkim rešili na južni obali Norveške.
Po spremembi nevtralnostnega
zakona
VVashington, 7. nov. s. Ameriški pomorski komisiji je bil predložen predlog, da bi devet največjih ameriških trgovinskih ladij formalno prešlo v last Panamske republike, kar bi jim omogočilo, da bi še nadalje plule v luke vojujočih se držav. Komisija je sklepanje o predlogu odložila, ker se še ni mogla prepričati, da taka odločitev ne bi kršila novega nevtralnostnega zakona. Vsekakor komisija ne bo dovolila, da bi se vlada Zedinjenih držav zaradi teh lad-'j mogla zaplesti v diplomatske konflikte ali da bi ameriški državljani potovali na teh ladjah.
VVashington. 7. nov. AA. (Havas) Pravilnik, ki pojasnjuje izvajanje dekreta predsednika USA o nevtralnosti in o vojnem območju, dovoljuje plovbo v tem območju tistim amer škim ladjam, ki bi izselile ameriške državljane, in ladjam, ki bi plule pod zastavo Rdečega križa. Ameriški državljani pa ne bodo smeli potovati z ladjami bojuj oči h se držav v vodah okoli evropske celine.
Važen zdravniški hamn
Pariz, 7. nov. AA. (Havas) Francoska znanstvena akademija je včeraj dobila obvestilo, da sta zdravnika Ramond in Le-maifler odkrila serum za tetanus. Rezultati, ki so jih dali njuni eksperimenti, so odlični Pokazalo se je, da vbrizganje tega novega seruma trajno i muni žira ne samo ljudi, ampak tudi Živali. Izum je tem važnejši, ker so med vojno primeri tetanusa zelo pogosti.
1
Drevi bo govoril
-----b 7. nov. e Ministrstvo za informacije javlja, da bo zunanji minister lord Halifax drevi ob 31.19 govoril po radiu Govor bodo prenstale vsa angleške po staje na srednjih in dolgih valovili, na kratkih valovih pa Jih bodo ponovili ob 115 ter ob 7.1» v sredo a. t. m.
Ii notranje politiko
ČLOVEK IMA SAMO ENO DOMOVINO
»Kakor hitro pride v neki državi, v kateri so nacionalno plemenski elementi zelo močni, načelo decentralizacije in avtonomije v večji meri do izraza, potem Je potrebna akcija onih elementov, ki imajo pri svojem delu vedno in v prvi vrsti pred očmi celoto in ki želijo življenje poedinlh nacionalno plemenskih veličin in državnopravno avtonomnih edinic spraviti v sklad in ga podrediti pojmu celote.« Tako piše splitski »Narodni list« in nadaljuje:
»Celo v Švici, ki se je v svojem prvem začetku izoblikovala kot konfederacija tolikih kantonov s stoletnimi tradicijami in zgodovinskimi mejami, je skupno socialno in politično življenje obl kovalo pr jem enega naroda. K temu so največ pripomogli politični in kulturni pokreti, organizacije, stranke in časopisi, ki so okoli sebe in v svojih vrstah zbirali Švicarje brez razlike na njih jezik, vero in k~ntrnskn pripadnost. Tako se .ie v majhni Švici rodila velika beseda: Človek ima lahko samo eno domovino, kakor ima samo eno mater!
Ta mati — domovina za vsakega Švicarja, na naj bo kdo in francoskega kantona Ženeve, nemškega kartona Cur'ha ali italijanskega kantona Tlcina. je bila vedno samo — Švica.«
NEAKTUALNO POLEMIKO
\ odi jo sarajevski listi o vprašanju bodoče ureditve Bosne in Hercegovine, pravi »Hrvatski dnevnik«, ki pi^e med drugim •
»Ne more se namreč niti muslimanom odrekati pravica, da soodločujejo o bodočnosti kraja, kjer žive že od nekdaj. Prav tako se z druge strani ne more smatrati vprašanje avtonomije Bosne in Hercegovine kot problem hegemonije Srbov nad Hrvati ali Hrvatov nad Srbi. Ce bi bosen-ski problem tako razumevali in če bi avtonomija Bosne imela ta namen, potem bi bila avtonomija najslabša rešitev. Sporazum med Hrvati in Srbi se mora v celoti Izvesti. Ne smejo ostati žarišča poznejših sporov, ki bi mogli zastrup'ti odnošaje tu di v drugih avtonomn'h edlnicah. Avtonomija Bosne in Hercegovine bo le tedaj opravičena, če se bodo tam normalizirali odnosi med Srbi in Hrvati in če bo postala točka, k| bo privlačevala tako ene kakor druge. Ne sme pa biti kamen spotike. Z ureditvijo Bosne se ne smejo prepustiti muslimani na milost in nemilost srbskemu pravoslavnemu ali hrvatsVn katoliškemu elementu. Muslimani so ali Hrvati, ali so pa Srbi, ne pa pripadniki kakega drugega naroda. Zato je tr hi ravnati z njimi kot z enakopravnimi brati.« Sicer pa po sodbi »Hrvatskega dnevn'ka« vprašanje Bosne in Hercegovine v sedanji politična situaciji itak nI aktualno.
Medtem je podal včeraj minister za šume in rudnike dr. Džafer Kule nov i t- novinarjem daljšo izjavo, v kateri je poudaril, da se bo po njegovem mnenju morala ob priliki dokončne preureditve države ustanoviti tudi posebna edinica iz Bosne in Hercegovine, ki bi bila posebnega pomena za državno edinstvo, ker imata Bosna in Hercegovina specifičen jugoslovenski značaj.
ZASLUGE NASE DINASTIJE
»Journal de Geneve« priobčuje uvodnik pod naslovom »Jugoslavija danes«, v katerem piše o notranji in vnanji politiki naše države. O naši notranji politiki pravi, da Je Jugoslavija danes na razpotju svoje zgodovine. Značilno Je. da je Jugoslavije v začetku vojne začela izvajati svoje notranje reforme. Po zaslugi modre politike kneza Pavla in daljnovidnosti dr. Mačka Je Jugoslaviji uspelo likvidirati svoje notranje vprašanje brez v>ake tuje intervencije, ki bi se vmešala v njene notranje razmere. Na koncu omenja članek zasluge dinastije za okrepitev Jugoslavije bi pravi da Je mogla naša država v začetka krize, kakršne Evropa še ni doživela. Izvesti svoje notranje reforme, za katere Je popolnoma zrela.
MINISTER DB. BUDIŠ A VLJE VIČ PRI PETRU 21 v KOVIC L
Te dni Je minister za socialno politike in narodno zdravje dr. Srdjan Bud*aavUe-vic kot novi predsednik SDS poselil predsednika JNS Petra Zivkoviea na njegovem stanovanju. Oba politika sta dotgo v prisrčnem razgovoru.
PRED VOLITVAMI V NARODNO SKUPŠČINO
Ds na inja »Politika« ugotavlja v razpravi o političnem položaju v zvezi s številnimi konferencami v predsedništvu vlade, da so razpravljali predvsem o bližnjih skupščinskih in občinskih volitvah. Prvotno je prevladovalo stališče da se najprej izvrše izpremembe v zakonu o občinah ter uveljavi načelo tajnega glasova-nja, razširijo občinske samouprave, razpišejo občinske volitve ln šele nato razpišejo volitve v narodno skupščino na pAdlng* novega volilnega reda. To ^tališče Je r-stopal sam predsednik vlade. Medtem je po omenjenih posvetovanjih predsednik vlade sprejel načelo, da se najprej brrr-šJJs volitve v smradno skup čino. V ta namen Je bil določen širši odbor ministrov, ki naj izdela načrt zakona e volitvah narodnih poslancev, ki naj bi bile ie v kraškem napisane, včeraj J« brnel tad! dr. Maček daljši razgovor s prudsr inl*"ii vi
Stran 3
»SLOVENSKI  NAROD«, torek, 7. novembra 1939.
Slov. ?*3
Gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Busijo
Rezultati so Šm tajni — s poljskega ozemlja, ki so ga
Berlin, 7. nov s. Od svojega prihoda v Nemčijo so člani ruske delegacije v stalnem stiku z nemškimi gospodarskimi činitelji. Dasi gre delo v pospešenem tempu od rok, vendar mislijo, da bo do končnega zaključka vendar Se poteklo najmanj dva tedna. V pristojnih krogih drže rezultate v največji tajnosti. Pravijo samo to, da je dosedaj že dosežen sporazum in da je nadaljnje delo edino še glede na sodelovanja za praktični načrt, pa katerem naj bi se nakupljeno blago dobavilo. Sodeč po nekaterih okoliščinah kaže. da je bil dosežen sporazum v zadovoljstvo obeh strani in da se bodo pogajanja vodila tudi še po odhodu  sovjetskega  komisarja Devošijana.
Berlin, 7. nov. e. Po podpisu sporazuma o repatrlaciji Nemcev iz Vzhodne Galicije in Volinije v rajh ter Belorusov in Malo-rusov z obeh strani meja nemško-ruskih interesov v Rusijo ie dosežena podlaga za preseljevanje nemške manj Sine v rajh.
Takoj po podpisu tega sporazuma so že mešane nemško - ruske komisije pričele svoje delo. V Berlinu mislijo, da bo to delo končano v pospešenem tempu in računajo, da bo v najkrajšem času prva skupina nemške manjšine krenila v svojo domovino. Repatriacija se bo tudi tu vršila po svobodni volji vsakega posameznika, odnosno vsak prebivalec nemškega porekla bo lahko sam odločal ali se želi vrnit: v Nemčijo, ali za vedno izgubiti vsak stik s svojo domovino.
Kakor se izve. bodo iste ugodnosti uživale tudi osebe, ki se vrneio v R^siio Doseženi sporazum smatrajo v Berlinu za
ponoven dokaz nerniko-ruskega prijateljstva, ker s tem ni odstranjen samo eventualni povod SS poslabšanje dobrih odno-šajev, temveč je misno tudi vprašanje imetja izseljencev na način, ki bo zadovoljil obe strani.
V Nemčiji vpoklicani Danci
London, 7. nov. AA. (Havas). Mnogo ljudi, ki   pripadajo  danski  manjšini na
nemškem ozemlju blizu šlezviške meje, so Nemci pozvali pod zastavo. Med njimi je tudi Frederik Trensen. eden izmed voditeljev danske manjšinske stranke na jugu Jutlanda,
Nemška propaganda
Kodanj. 7. nov. br. Kakor poročajo nekateri listi, se je pod pokroviteljstvom nemške vlade v Kodanju ustanovil večji oglasni urad. ki skuša vplivati na vodstva
listov v tem smislu, da bi objavljala v svojih listih nemška poročila o posameznih
dogodkih, za kar bi Nemci v teh listih objavljali svoje oglase.
Vprašanje Nemcev na Balkanu
Curih, 7. nov. s. »Neue Ziircher Zeitung« prinaša daljše poročilo svojega dopisnika iz Beograda o možnosti preseljevanja narodnih nemških man'šin iz južnovzhodne Evrope in z Balkana.
Vorošilov o sovjetski politiki
Vrhovni poveljnik ruske vojske ponavlja izjave Molotova, češ da sta Anglija in Francija začeli sedanjo vojno — Rusija hoče kljub paktu z vojskujočo se Nemčijo ostati »nevtralna"
Moskva, 7. nov. s. Vrhovni poveljnik ruske vojske maršal Vorošilov je izdal davi cb priliki narodnega praznika 22 letnice ruske revolucije manifest na vojsko, v katerem omenja najprej notranje uspehe Rusije, nato pa govori tudi o zunanji politiki. O nemško-ruski pogodbi pravi Vorošilov, da koristi interesom nemškega in ruskega naroda, kakor ne bi mogla bolj. Pogodba pomeni obratno točko ne samo v odnosa j i h med obema državama temveč tudi v mednarodni politiki. Rusija pozna svoje prijatelje in jih dobro loči od svojih sovražnikov. Ni uspel poizkus potegniti Rusijo v vojno. Anglija in Francija sta začetnici sedanje vojne in jo skušata nadaljevati in razširiti. Oni sta »agresorja« v tej vojni. Rusija dosledno vodi politiko nevtralnosti in dela na vzpostavitvi miru, ki ga želi vse človeštvo. Ruska armada stoji, kakor vedno na straži in bo vsak Čas odbila sovražnika, ki bi si upal napasti domovino.
Ob 10. dopoldne po moskovskem času se je na Rdečem trgu začela običajna vojaška parada v proslavo narodnega prazni-nika. Točno ob 10. so dospeli na častno tribuno Stalin, Molotov, Kaganović, Andrejev, Mihojan, Berija. Dimitrov in drugi. Maršal Vorošilov je pregledal vojaške oddelke, nato pa je imel 15 minut trajajoč govor. Pozdravil je vojake in prebivalstvo v imenu centralnega komiteja boljše-viške stranke in v imenu ruske vlade.
Omenil je na kratko notranje uspehe Rusije, nato pa je poudaril, da je Rusija ostala obvarovana od vojne, v katero so zapletene že največje države na svetu. Pakt o nenapadanju z Nemčijo je preprečil vojno. Rusija ostane nevtralna in gre svojo edino pravilno pot politike miru. Zaradi raznih prizadevanj kapitalističnih
držav pa mora biti Rusija pazljiva in k vsemu   pripravljena    Vorošilov   je nato omenil vkorakanje ruske vojske v Zapadno Belorusijo in Ukrajino, kakor tudi pakte z baltiškimi državami  O teh je dejal, da so  utrdili   strateško   pozicijo Rusije Ruska voiska v teh državah ie samo prednja straža za zaščito teh držav in Rusije Ruska vojska se nikdar ne bo vmešala v notranje življenje in suverenost teh držav Imperialistični svet je v ognju vojne Modra mirovna  nolitika ruske vlade bo tem uspešnejša, čim močnejša bosta ruska armada in mornarica Rusija ni v voj ni, mora pa biti vedno Čuječa fled** bodočih  doeodkov,  in  vedno  prio-a vijena da io dogodki ne bodo presenetili.
Moskva. 7. nov s V proslasu. ki ea je davi izdal na rusko mornarico, ie vrhovni povlin:k ruske momčiće KuTiiecov napovedal, da bo letos Rns**q zgradila večje število novih vojnih ladij.
Rusi utrjujejo mejo proti Nemčiji
London, 7. nov. s. Iz Bukarešte poročajo da po poročilih iz ruskega dela Poljske ruska vojska z vso naglico utrjuje novo ru-sko-nemško mejo. V ruskem delu Poljske je življenje za civilno prebivalstvo zelo težko. Cene hitro naraščajo. Cene živilom so se večinoma podvojile ali potrojile, cene čevljev pa so dosegle celo devetkratno prejšnjo višino. Oficieino razlagajo to sicer s prometnimi ovirami, ker so železnice in ceste poškodovane. V nasprotju z uradni np ruskimi pi rcčil- pravijo privatni podatki, da se je volitev v narodno predstavništvo novih ruskih pokrajin udeležilo v resnici v vaseh samo 25°/« prebivalstva, v mestih pa 50°/c
še enkrat navijanje cen
Kdor je kriv, naj ga zadene kazen, vsega -stanu pa ne smemo napadati
Ljubljana, 7. novembra. K temu članku nam piše manufakturist: N-mam sicer pooblastila pisati v imenu trgovstva, toda vedno moičati na vsa sum-mčenja in podtikanja tudi ne gre. Pred leti so vrteii film: »Človek, ki dobiva klofute.« Tako nekako se nam godi sedaj. Ali pa: »Smej se, bajazzol« S krvavečim srcem in smehljajočim se obrazom naj mirno požiramo vsa taka natolcevanja, ki v tej ali slični obliki pridejo do izraza. Niso vsi trgovci angelčki. Tudi nočem zagovarjati morda maloštevilnih, ki so zakrivili kako podražitev. Toda nikakor ni na mestu, da se vedno dolii trgovski stan, kakor da bi bili mi vsi prave pijavke ljudstva V vsakem večjem okraju obstoje sedaj odbori za pobijanje draginje. V teh odborih so zastopani tudi porabniki, zastopane so tudi nabavi jalne zadruge. Če kdo torej opazi, da je kak trgovec neopravičeno dvignil ceno, da hoče izrabiti konjunkturo ali razmere, naj enostavno ovadi takega trgovca. Komisija bo potem ugotovila, v koliko je trgovec kriv, če je sploh kriv ali se je samo ovaditelju zdelo, da se je blago neopravičeno podražilo. Ne sme se pa dogajati, kakor dosedaj, da so nekateri sadisti, ki bi najraje obesili vse trgovce v anonimnih dopisih, javljali temu odboru, da so trgovci podražili blago kar za 40°/o, da so nekatere tvrdke kar cele noči delale in prepisovale na listkih viSje cene itd. Pri tem so se posluževali H anonimni dopisniki takih salonskih izrazov, da jih v spodobni družbi Se ponoviti ne moremo.
Če se bo kak predmet podražil — in nekaj predmetov se je res že podražilo — potem je treba iskati krivca. Ali je trgovec nalašč zvišal ceno ali jo je moral zvišati grosist ali tovarnar, to naj d ožene ta odbor ali v to določena komisija. Sele potem, če se Izkaže krivda trgovca, naj se obsodi ta, ne pa da se napada cel stan. Ljubljanski trgovci so sloveli v bivši Avstriji, ki je imela 52,000.000 ljudi, po svoji soUdnosrri. Ce je pa danes mogoče, da se vrine k trgovini vsakdo, ki nima nikakih trgovskih nazorov ne trgovskega poštenja, potem solidni trgovci tudi ne morejo od-, govnrjati za take kreature.
Torej, če se komu zdi, da ga je trgovec izrabil, naj kar kratkomalo napravi ovadbo. Mora se pa tudi podpisati m navesti vsak konkreten primer. Vse drugo je pa samo ali sadizem ali škodoželjnost Zakon je dovolj strog. Saj ne dovoljuje niti denarne kazni, temveč samo zaporno kazen, kakor da bi vsi trgovci bih najslabši element v državi ter sami zločinci. Če se je kak predmet podražil, je čisto sigurno, da ga tudi trgovec ne more dati po prejšnji ceni. Ce noče tovarni plačati povišane cene, pa ne bo dobil blaga. Ostal bo brez zaloge in odsloviti bo moral osebje, ker ne bo Imel kaj prodajati Ce bo vojna dolgo trajala — in vse kaže na to — se bo marsikaj podražilo, pa Če bo v vsakem kraju tudi 10 odborov poslovalo. Nazadnje bodo nam trgovcem morda še naprtili odgovornost za vojno. Vsem tak'm nergačem moram še na uho povedati, da se je tudi sukanec podražil za 10°/©, za nas trgovce pa še za več odstotkov Zonet bomo mi krivi, ko bomo morali dvigniti cene ali pa biti brez sukanca. Torei malo več takta priporočamo takim zabavljačem, ki ne poznajo razmer. Tudi se na i neha enkrat v splošnem večno zabavljanje na trgovstvo. Kako pa da nabavljalne zadruge niso toliko cenejše kot oderuhi-trgovci in da uradniki, ki imajo svoie na-bavljalne zadruge vendar še pri nas kupujejo?
Napisal bi lahko za cel hst. tod* naj to zadostuje. Na n*»kem ffhodu nab. zadrug so itak zahtevali, da morajo trgovci iziimreti
Iz Sevnice ob Savi
— Odkritje spomenika Magopokojnemu kralju Aleksandra L Zedinitelju se bo vršilo v Sevnici na narodni praznik 1. decembra. Kljub vsem oviram in težavam bomo vendar pričakali dan, ko se uresničijo nase zelje, da že vidimo trajen spomin njega, ki smo ga imeli polna srca in na katerega vedno mislimo; kajti ostal nam je tudi naprej in bo našim potomcem vedno ideal državne skupnosti in svetel simbol zedlnjenja treh plemen v veliko in močno naso domovino — Jugoslavijo.
Dan 1. decembra bo za naso dolino se poseben praznik in da bo alavnost v resnici vredna njega, skrbimo vsi, da as odkritja udeleftmo v čim večjem številu. Pozivamo tam potem vse organizacije, brez razlike političnih in svetovnih nazlranj, da se ta dan vsi kot bratje in sestre snidemo pred njegovim likom te se še enkrat zaobljubimo, da bomo čuvali Jugoslavijo.
Velik požar pri Slovenigradcn
Slovenjgradec, 6. novembra V nedeljo svečer je Izbruhnil veliki požar, ki je uničil gospodarsko poslopje posestnika Sedovnika Franca po domače 2u-ka v Vrhah. Mogočni ognjeni zublji so hipoma razsvetlili nebo, da se je ognjeni sij videl v Slovenjgradcu, čeravno so oddaljene Vrhe eno uro ln pol.
Gospodarsko poslopje je bilo dolgo 23 m in široko 9 m, krito je bilo s skodli in slamo, spodnji del je zidan in v njem so bili dobro urejeni hlevi. Zgornji prostori so bili napolnjeni s senom, slamo ter gospodarskimi in poljedelskimi stroji.
Ogenj so opazili najprej domači, toda še preden je mogla priti pomoč od bližnjih sosedov, je že bilo vse poslopje v plamenih. S požrtvovalnostjo domačih in sosedov se je posrečilo rešiti vso živino. Na kraj požara so prispeli tukajšnji ln dravograjski orožnik* Vse ljudstvo je moralo paziti, da ogenj ni zajel hiše oddaljene 10 m od požara, katero so ognjeni zublji že začeli obllzovatl. Toda požrtvovalnosti ljudstva m orožnlštva se je treba zahvaliti, da je stanovanjska hiša ostala nepoškodovana, pač pa je gospodarsko poslopje do tal pogorelo, ostali so samo stranski zidovi.
Po dosedanjih ugotovitvah orožnlštva ln zdravnikov je najbrž sežgal poslopje okoli 55-letni brezposelnik Pogač Avgust, pristojen v Vuzenico, ki je postal tudi sam žrtev požara. Orožniki so našli v pepelu kosti, o katerih so zdravniki ugotovili, da so Človeške. Pogač Avgust je bil v nedeljo popoldne odpuščen iz tuk. bolnice ln se je zvečer pojavil prt Sedovniku pijan. Potem je pa brez sledu izginil.
škodo cenijo na 80.000 din, zavarovan je pa bil Sedovnik za 21.000.
Posvetovanje turističnih strokovnjakov
čudno se
nam adi, da zastopniki tiska na posvetovanje niso bili vabljeni
Ljubljana, 7. novembra.
Včeraj zvečer so se v Ljubljani čisto na tihem zbrali turistični strokovnjaki dravske banovine, lastniki in direktorji naših pomembnejših turističnih krajev in uradniki obeh slovenskih turističnih zvez. O čem so razpravljali, ni znano, ker na ta sestanek zastopniki tiska niso bili vabljeni Slovenski turistični zvezi sta tudi ob tej priliki pozabili — to to smo v našem tisku že večkrat poudarili —, da se vzdržujeta predvsem od dajatev Javnih ustanov in njihovih podpor in da sta torej dolžni javnosti dajati pojasnila tako, da vsem važnejšim sestankom prisostvujejo tudi zastopniki tiska, ne pa da po končanih sejah zvezi po svoje prikrojita poročila in jih objavljata kakor je pač njima všeč. Toda slovenski turistični zvezi, ki sta tudi sicer ob vsaki priliki postali gluhi za vse nasvete naše javnosti, sta tudi ob tej priliki pozabili na svoje moralne obveznosti do prav te javnosti, ki ju podpira in vzdržuje ln ki sta pri njej v zadnjem Času spet trkali na vrata s prošnjami za zvišanje podpor za njuno vzdrževanje.
Zaupno smo zvedeli, da so na včerajš-
Friedmanov koncert
Ljubljana 7. novembra K'avirska tehnika in interpretacija sta po eni strani toliko široki po možnosti in po drugi strani toliko individualni, da nudita tudi, ^.li cek prav pri velikih mojstrih mnugi variant. Oblikovanje tona m linije te razumevanje vsebine je močno diferencirano in nikakor ni vseeno, kdo izvaja n. pr. Chopina: Koczalski ah Friedman ali Kovačeva. Nerodna primera, pa zato umestna d; razliko, ki ji ni izvor samo v razumevanju glasbene vsebine, marver tudi v tehničnih sposobnostih tem bolj karakterizira. Ali če vzamemo Schumgnna, kakor ga je izvajal spet Kocza'ski, znan: angleški pianist Curzon, včeraj Friedman m pred nekoliko dne ' spet Kovačeva. Med poedi-nimi izvedbami del istih skladateljev je toliko razlik, da jih ne moremo niti relativno vzpore'at; Ir če bi jih tudi mogli, se moram v tolmačenju nasloniti na enega činitelja ki pojasnjuje kvalitativno stopnjevanje med poedinimi pianisti: na osebni potencial, ki združuje v sebi individualne rcproauki ;vne vsebinske in tehnične zmogljivosti ter prikazuje v skupnosti izvajalno 3.k tega ali onega pianista. V tem
f»ogledu pa gre Friedmanu nedvomno od-ično mesto. kajt; Friedman razpolaga tako z visokimi tehničnimi, kakor z obsežnimi interpre*acijskimi sposobnostmi. Njegova tehnika je naravnost briljantna in je prišla do polnega izraza ziasti v Chopinu in Lisztu. Posebnost mu je piano, ki ga zna s pomočjo pedala zadrževati do :~ea odmeva in s tem ustvarjati močan učinek. Vobče pa operira Friedman s pedalom previdno in redko ter posveča največ pozornosti napetiFti med intenzivnimi stopnjami, zaradi iesai oblikuje jasne, pregledne celote, ki očitujejo neproblematično dognanje ter polne preciznost. Temu se pridružuje Še tehn-.Čna posebnost repeticij tonov in akoHov, ki jim je dal Friedman svojevrstno zvočnost in preciznost Zdi se, da se Friedmar ne izgublja v potankostih in mu ni glivna stvar izgraditev poedinih motivov, tcnivit' celote Zato je znal v vsaki skladbi cbl:V<svati nepretrgano, organski vezano in pravilno se stopnjujočo linijo, ki predstavlja skladbo v določeni jasnosti in ji daje značaj zlitosti: kljub temu pa je tudi vsak ton zase izdelan lik. ki najde v celoti dovolj vzročne in estetske povezanosti. Vprav ta Hniozno4t ie ena izmed najvažnejših odlik Friedmanove klavirske igre. Poleg tehničnih zmogljivosti, katerim Friedman priključuje še preizkušene tehnične posebnosti, ki večaio vnanj* učinek pa se pianist poglabHa tudi v vsebino in izvablja iz nie vse tiste finese, ki so iih vnnjo vložili Mozart, Havdn. Chopin Schu rrann ali Liszt V interpretacu^Vem pogledu je Friedman izrazit romantik ki more razgbano izraziti vso pestrost in dinamiko reprezentantov romantike. Morda je vzel nekatere tempe prehitro ;n vprav zavoljo tega ali na po krivdi instrumenta ponekod v zgoruiih oktavah '"•brisal potrebno zvočno svetlost; *o velia predvsem za Humra-lov »Rondo* m Schumannovo »Fantazijo« Vendar zato celotna slika njegove igre ni nič temneiša m kaže mojstra, ki še danes predstavlja er.ega najboljših svetovnih pianistov.
Friedmanov program je obsegal Mozartov »Rondo« v a-molu. Hummlov »Rondo« v Es-duru. Havdnove »Variacije«, več Cho-p aovih skladb (Nocturno op 55. Polone-za Fantazija. Dve mazurki in Tri etude), Schumannovo »Fantazijo« v C-duru (C-Ea-C) pa lisziov^ »Venezia e Napoli«. Menda najpopolnejše in čisto svojevrstno je podal Chopinove skladbe, ki jih v takšni interpretaciji pač še nismo slišali; izmed njih so še prav peseboe izstopile etude, poto-
njem sestanku zbrani turistični strokovnjaki razpravljali o vseh aktualnih problemih našega turizma in o svojem kočljivem položaju, v katerega sta zvezi zašli in o katerem smo že poročali. O tem nič kaj ugodnem položaju in o vzrokih, ki so ga zakrivili, smo tudi že in še bomo obširno poročali, glede aktualnih problemov našega turizma pa mislimo, da niso mogli biti rešeni niti na včerajšnjem skrivnostnem sestanku naših tujskoprometnlh zvez, saj v njunih odborih ne sede ljudje, ki izpreminjajo mir v vojno in ki odločajo o evropski usodi. Danes si niso na jasnem glede letošnje zimske in prhodnjo glavne sezone niti najpomembnejši turistični strokovnjaki najbolj naprednih turističnih držav, ki so prav zaradi tega sklicali posvetovalni sestanek v Švici, da bi na njem razpravljali o možnostih medsebojnega turističnega življenja in izmenjave tujcev vsaj med nevtralnimi državami.
Res zanimiva bi bila razlaga, zakaj naši turistični zvezi, ki sta odvisni od podpor javnih ustanov, javnost od svojih sestankov izključujeta. O tem bomo o prvi priliki še izpregovorili.
neza in cbc mazmk. ter prepričevalno po-trdi'e da ie naše« Chopin v Friedmanu genialnega rt preduktorja. Z izredno fineso te prikaza' tud omenjene Mozartove, Humtnlove in Havdnove skladbe, sijajni staeoat«! pa je zazvenel v Lisztovi skladbi cer pokaza! še eno mojstrovo odličnost. Schuir.ann. ki nan je po svoji romantiki itak že sam diines dokaj tuj, pa tudi v Friedmanov! interpretaciji ni mogel navdušiti ter je nudil preveč razvlečen, nekam težak videz Zc ob koncu prvega dela je vihainj pozdravljen pianist dodal znani Chopii ov m nutni Valček v Es-duru, na koncu drugtga dela pa še več manjših skladb
Friedmanov koncert je bil v vrsti ljubljanskih gostovanj tujih pianistov odličen umetniški večer, ki je nudil bogatih estetskih užitkov in razširil poglede v skrivnost različnosti klavirskega mojstrstva. cd*.
»Deseti brat« na sokolskem odru
Ljubljana, 7. novembra. Brez samohvale in pretiravanja moremo z velikim veseljem ugotoviti, da se v Zgornji Siškl še nikdar prt nobeni odrski prireditvi nI zbralo toliko občinstva kakor v nedeljo 5. t. m. zvečer v našem sokolskem domu pri otvoritveni predstavi. Vsi prostori so bili razprodani ln Je bilo v dvorani nad 650 ljudi, a mnogi so morali oditi, ker ni bilo več mogoče priti v nabito polno dvorano. Večer je otvoril s primernim nagovorom v svojstvu prosvetarja brat starosta, nakar so s projekcijskim aparatom projicirali na platno osebe, ki nastopajo v Jurčičevem «Desetem bratu». Rezija brata ftihe je bila smiselna in je polagal režiser posebno pažnjo na skupinske nastope, a tudi z raznimi originalnimi domisleki je iznenadil gledalce. Poglavje zase je bila res krasna in za Zgornjo Šiško edinstvena inscenacija, delo mojstra Ma-goliča, ki je šele ob odlični razsvetljavi prišla prav do Izraza. Skoro bi bilo težko reči. katera scena je bila lepša — vsekako pa so najbolj ugajale scene v gozdu ob križu in na grajskem vrtu. Pa tudi graščinski salon in kmečka hiša sta bila krasna. Poedine slike so se hitro vrstile, pred vsako sliko pa so na platno projicirati kratek opis scene, ki sledi, ob sprem-Ijevanju citer.
Vsi igralci med katerimi je bilo mnogo začetnikov, so se zelo potrudili. Tekst so obvladali vsi brezhibno, da šepetalec skoraj nI imel dela. Nekateri so bili še ne-svoji. malce medli, v izgovarjavi prem ono-toni. toda v splošnem vsaj v igri in mimiki kar dobri. Briljirala sta seveda «Deseti brat*, brat Bo«ro. in Krjavelj. brat Janko Igral* sta smiselno, z občutkom ln rutino starih, preizkušenih Igralcev. Bila sta deležna zasluženega odobravanja. Zlasti ne^a^ere prizore sta podala kar mojstrsko in prepričevalno* Od ostalih velja omeniti Dolefa, brata Ziberna, ki bi pa moral v izgovarjavi biti nekoliko počasnejši, graščaka Piskova brata Gabrovška, ki je bil kar pravcat prestrašen samotar, ki ga grize vest, mladega Lovra Kvasa brata Sandija. ki kaže velik talent a je pač še začetnik, graščaka Benjamina brata Marjeka, ki je bil v pričetku še nekam nesvoj, pozneje pa kar dober. Tudi Marjan Piskov, brat Dovjak, je bil proti koncu boljši, medtem ko je v začetku bil Se nekam medel. Bo pa ob skrbni režiji in veselju, ki ga kase do odra, postal se prav dober igralec. Grasčakinja, a Bukovčeva. je bila še ksr dobra grajska gospa. Tudi Manlca Je bila kar prikupna, v ljubavni sceni kar prisrčna, mora pa se odvaditi preenoličnega deklami ran ja, vendar ji kot i začetnici ne smemo tega šteti v zlo. Tudi ostali so bili kar dobri. Pohvaliti je treba Zlasti to« da so igrali vsi brez treme, ki
često nagaja začetnikom. Dikcije, mimike, okretnosti pa se bodo še pri vadili.
Prod pri četkom drugega dels so igralci v znak hvaležnosti izročili režiserju bratu ftlhl, ki Se vrsto let uspešno vodi sokolsko dramsko družino, pozlačen lovorov venec z državno trobojnico in posvetilom. Bil je res lep večer. Skoda le. da je zaključek bil medel, toda pri reprizi bo odpravljen še marslkak nedostatek. Le tako naprej!
KOLEDAR Danes: Torek, 7. novembra katoličani: Engelbert. Zdenko
DEŽURNE LEKARNE
Kino Matica: Demonska simfonija
Kino Sloga: Zou-Zou Sestra ali ljubica
Kino Union: Brezdomci
Razstava likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu, odprta od 9. do 18 DANAŠNJE PRIREDITVE
Danes: Dr. Kmet, Tvrseva cesta 43, Trn-kocz;/ ded.. Mestni trg 4, Ustar, Selenbur-gova ulica 7.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Torek, 7. novembra: Zaprto Sreda, 8. novembra: Hudičev učenec. Red Sreda.
Četrtek, 9. novembrla: Antigona. Red Četrtek.
Petek, 10. novembra:   Neopravičena ura.
Znižane cene od 20 din navzdol. Izven. Sobota, 11. novembra: Kozarec vode. Red
A
OPERA
Začetek ob 20. uri Torek. 7. novembra: Glumač Matere božje.
Red B.
Sreda, 8 novembra: Zaprto.
Četrtek  9.   novembra:   Ftgarova svatba.
Premiera. Premierski abonma. Petek, 10. novembra: Ob 15. Trubadur. Di-
jaSka predstava. Globoko znižane cene.
S ft£m&&ega pCatna
— Kino Matica : Demonska   simfonljat
Ameriški film o >muziki, ki si Je osvojila svet«, to je zmagi svvingov tn jazz-šlager jev. Danes imamo lahko odklonilno stališče do take glasbe, a to ne izbrise dejstva da Je šlagerska muzika zmagala v Ameriki in tudi v Evropi v povojiuh letih. Kako se je za tako glasbo vneti mlad dirigent (Tvrone Povver) pretolkel skozi vse gmotne in ljubezenske težave ter ustvajil svoje sanje o velikem lastnem orkestru, kaže ta f lm v dovršeni obliki Pestro je dejanje, odlično Je film zrežiran, ra pretek je šlagerjev, ki Človeku pomlade noge in mu tudi srce narede sentimentalno. Režiser in producent nista imela posebnih umetn ških ambicij s tem filmom, a film je solidno zgrajen ln nudi poldrugo uro dobre lahke zabave. Za nas je tudi zanimiv, ker nam odkrije men tali teto Amerike, v kolikor se pokaže v navdušenju za šiagerstao muz ko. V filmu pa Je vse polno pristnih človeških strani in življenja m uzi kan tov. barskih pevk in vell-komestnega ponoćne ga življenja. Razkošne so glasbene revije, pa se za oči ničko-liko v vsakem prizoru in ker je jazz oplazil tudi nas, lahko tudi tak film z aado-voljstvom gledamo in poslušamo.
Vlomi in tatvine
Ljubljana, 7. novembra Profesorjevi soprogi Mariji Tersanovi iz Ljubljane Je tat pri izstopu iz dolenjskega vlaka na glavnem kolodvoru ukradel črno ročno torb co, v kateri je imela 770 din. železniško legitimacijo in nekaj drugih malenkosti. Ivanu Bizjaku Je tat v gneči na Vodnikovem trgu izmaknil iz žepa 800 din vredno žepno uro, znamke »Lanoo* in zlato verižico s členki. — V nedeljo je bila ukradena trgovcu Ivanu Resniku z Gorenjskega žepna tira, vredna 400 din z verižico in denarnico, v kateri je imel 500 din ter nekaj drobiža. V gneči v tramvaju je bila okradena tudi Justa Bilič. ki ji je tat umaknil denarnico s 350 din.
Na Vodnikovi cesti v sišflci Je bilo vlomljeno v mizarsko delavn co Avgusta Cer-neta. Vlomilec Je najbrž iskal denar, ker ga pa ni našefl, je odnesel za okrog 1300 din orodja in nov katalog za pohištvo. — V Ilirski ulici Je bilo vlomljeno v m zar-sko delavnico Ivana R., kjer je tat odnesel nekaj obleke in nekaj malenkosti v vrednosti okrog 200 din. — Na Sv. Petra cesti je vdrl vlomilec v stanovanj« De Morfte in ukradel iz predsobe črno ročno torbico, v kateri je bila zlata zobna krona, toplomer in nekaj drugih predmetov. Vlomileo ie noskušal priti tudi v drugo so-. jOrž ustrašil ropota in izginil, iz pearne stavbnika H ribe mika na Resljevi cesti je bila te dni ukradena rjava usnja ta listnica, v kateri je bilo 300 din. legit macija in nekaj listin. — Na Poljanski cesti pa je bilo vlomljeno v stanovanje Ivana Lipo -ška, ki mu je tat odnesel kovčeg z obleko in raznimi dragocenostmi v skupni vrednostu nekaj nad 1500 dinarjev.
Dražba zemljišča. Dne 27 decembra t. 1. bo ob 10. url np sodišču v Radečah javna dražba zemljišča ln sicer zemljiška knjiga Hotemež njiva s površino 1471 kv. metrov. Cenllna vrednost je 2.942 din. najmanjši ponudek Je 1.961 din. Vsak ponudnik mora pred prlčetkom dražbe položiti kot varščino 294.25 din. Po i najmanjšim ponudnikom se ne bo prodajalo.
Vojna komisija kupuje konje. Vojna komisija 4. armijske oblasti v Zagrebu razglaša, da kupi večje število konj, sposobnih za vojaške potrebe. Konji se bodo kupovali vsako sredo na sejmišču v Zagrebu in morajo Imeti predpisane mere. Tudi voli težki nad 1200 kg, se bodo lahko prodali. Navodila se dobe na občini.
V Volovi jem pri Tre bel je vem je prenehala slinavka. Slinavka in parkljevka v Volovljem, občina Trebeljevo, Je prestala. V litijskem srezu Je sedaj torej prestala slinavka. Zato se razveljavljajo vse varnostne odredbe. Prepovedan pa je še nadalje vsak promet s parkljarji Iz drugih banovin.
Borzna poročila.
Curih. 7. nov. Pariz 9.9o, London 17.57, New York 446, Bruselj 74J7, Milan 22.50. Amsterdam 236.75. Berlin 178.50, Stock-holm 106J5, Oslo 101.30, Kopenhagen 86U0
Stev. 253
»SLOVENSKI NAROD«, torek, T. novemtora lfSs.
Stal •
DNEVNE VESTI
— Pred znižanjem trošarine na pivo in cement, v pristojnem rn_nistrstvu proučujejo vprašanje znižanja trošarine na pivo Konzum piva je pri nas zelo nazadoval ln industrija piva na to stalno opozarja pristojna mesta sklicujoč se, da je prizadeta domača industrijska stroka, kakor tudi kmetje, ki pridelujejo jeomen za slad. Sedaj baje resno razmišljajo o reviziji trošarine na pivo, kakor o trošarinah na izdelke živilske stroke sploh. Še bolj aktualno se pa zdi znižanje trošarine na cement. T>elno znižanje na cement, čeprav ne neposredno, bo dos^ieno s tem, da bo gradbeno ministrstvo dajalo podpore kmetom iz cestnega fonda, kadar bodo porabljali cement pri stavbnih delih v gospodarstvu.
_ Zopet redukcije v splitski ladjedelnici. V splitski ladjedelnici delajo že delj ftasa v skrčenem obsegu. Dela je samo za okrog 250 delavcev, a ker jih je zaposlenih skupno 500, delajo izmenoma v dveh skupinah po 14 dni. Vendar to delj časa ne bo moglo trajati in ladjedelnica namerava reducirati 150 delavcev, ker ne dobi dela. Značilno je, da v naši primorski državi ne more obstojati niti nekaj ladjedelnic.
— Dohodki     mariborske carinarnice.
Kljub bistveno spremenjenim mednarodnim razmeram jeseni se dohodki naših carinarnic niso mnogo spremenili. Mariborska carinarnica, je imela oktobra 8 milijonov 276.083 din dohodkov. Večina odpade na uvoz, in sicer 8,220.520 din. Na naslov depozitov je bilo oktobra plačano 1*118.606 din,
— Mestne trošarine bodo znižane? Po nekaterih rvesteh iz Beograda tam pripravljajo novo uredbo o znižanju mestnih trošarin. Trošarine bi oe naj znižale celo xa 50 odstotkov. Vendar bo trošarina znižana samo na kmetijske pridelke. To bi konzumenti vsekakor zelo pozdravili, da o kmetih, ki so posebno hudi nasprotniki mestnli trošarin, niti ne govorimo. Toda znižanju trošarin se zelo upirajo nekateri gospodarski krogi, ker se boje, da bi morali z davld plačevati nadomestilo za mestne dohodke, ki se zdaj stekajo is trošarin. Znano je, da je mestna trošarina v Ljubljani najmočnejši vir dohodkov mestne občine in ca so ti dohodki prav za prav razdeljeni že za več let naprej. Dolgoletne anuitete za mnoga posojila namreč plačujejo tudi s temi dohodki. Zato smo res radovedni, kako si zamišljajo znižanje trošarin z novo uredbo.
— Izpremembe v vodstvu dnevnika, »Ju-goslovenski Lloyd«. Dosedanji lastnik, direktor in urednik >Jugoslovanskega Lloy-da« J. Malinar je Izročil svoje posle znanemu gospodarskemu strokovnjaku in publicistu dr. Zlatanu Ružič, doslej zunanjemu sot rudniku lista. Včerajšnji »Ju gosi o -venski LJoyd< priobeuje na prvem mestu vest o izpremembi v vodstvu lista ln pravi, da se umika dosefanji direktor Ivo Malinar po dolgem in napornem delu v mirne jš? življenje, ki ga bo pa posvetil javnemu delu in publicistiki v razmerah, ki si jih je sam izbral.
— Državni dohodki in Izdatki. V septembru so znašali državni Izdatki 1 milijardo 67.533.903 din ali 98.95<>/o po proračunu določene vsote za 1/12 proračunskega leta 1939-40. V septembru je ostalo neizrabljenih, a v proračunu določenih kreditov 11,362.763 din. Za 1/12 proračunskega leta 1939-40 so bili predvideni dohodki 1.078.916.000 din, v resnici pa so znašali 1.042.902.851 din, ali 96.66«/o v proračunu določene vsote. V prvih šestih mesecih proračunskega leta 1939-40, t. j. od aprila do sent*»mbTa so znašali državni izdatki 5.706.421.413 din ali 88.15% v proračunu določene vsote. Neizrabljenih kreditov je ostalo za 767,078 586 din. Državni dohodki so pa znašali 5.987,834.259 din odrosno 485,665.741 din manj kakor je bilo določeno v proračunu.
— Centrala za prodajo kvasa odobrena. Finančni minister je odobril pravila in poslovni red centrale za prodajo kvasa s sedežem v Beogradu. Njeni člani so vsi pooblaščeni izdelovalci kvasa. Vse poslovanje centrale je pod nadzorstvom finančnega ministra. Vojni minister bo imelv centrali svojega zastopnika. Centrala bo prodajala kvas samo proti gotovini, plačljivi vnaprej po povzetju aH proti zadostno zajamčenemu kritju,
— Vjerne, Vremenska napoved pravi, da bo megleno, čez dan večinoma jasno in stanovitno vreme. Včeraj Je deževalo v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu m Kumboru. NajviSja temperatura je znašala v Splitu 18. v Kumboru 17, na Rabu 16, v Mariboru 15.7, v Zagrebu 15, na Visu 13, v Ljubljani 12 8, v Beogradu in Sarajevu 12. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.5, temperatura je znašala 5.2.
— Vlom v župno cerkev v Trebnjem. Oni dan je bflo vlomljeno v župno cerkev v Trebnjem na Dolenjskem. Vlomilec je nasilno odprl dva nabiralnika in pobral Iz ntfh za okrog 200 din drobiža, nato pa se Je sukal še okrog mizice pri glavnem oltarju. Odnesel je tudi tri bele platnene prtiče. Orožniki zasledujejo kot tatova dva mlada postopača, ki sta se podnevi zglasdla pri dekanu in ga prosila miloščine, potem pa sta izginila,
— Nesreče. V bolnico so prepeljali 18-letno poeestnikovo hčerko Jožefo Prepelu-hovo iz Sostrega, ki je pri nabiranju gob v gozdu nad Sostrem tako nesrečno padla, da si je zlomila desno roko ter se poškodovala tudi po životu. Posestnikovega sina Alojtea Ablarja iz Zagradca na Dolencem je doma v hlevu brcnil konj in mu zk>mil desno nogo. — 51etna posestni -kova hčerka Jožica Jančar iz Velikih Lašč pa je doma v veži tako nesrečno padla, da al je zlomila desno ključnico.
— Poroka in krst istega dne. V Barto-lovcu pri Varaždinu sta se hotela v nedeljo poročiti I71etna Mlcika Petelko ln 20 letni G juro Tomašič. Poroko Je pa prepre-čil porod. Nevesta Je namreč porodila prav takrat, ko je hotela oditi pred oltar. Popoldne so poklicali v hišo župnika, ki je najprej zaročenca poročil, potem pa krstil njunega otroka.
— Najdena obleka. Na kozolcu rJttzu samostana v G robijah pri Domžalah, so na-Sh' te dni nahrbtnik, v katerem Je bilo stlačene več moške obleke, več moških ■raje. ženske spalne hlače, dva para copat in nekaj drutrih malenkosti. Kdo je tam spravi! obleko, še ni ugotovljeno najbrže pa jo je pustil v kozolcu neznan tat Najden^ obleko po orožniki zaplenili.
— Najdena kolesa, Orožniška postaja na Ježi ni poroča, da hrani tri kolesa, ki so bila v zadnjem času najdena v njenem okolišu. Prvo kolo je znamke >Mifa«, še dobro shranjeno, brez evidenčne številke, modro pleskano. Drugo kolo je črno pleskano ter |s brez znamke in brez tovarniške številke,
tretje kolo pa je zeleno pleskano, znamke >Cyklone, še dobro ohranjeno ln ima Kavčičevo krmilo. LastnUd koles, ki so bila najbrže ukradena, naj se zglase na oroš-niski postaji na Jezici.
— Smrtna nesreča. Včeraj se je pripetila pri zagrebški carinarnici smrtna nesreča, 800 kg- težke železne cevi je razkladal 25 Letni delavec G juro Cučkovič. Cevi so prispele iz Nemčije in morali bi jih ocariniti. Cučkovič je prereza! žice, s katerimi so bile povezane, tedaj so se pa cevi zatrkljaie in ena je zadela Cućkovića na glavo, da je bil takoj mrtev. Nesrečni delavec zapušča ženo in tri nepreskrbljene otročlčke.
— Težka prometna nesreča. V nedeljo popoldne se je pripetila na železniški progi pri Ogulinu težka prometna nesreča. Z avtomobilom, ki ga je šofiral šofer Ivan Stefanič, so se peljali v Ogulin uradnik O UZD v Karlovcu Mirko Helebraad ter delavca Dušan Vukovič ai Nikola Vraneš. Na ostrem ovnku, kjer ni zapornic, je zavozil v avto zagrebški osebni vlak. Oba delavca so našli v avtomobilu mrtva, uradnik Helebrand je zadobil težke poškodbe, šofer je pa ostal po čudnem naključju nepoškodovan.
Iz Ljubljane
—lj podražitev drv na Kmečkem trgu. Zadnje čase je bil trg za kurivo na Grudnovem nabrežju slabo založen zaradi slabega vremena, ki je onemogočalo dovoz. Pred tednom so b3a bukova drva na trgu še po 85 din kub. meter, zdaj jih pa prodajajo po 90 din. Zanimivo je, kako kmetje upravičujejo to podražitev. Pravijo, da pač nastopa draginja in ko se že vse po-dražuje, ne morejo ostati poceni tudi drva. Vendar je vprašanje, ali bodo kmetje lahko vztrajali delj časa pri zvišanih cenah, ker bo trg mnogo bolje založen, ko bo lepše vreme, že danes je bilo precej več drv, mnogo jih pa bo zlasti jutri, ko bo tržni dan, Če se vreme ne bo zopet poslabšalo. Meščani ne povprašujejo posebno po d rvah, ker se jim zde premokra in ker so se mnogi že založili s kurivom.
—lj Vode so začele upadati. Včeraj je bdi eden najlepših dni pozne jeseni. Po močnem jugu je lepo vreme narsikoga znenadilo. Po dežju navadno nastopi mraz, včeraj pa je bilo prijetno toplo, saj je najvišja temperatura znašala 12.8 stopinj. Toplo vreme je izvabilo ljudi na prosto in vsi mestni parki so oživeli kakor ob nedeljah Mnogo sprehajalcev je bilo tudi na Gradu in Rožniku. Razgled je bil tako lep kakršen se nudi le nekajkrat na leto. Pogled je segal tudi do Julijskih Alp in zelo čiste so bile Karavanke. Kamniške planine so se pa bieščale v snežni belini, kakor da so se približale do šmarne gore. — Včerajšnje lepo vreme je pripomoglo, da so že nevarno narasle vode začele naglo upadati. Ljubljanica je že precej nizka in na B*»rju se je že včeraj poplavljena površina naglo zmanjšala.
—lj Cestna dela. Večjih cestnih del letos v Ljubljani nI bilo, če izvzamemo zalivanje stikov z granitnimi kockami tlakovanih cestišč. Zadnje čase so uredili cestišče v Gajevi ulici. Cesta v tej ulici je bila dolga leta provizorna in definitivno ureditev so čakali, dokler niso bile zazidane vse parcele na tako zvane m Duklče-vem bloku. Gajeva ulica je bila ob neki priliki namenjena za parkiranje avtomobilov, da bi razbremenili Aleksandrovo cesto. Vendar je težko reči, če bo primerna za ta namen, ker ni posebno široka. Cestišče tudi še zdaj ni dokončno, saj je samo makadamsko, to se pravi netlako-vano ln ne katran zirano. Morda jo bodo tlakovali kdaj pozneje. Zdaj so že položene vse cestne napeljave s telefonskim kablom vred, tako da ni več nobenih posebnih ovir za tlakovanje.
—lj Dve novi ograji. Prejšnji mesec Je odstranila mestna občina pri svoji pristavi v vsej dolžini ob Povšetovi ulici že precej polomljeno in večinoma trhlo ograjo iz tenkih smrekovih debel ter jo nadomestila z novo ograjo iz desk, pobarvanih zelenkasto. Ostanek že povsem slabe ograje ob Tomšičevi ulici pa čaka še obnove. In istočasno Je dala ograditi s smrekovimi okro-glanci tudi uprava obče državne bolnice ob isti cesti in ulici, odnosno nasproti vzhod nem delu mestne pristave, svoj obširni, doslej neograjeni zelenjadnl vrt. Ograji sta prav čedni. Vprašanje nastaja le, koliko časa bosta imeli mir pred zlikovci, kajti koj prve dni po storjenem delu so že pri naposled omenjeni ograji več okroglancev iztrgali in odnesli, nekaterim pa odbili vrhnje dele.
—lj Predava« fa Ljudske univerze v prvi tretjini poslovnega leva 1939-JO. Tudi letos bo imela ta naša pomembna kulturna institucija, ki naj posreduje stik med univerzo m našim teobraženstvom, vsako sredo ob 20. svoja predavanja v mali dvorani Filharmonije. V prvi tretjini tekočega leta bodo predavali sledeči gg.: S. novembra: univ. prof. dr. Maks Samec: Nadomestki in umetne snovi, 15. nov : univerzitetni prof. dr. Al. Zalokar: Pomoč porodnicam; 22. nov.: univ. prof. dr. Ev. Spektorski: Socialna mitologija; 29. nov.: univ. asistent inž. F. Premrl: Tehnološki pogledi na produkcijo v raznih gospodarskih sistemih; 13. dec : univ. prof. dr. F. Štele: Likovna umetnost pri severozaipad-nih Slovanih (I. del); 20. dec.: univ. prof. dr. F. Štele: Likovna umetnost pri eeve-rozapadnin Slovanih  (II. del).
—lj Sadjarska in vrtnarska podružrica Ljubljana-mesto priredi prihodnje predavanje v sredo 8. t. m ob 19. v kemijsk dvorani na L Jrž. realni gimnaziji v Vegovi ulici Predaval bo g. nadzornik Josip Strekelj: O vzimljenju povrtnine torej o delu na vrtu. ki ga je treba sedaj nemudoma izvršiti. Vstop prost, člani in gostje vabljeni.
—I j Sadjarska podružnica Slika priredi strokovno predavanje »Obrezovanje sadnega drevja in trt« v četrtek dne 9. t. m. ob 19. url v učilnici deske ljudske tole v Sp. diski. Ker bo to snov obravnaval znani strokovnjak, nadzornik g. Strekelj Josip iz Ljubljane, pričakujemo obilno udeležbo,
—lj Kolo fen zadTugark priredi 8. t. m. ob 20. v glasbeni dvorani društva >Sloge«, Pražakova in. 19 predavanje »Kaj moramo vedeti o delovanju strupenih plinov na človeka?« Predava zdravnik dr. Franta Mis. Po predavanju debata. Ker so takšna predavanja važna ki sedanjim razmeram nujno potrebna, so vabljeni vat, ki se zanimajo za temo.
—tj Godbo (Jam) sa <* nedeljah išče gostilna Martine, Zg. diska, 5*2—n
Zon-Zon SESTRA ALI LJUBICA
. edinstveno leno, ki se Ji ni klanjal samo ves Pariš, marveč ao uživala njen dar vsa velemesta v
Tudi Ljubljana uživa, to kažejo razprodane predstave! — Preskrnite si vstopnice že v predpiodaji! — SAMO SE DANES! Nepreklicno zadnjikrat! — Za mladino neprimerne! Predstave ob IS., 19. In 31. url. — KINO SLOGA, tel. 27-30.
—lj Pevski zbor Glasbene Matice ima
dre v i in v četrtek, obakrat ob 20. važni pevski vaji vsega mešanega zbora. Nova navodila! Odbor.
—lj Tatvine koles. Iz vinotoča na Poljanski cesti 17 je bilo ukradeno 700 din vredno črno pleskano kolo znamke »Trieb-rad« Alojzu Sever ju. — Z dvorišča šole na Prulah je bilo odpeljano 500 din vredno kolo znamke >Anker« šolarju Marjanu Babniku. — Izpred hiše v Kolodvorski ulici 12 je nekdo ukradel 900 din vredno kolo znamke »Puchc Josipu žirovniku, — Iz šupe poleg Mencingerjevega skladišča na Sv. Petra cesti je ukradel tat 1300 din vredno kolo znamke »Viktoria« Stanku Sesku. Karlu Tarterju pa je tat odpeljal 800 din vredno kolo. znamke »Diirkoppc izpred neke hJse v Rožni dolini.
Kavarna »Stritar«
danes v torek vso noč odprta! Vsak večer koncert damske kapele z odlično pevko Elvlro
—ilj V delavnici se je obstreUl. Včeraj popoldne so bili reševalci nujno pozvani na Sv. Petra cesto, kjer so pred neko krznarsko delavnico naložili na avto 17letnega krznarskega vajenca Marjana P. Marjan je v delavnici zanan1 nekaj žganja, ki ga je prinesel s seboj gospodarjev sluga. Potem je naenkrat potegnil iz žepa majhen samokres in se ustrelil v glavo. V bolnici je bil Marjan nekaj časa nezavesten, bolj od strahu kakor pa zaradi poškodbe, ki se je izkazala kot lahka. Danes so Marjana že odpustili iz bolnice, a so ga odvedli na policijo, kjer bo moral pojasniti, kako je prišel do samokresa,
Jersev obleke KAKNICNIK Nebotičnik.
Kino Matica - ai-Z4    DEMONSKA SIMFONIJA
SAMO SE DANES! Predstave ob 16., 19. in 21. uri. ALBKSANDEBS RA ti T IME HAND
Muzikalna drama najlepših kompozicij in melodij nesmrtnega IRVTNGA BERLINA
še danes ponavljamo prekrasni nepozabni fUm
Nihče naj ne zamudi tega sporeda!
Predstave ob 16., 19. ln 21. uri.
KINO UNION — tel. 22-21.
BREZDOMCI
Iz Kranja
— Koncert Jadranske straže, ki bo v torek 7. t. m. ob pol devetih zvečer v veliki dvorani Narodnega doma, bo družabni in umetniški dogodek v našem mestu. Po idejnem nagovoru g. predsednika dr. Bežka naftopi iz prijaznosti naša priznana in odlična operna pevka gdč Vera Majdičeva. pri klavirju pa sodeluje iz ljubeznivosti diplomirana konservatoriatka gdč. Marija Horakova, mladinski zbor tukajšnje gimnazije pa zapoje himno Jadranske straže pod vodstvom gospe prof Slugove in g. Li-paria — Z obilno ude'cžbc manifestirajmo svojo trdno jadransko misel in zavest!
— Vokalni koncert opernega pevca g. Slavka Lukmana v Kranju je izredno lepo JspeL Kavarna hotela Evrope ie bila nabi-*t polna. Tenorist je izvaja! kot prvo toč-<o »Nikar ne zabi me« od Kurtisa. sledila ie španska »Aj, aj ai« od Frairea in še nekaj opernih arij. Tenor Slavka Lukmana ie dramatično zveneč, prednašanje izborno, da zveni pesem kakor valovi, pianissimo naraščajoče v borbeni fortissimo, za kar ie žel aplavz, da je moral dodati še nekaj pesmi Koncert je trajal s odmorom vred skoraj eno uro.
— Vandalizem. Tc rini so neznani zlikovci ponoči razbili s kamenjem 6 oken hišnemu posestniku g. Dolžanu na Jezerski cesti. V isti noči so, menda isti zlikovci, prerezali odvodno cev bencinske črpalke pred »Staro pošto«. Skoda, ki so jo s tem napravili na bencinski črpalki znaša nad 500 din. Policija je zlikovcem že na sledu in bodo tako vsi dobili zasluženo kazen za tako, vsega obsojanja vredno početje.
Kuzman pograbil nož ter zabodel Bobnarja v vrat in levo pleče. Bobnarja so prepeljali v celjsko bolnico.
—c UraH je v celjski bolnici 321etni posestnik Adam Videč iz Male Breze pri Sv. Lenartu nad Laškim. V Vojniku je umrla v nedeljo Barbka Pokornova hčerka banovinske ga zdravnika dr. Mirka Pokorna.
—c Podsavesno prvenstveno tekmo SK Celje : SK Hrastnik, ki jo je poplava na Glaziji v nedeljo popoldne nenadno v 28. minuti prvega polčasa prekinila, je sodil
g. Kopic iz Maribora ki ne g. Nemec, kakor je Jilo po pomoti objavljeno. Kdaj bodo odigrali ostanek tekme, bo določil pod-savez.
—c Za gradnjo vodovoda v fct. JoHJa ob
ju ž. šel. bo o potrebovali 2366 m oevi iz litega Železa. Proračun za nabavo teh oevi znaša 253.600 din. Druga javna pdstnsna ponudbena licitacija za nabavo teh oevi bo v ponedeljek 13. L m. ob 11. dopoldne v prostorih hidrotehničnega odseka banske uprave v Ljubljani.
»Pri belem konjičku« z novo debitantko
Janja Bauka rtova kot Metka, hčerka JKoteninova-Zupaoova, ki je bil godovaik zidane volje
Ljubljana, 7. novembra I ugodno zunanjost, visoko, vitko postavo,
Iz Celja
— Vode so upadle. Poplava, ki jo je povzročila v nedeljo v Celju in Savinjski dolini Savinja s svojimi pritoki Ložnico, Sušni co in Koprivnico, je trajala k sreči samo en dan. V noči na ponedeljek so začele vode upadati in so se vrnile v svoje struge. Poplava je povzročila mnogo Škode na cestah, poteh, travnikih in njivah.
—c Smrtna nesreča na železniški progi. V soboto okrog 8.25 zjutraj se je vračala 761etna preužHtkarica Marija Hočevar jeva iz Pod gore pri šmartnem ob Paki iz trgovine na Rečici ob Paki domov. Ko ie hotela čez železniško progo pri Rečici, je privozil iz Celja osenni vlak. Starka se ni mogla več umakniti s proge. Lokomotiva je treščila vanjo in jo odbila s proge. Starki je počila lobanja dobila pa je tudi težke poškodbe po rokah. Prepeljali so jo takoj v celjsko bolnico, kjer pa je podlegla poškodbam.
—c Napad z nožem. V Vojniku pri Celju sta se v nedeljo sprla 241etni dninarjev sin Anton Bobnar iz škofje vasi in delavec Ciril Kuzman. V raajarjenosti je
>Iskati je trebale sem rekel po letošnji premieri Belega konjička. Vem. da je Iskanje težko in navadno jalovo. Iskalci zlata često iz prem ene tok rekam, iskalci de-mantov večkrat prestavijo hribe, a ne najdejo ničesar. Če pa imajo srečo in najdejo, morajo Se dolgo režeta ti, brezkončno prati in brusiti, brusiti z obupno vztrajnostjo.
Toda v iskanju ne smemo odnehati. Treba nam je odrskega naraščaja, želimo si novih obrazov, novih glasov, novih talentov. Ob izkušenih rutiniranih mojstrih tovariših se naj novinci rešeta jo, perejo in brusijo. Tudi gledališki poročevalci moramo pomagati brusačem. Zakaj umetniki prihajajo in odhajajo, teater pa ostane ki potrebuje od časa do časa nove krvi, novih borcev.
Zato se razveselim vsakega domačega debitanta. Ali se bo pojavil nov talent ali vsaj resnična, razvoja zmožna sposobnost? »Cesto se mi zgodi kakor iskalcu zlata ali demantov: razočaran se vračam iz gledališča. Včasih na se mi užge v duši plapnence k vroče nade in trdne vere: ni se, pa bo... če b-jg da in debitantova marljiva, fanatična vztrajnost kandidata, režiserjev in kapelnikov. prav gotovo bo!
Takole sem razmišljal tudi po sobotnem debiju Janje Baukartove. Ni še, pa bo. Če vse ne vara, bo prav gotovo.
Nastopila je v vlogi Metke, Koteninove hčerke Saj že poznamo Janjo Baukartovo s produkcij in vsa kri tki a je omenjala soglasno, da se £ njo pojavlja igralska na rasčajnica nedvomnih sposobnosti: ima že rutino uglajenost v nastopanju, jasno, lepo govorico, inteligenco, pristen čut... Pa še nekaj ima nekaj zelo važnega, za igralko in pevko posebno priporočljivega: izjemno
prikupen obrazek, žive oči in v vsem prirodno, neprisiljeno elegantno kretanje.
Vse to se je iznova potrdilo a njeno Metko. Nastopila je resno in skromno, v toaletah prav tako okusnih kakor elegantnih, brez pretiravanja, diskretno, a živo, temperamentno, čustveno. Tako ji moram kot lepi pojavi in že dobri igralki priznati uspeh.
Metka pa tudi plese in poje. Vzhc temu da se kajpak takile deblji pripravijo na brzo roko, se je sukala Janja Baukartova vseskoz brez spotike, prožno in lahkotno. Da bo dosegla rutinirano baletno prvakinjo, zmerom simpatično, marljivo in uporabno Silvo Japljevo, ji bo treba seveda Se par let vztrajne vaje in nastopov.
Glasovno je bila Metka šibka, menda iz razumljive treme še zadržana. Ali čul aem jo peti drugje in jo spoznal kot pevko lepega, zvonke ga. toplega glasa, ki kaže dobro Solo. V^lic Šibkosti pevske izraaziosti pa ji treba priznati muzikalno inteligenco in popoln ritmičen čut brez distoniranja. Tako zbuja tudi s te strani dobre nade.
Prejela je nekaj šopkov ln bila po publiki sprejeta s simpatijo.
V ostalem predstava glede naglega razvijanja in skladanja slik ni bila na višini letošnje premiere.
Modest Savcin je žel za Leopolda mnogo priznanja in je porabil priliko, da je Matevžu Kotenini, po domače Kartu (Dragu) Zupanu čestital h godu. Zupan je bil zidane volje, poln komičnih domislekov In izzival ne le takoj ob prvem nastopu, temveč tekom vse predstave aplavne in vesel smeh.
Režiserju Hotovinu m dirigentu fttri-tofu gre priznanje za v celem prav zadovoljivo predstavo. Fr. GL
Iz Trbovelj
— Kranjske deželne elektrarne obveščajo, da bo od vštete nedelje 5. t. m. dalje daljnovod sa 60.000 voltov iz Trbovelj do Podloga pod napetostjo. Nujno opozarjamo trboveljsko prebivalstvo, zlasti kmetska naselja, ki ležijo ob novo napeljani elektro-vodni progi, da je vsak dotik daljnovodnih naprav in tudi pretrganih žic združen s smrtno nevarnostjo.
— Trboveljska občina razglasa, da so dospele od davčne uprave v Laškem postne položnice sa plačilo vseh predpisanih davkov za Četrto četrtletje 1939, ki zapadejo v plačilo z dnem 15. eovembra 1.1. Vsi davkoplačevalci v območju trboveljske občine se pozivajo, da pravočasno dvignejo navedene postne položnice v policijskem oddelku tukajšnje občine.
— Delavce to nameščence opozarjamo, da si morajo v smislu predpisov nabaviti nove poslovne knjižice (legitimacije) najkasneje do 81. 12. 1.1. Po 81. decembru 1.1. bodo namreč veljavne samo nove poslovne knjižice (legitimacije) ter se bo edino na podlagi teh mogla priznati v izrednih slučajih eventuelna pomoč in podpora. Nove poslovne knjižice se izdajajo ob ponedeljkih, sredah in petkih med uradnimi urami in sicer od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Vsakdo mora prinesti a seboj  dve sliki.
staro poslovno knjižico, poleg tega samci rojstni izpisek, oženjeni družinski izpisek. Onim, ki so prejeli v letošnjem letu od tukajšnje občine pismeno obvestilo, da so vpisani v spisek tukajšnjih občinskih članov, nI treba prinesti s seboj ničesar drugega kakor navedeno obvestilo ln dve sliki v velikosti 4.5X6 cm. Glava na sliki mora biti odkrita. Poslovna knjižica je prosta vsake takse.
— Dnhštvo »Sola m dom«, ki že več let uspešno deluje na tukajšnji meščanski soM za zbližan je šolskega m rodbinskega kroga, prične v kratkem zopet s poljudnimi predavanji. Roditelji meščansko-šolske de-ce se bodo ob teh prilikah sestali z vzgojitelji ter pri predavanjih čuli marsikaj, kar je koristno za vzgojo meščansko šolske mladine, o smernicah Id naj jih roditelji upoštevajo pri nasvetih in vodstvu otrok izven Soie. Bas v Trbovljah je is mnogih razlogov potrebno čten tesnejše sodelovanje med šolo m domov, zlasti pri delavski deci, kate i niso dostikrat dani zadovoljivi predpogoji, da v prostem času ne zaidejo na slabo pot. Zato je prav, da bi bili taki roditeljski sestanki čim pogostejši in Čim številnejše obiskani. Pozivamo vse starše otrok, ki obiskujejo meščansko šolo, da se se tankov udeležujejo. Prvi J se tanek bo v nedeljo 5. novembra ob 1530 v meščanski Soli. Predaval bo ravnatelj i meščanske šole o »Mladini in kinu«.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici izjave beseda Din 1.—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo.
Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8.— Oin
Male oglase
za
»Slov. Narod«
sprejema oprava do S. are dopoldne
SPECIALIST ZA BARVANJE LAS
J. GODINA
FRIZERSKI SALON Sv. Petra c. 8 — Hotel Soča
BUBERTCS PLASCI S din t60.— vse vrste dežnih plašče v. trenč-kotov, sukan j. toplega Darila itd. nudi po priznano nizkih cenah
TRAJNO OISDTJLACUO s 6-mesečno garancijo, v moderni n frizurah Vam napravi s najnovejšim aparatom za ceno din 50 — »Salon Mer lak«. Sv Petra c 76. 2510
PRODAM
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din
POHIŠTVO
Vsakovrstni stoli že od 18 din dalje. Vsa popravila. Politiram oprave najceneje. — ZORMAN, Breg 14. 801»
8110
OTROŠKI VOZIČEK
prav dobro ohranjen, prodam.
Naslov v upravi »SI. Naroda«.
3146
CEPLJENO TRSJE
sadno : rev je, divjake, nudi Ziher Franjo, Zamutanl, p. Sv. Marjeta pri Moakanjcih. — Zahtevajte cenik! 3163
POSEST
Beseda 60 par, lavek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. STAVBNO PARCELO pri Bohinjskem jezeru zaradi nujne potrebe gotovine prodam po 19 din m2. Velikost po želji kupca. Krasna sončna lega. Pojasnila daje gostima Kamnje, Boh. Bistrica. 3189
STANOVANJSKA HIŠA naprodaj na prijaznem kraju 1 uro od postaje Stična. Obsega pet velikih sob', kuhinjo in dve kleti. Elektrika in dobra pitna voda! Vsa pojasnila daje Josip Kosčak, Znojile, p. Krka pri Stični. 3138
NAKUP GOZDOV vsakovrsten stoječ les ponudite tvrdki Lavrenčič, Ljubljana — poštni predal 205. 3148
DOPISI
JESENSKI VEČER
Dvignite v upravi »Slovenskega naroda« pismo pod to šifro!
3147
SOFE
MALO CISTO SOBICO
z vso oskrbo in souporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu za 15. november. — Siska, Medvedova c. 5/DZL 3151
Najboljši vodnik po radijskem svetil Je
„NAŠ VAL**
sporedi evropskih postaj na strokovni  članki,  roman, novela, s radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smesnice.
lakaja vsak petek In Je tudi lepo Pesti liani
UPRAVA: Ljubljana.  Knafljevs unca ft.
Mesečna oaročnlna samo 10.— dinarjev 1
»SLOVENSKI  NAROD«, tore*. T. novembra 1989.
Star* 293
Plin, ki Je 2000 krat gostejši od platine?
Ogromna teža gmote, iz katere Je sestavljen Širina — Najhladnejša in obenem najbolj
vroča zvezda v vesoljatvu
Naše so loče spada v zvezdni sistem, obsegajoč okrog tri milijarde zvezd. Zato ni čuda, da nahajajo v tako ogromnem številu nebesnih teles, izmed katerih večine niti ne poznamo, zvezdoslovc: po sestavu zelo čudne zvezde, obstoječe iz gmote, kakršne na zemlji sploh ni. Ne bomo opisovali metod in točnih računov, s pomočjo katerih so prišli zve/d(islovci do svojih zaključkov in ugotovili, kako daleč je ta ali ona zvezda od nas. koliko ton tehta in *z česa je sestavljena. Zadostuje omeniti, da je zvezdoslovje že tako napredovalo, da zvezdoslovci vse to ne samo razmeroma hitro in točno ugotove, temveč da se po posebnih metodah tudi lahko o točnosti svoji hdognanj prepričajo.
Ker je Sirius ena najjasnejših zvezd na nebu, >e bil znan že ljudem starega veka in služil je za merjenje časa. Sirius kroži namreč po elipsi, o kateri so dolgo mislili, da je povsem pravilna in da prekorači Sinus poedine njene točke v točnih časovnih presledkih Izkazalo se je pa. da to ni res Če bi hoteli naravnavati urr po Sinusu, bi nekaj let prehitevale, potem bi pa zopet nekaj let zaostajale F~klipnčr>a Siriusova pot ie namreč pot. ki se v enakih časovnih presledkih menja. Te motnje mora povzročiti druga zvezda, odnosno njena privlačnost, zvezda, ki so jo poznali zvezdoslovci že leta 1848, ki pa so jo prvič videli leta 1866. To je Striusov spremljevalec, ki vpliva na matično zvezdo tako. da se njena pot menja. Ta Siriusov spremljevalec ni   dosti   lažji   od   nagega   so'nca   ki tehta
dva septilijona ton. Ima tudi Vt njegove gmote. Čeprav izloča v vesoljstvo samo 1/360-tinko njegove svetlobe.
Naknadno se je izkazalo, da ta zvezda belo žari. ni pa tako jasna kakor druge zvezde in sicer samo zato ne. ker je zelo majhna V primeri s solncem pa je njen svit sam po sebi razmeroma intenzivnejši od solnčnega V resn"Ci je njena površina več kot 360-krat manjša od solnćne, njegov polumer je pa 19-krat manjši od solnč-nega. Siriusov spremljevalec je večji od naše zemlje, toda manjši od Urana. Če pomislimo, da je gmote Sinusovega spremljevalca samo pol manj od solnćne gmote, si lahko izračunamo da znaša gostota te gmote (če označimo gostoto vode s številko 1) približno 60.000. Če bi sploh mogli napolniti s to gmoto dve vžigalični škatlici, bi tehtali skupaj približno eno tono.
Leta 1914 so zvezdoslovci na podlagi žarkov, prihajajočih od te zvezde in njenega vpliva na Snusovo pot ugotovili, da jc v vesoljstvu 2-krat težja gmota od vsega, kar poznamo doslej. To se je seveda zdelo neverjetno. Pozneje pa so zvezdoslovci odkrili še dve zvezdi iz gmote enake gestote. razen tega pa so svoje račune po raznih metodah večkrat preizkusili in dognali, da so točni. Zdaj m več dvoma, da krožijo po vsemirju zvezde, obstoječe iz gmote, ki je 2000-krat gostejša od platine.
Zaenkrat pa še nimamo odgovora na vprašanje, v kakšnem stanju ie ta gmota, dali je trda, tekoča ali plinasta Čeprav se zdi povsem nerazumljivo, je treba ugoto-
viti, da ni izključeno, da je Siriusov spremljevalec zvezda, obstoječa iz samih plinov. Nekateri zvezdoslovci sicer trdijo, da se to ne da ugotoviti z nobenimi znanstvenimi dokazi, na drugi strani pa tudi nimamo dokazov, da N mogli to trditev ovreči. Da so v vesoljstvu nebesna telesa, obstoječa iz gmote večje gostote kakor voda. pa so vendar plinasta, je zdaj že točno ugotovljeno. Tako nebesno telo je tudi naše solnce. Da bomo to lažje razumeli, moramo najprej vedeti, da ravnamo v nenaravnih pogojih, čc stlačimo plin v laboratorijih. Naravni pogoji za take poskuse so samo v vesoljstvu, kjer doseže vročina več milijonov stopinj, in kjer je zračni pritisk tako velik, da si ga sploh misliti ne moremo. Vročina in pritisk sprostita velike atome, ki se pojavljajo v naših nenaravnih pogojih vseh zunanjih elektronov, tako da se njihov premer zmanjša približno stokratno.
Plin, obstoječ iz takih atomskih jeder brez elektronov ali samo iz jeder z nekolikimi notranjimi elektroni, se lažje stlači, k.ikor navaden plin. Jasnost Siriusovega spremljevalca kot rečeno ni velika, če se pa ne izgubi v žarkih Siriusa samega, lahko opazimo to zvezdo z večjim daljnogledom. Od Siriusa je približno 20-krat tako daleč, kakor je oddaljena zemlja od solnca. Za pot okrog Siriusa rabi 49 let. če jc res sestavljena iz pravkar omenjenih plinov, mora znašati toplota v njenem središču nad eno milijardo stopinj in njena gostota je milijonkrat večja od gostote vode. Ker je nastala ta zvezda istočasno s Siriusom, ni stara nad bilijon let.
Zapostavljena rudarska
mladina
Drugi is.cij'v ečji p z emogovni revir brez zaščitne ustanove Nad 1200 otrok prepuščenih zasebni dobrodelnosti
Zagorje, 5. novembra
Ne smemo pozabiti, da je Zagorje med prer.'ogovalmi revirji na drugem mestu in da se s svojimi novimi napravami in otvaj*-janjem novih rovov na Lokah, v Kisovcu in Kotredežu nezadržno pomika ob stran velikim Trbovljam. Razume se. da so ln da Še ve*ino nastajajo v zvezi s tem za vzgojitelje, prav tako pa tudi za vse tiste, k: jim je naložena skrb za zdravo telesno in moralno generacijo nove naloge, ki jih ne gre ignorirati in se pred njimi skriti v lagodno chscanje, temveč jih je treba resiti rim prej. V Zagorju obstojajo razna dobrodelna društva, ki jih je poklicala potreba velike prestane krize in ki so vsa x. največjim zatajevanjem in ž-rtvovanjem dostojno in uspe&rio izpolnjevala nelahke naloge. Delo samo pa je kazalo naprej ln zdaj, ko je začasno nastopilo izboljšanje gmotnega položaja naših težko preizkušenih rudarjev, je ostalo na zeleni mizi tisto najvažnejše vprašanje, ki ga je dvignilo delo samo na terenu. Govor je o zaščitnem domu za rudarsko deco, ki je je nad 1200, ali i besedami en tisoč dvesto, torej za eno malo armado, predstavljajoče bodoče ljudi našega revirja. Tako je kot najbolj poklicano sprožilo Društvo za varstvo otrok mimo drugih, ki jih je uspešno reševalo tudi to poslednje pa tudi najvažnejše vprašanje.
Koliko potov in potu, koliko pisarenja in urgenc. deputacij. pritiskanja velikih in malih kljuk pa obljub, načrtov, danih besed in pa spet pojedenih zatrjevanj je bilo na tej poti, tega ni mogoče popisati. Ni pa prišla velika sreča, da bi se komu posrečilo pritisniti na oni skrivnostni vzvod, da bi se vsula iz tajnega predala potrebna vsota za zgraditev zaščitnega doma, kakršnega Lmajo že drugje. Nihče ne zavida če so srečnejši kot naša mladina, toda tudi tile dečki in deklice bledih lic, prepuščeni samim sebi, slabi druščini, neodgovornim staršem, ki ne vedo, kje se začne m kje se neha zakonska intimnost vpričo nežne in dojemljive dece. vsi naši moralno inficirani in telesno slabotni bi potrebovali mnogo več kot jim more nuditi katera koh trenutno delujoča institucija. Potrebovali bi mtenzivnejšega zdravstvenega nadzorovanja rok, Id bi jih iztrgale pouličnemu blatu. Med tem tisočem dece je več desetin otrok, ki bodo morali bridko občutiti malomarnost poklicanih oblasti, ki se niso hotele ob dobri uri zavzeti zanje. Naša javnost pozna večino teh primerov, pozna vse globine, toda mora hoditi molče ki z rameni  zmigovaje mimo propadanja živih
ljudi. S prstom kažejo na one, naj bodo kjer koli, katerih dolžnost ni samo ob slabih časih loviti nekakšne temne elemente, temveč tudi slej ko prej uspešno skrbeh za tiste, ki b> tudi v tako zvanih dobrih časih na stran potih. Zajeti v neko javno blagajno in dati tisočak ali dva je prilično lahko delo. Res je, da so dotekale podpore iz javnih sredstev prav tako pa tudi iz dobri b zasebnih rok. ki jih je vodilo tudi toplo človeško srce. Vsem tem Se in ie hvala. Toda zdaj je treba poeta viti naši mladini nekakšen dom, bodisi polikliniko ali zaščitni dom, sploh neko institucijo, ki bi združevala skrb za telesno in Še skoraj bolj važno nravstveno zdravje. Za to pa je treba denarja, precej denarja. Eno je gotovo, da denar je, samo Zagorje ga ne dobi, to je vse in tu se debata lahko tudi zakHuči.
Toda ljudje lz Društva za varstvo otrok vztrajajo do zadnjega, upajo na rešitev v zadnjem hipu. Kaj vse jim je že izpodletelo. Razgovori s Higienskim zavodom so se ponesrečili, ker se omenjeni zavod zanima samo za ustanovitev poliklinike. Pa vendar, našel se je način, da bi se ostvarilo vsaj to. Je pa tu poslopje meščanske šole, ki ga — nI Kadar bo imela meščanska šola svoj krov, naj bi se — ampak to bo kot kaže šele čez pet do deset let — dodelil polikliniki del poslopja. Omenili smo že pritiskanje kljuk drugje. Vse do dane* nobenega uspeha. Torej kaj, kaj? Banovina nima in ne more dati v Zagorje, občina je revna ker ima zagoneten razdelbeni ključ s TPD. po katerem je prepričana, da ima vsako leto nekaj tisočakov manj, odborniki društva so obupani in pravjio. da bodo vprašanje črtah z dnevnega reda in skrbeli le še bolj za obutev najpotrebnejše dece. Saj bi nemara bilo to oblasti celo všeč. da bi ji ne bilo treba dajati obljub v slabi valuti. Samemu sebi zamol-čati bolezen in si zdrav. Recept, ki utegne včaai res napraviti čudež, uporabiti pa ta recept za 1200 otrok je res edinstven poskus kako ozdraviti organizem občutljivega rudarskega revirja.
Ni naloga pisca teh vrst zdajle objaviti, da je on nadel nek nov izhod. Opozoriti na obupna prizadevanja m na veliko zagrenjen ost tistih, na katere se je vse do sedaj oslanjala naša oblast je namen teh vrst. Po vsem tem je popolnoma brez pomena za vihteti pero k zadnjemu patetičnemu vzkliku: poiščite že pota in sredstva za naš zaščitni dom in vse nastopajoče generacije vam bodo hvaležne! Ne. to storiti je dolžnost, vaša. poklicani tam zgoraj.
Dvojni jubilej vrlega moža
Brežice, 6. novembra
Življenje ni bilo praznik našemu jubilantu Peniču Martinu, usnjarskemu pomočniku pri g. Ivanu Zagode tu v Brežicah. Od svoje rane mladosti si je služil kruh s svojo še danes izredno žilavo in krepko roka delal je od zore do mraka, zvest svojim gospodarjem, tih in poslušen, ln prav takšnega poznamo še danes.
V Pečicah pri Podsredi je zagledal Pe-nič Martin luč sveta 2. novembra 1859 in tako je zdaj slavil svoj 80. rojstni dan. Za ta jubilej se je odpravil tudi k fotografu in slika nam kaže, kako je še danes dobro ohranjen. Skoraj bi ne verjeli, da ima že osem križev. Pri fotografu je bil zidane volje in kot star samec si je zelo želel, da bi imel vsaj na sliki družico. Komaj so mu dopovedati, da pomočnica, ki jo je hotel imeti poleg sebe, nima časa in da hočejo njega samega posneti. Pa tudi sicer ima naš jubilant zelo dober humor. Posebno ob čašici slivovke ali cvička je ves mla-deniško čil in če te objame ali stisne roko znancu, čutiš, kako krepak je še. Vid mu je zelo dober, prav tako sluh. bolezni ne pozna in še danes je ves prožen in krepak. Duševno je zelo dobro ohranjen in se spominja do podrobnosti doživljajev iz otroških in mladeniških let.
Omeniti pa moramo še, da obhaja naš jubilant tudi oOletnico svojega pomočniškega dela na polju usnjarske obrti Posebno starim Brežičanom je bila dobro znana usnjarna g. Karola Leiterja. Leta 1876 je prišel k njemu v u k tedaj 171etni Martin Penič. Po triletni učni dobi je postal pomočnik in še nadalje ostal pri g. Lciterju Po gospodarjevi smrti je prevzel usnjarno njegov zet g. Miroslav Strum-berger, oče izumitelja »Strumbergerievega torpeda in mine«, leta 1920 pa je kupd
usnjarno dobro nam znam nacionalist in
dolgoletni član Sokola g. Ivan Zagode.
Menjali so se gospodarji, le naš zvesti jubilant je bil v izdatno pomoč ves čas skozi 63 let pri istem podjetju. Življenje tega kremenitega moža je bilo en sam delovni dan, brez oddiha, ugovora ali tarnanja. Vselej je za vsako dek> prijel vedrega lica in ga dokončal vzorno, sebi v ponos in gospodarju v veselje. Se danes dela kot oOletni pomočnik neutrudljivo in pravi, da edino brezdelje bi mu prineslo prerano smrt. Vsak dan popije še danes zelenko pristnega cvička in pokadi kako cigaro. Poleg teikega dela mu je to edina
zabava m razvedrila Nikdar ni veeelječll
po gostilnah, ali se družil z veseljaki in se sicer brigal za svet in politiko, živel je le delu, ki mu je bilo vselej ponos in življenjska potreba.
Spomniti ps se moramo tudi njegovega godu, ki ga bo obhajal ose m desetič enako neupogljiv in zdrav v soboto. Ze danes mu želimo vse najboljše.
Iskreno mu kličemo k njegovi 80letnici in k oOletnemu jubileju dela: »Se na mnoga zdrava letal« Čast neumornemu delavcu, zvestemu pomočniku in srčno dobremu človeku 1
Policijski nadzornike ki je preživel
šest županov
Priljubljenemu Franca Purebru iz Žabje vasi v spomin
Novo mesto, 4. novembra Na dan Vseh svetnkov je bil na šmi-helskem pokopališču pokopan eden najstarejših novomeških mož, znan starejši generaciji po svojih dobrih delih in priljubljenosti med občinstvom. 88 letni pol. nadstražnik v p. Franc Pureber. Pokojni je bil rojen L 1851. v Toplicah in je letos praznoval s svojo življenjsko družico Marijo 60 letnico poroke, kar je bil za Dolenjsko, zlasti še za Novo mesto in šmihelsko faro izreden dogodek.
Pokojnikov najljubši kotiček je bil pri Štedilniku. Pri njem sedi njegov zvesti spremljevalec
Pok. Pureber je prišel v Novo mesto L 1881. kjer je prevzel službeno mesto pri mestni občini kot policijski stražnik, njegova soproga Marija pa je opravljala bolniške posle v bivši občinski bolnici, ki je bila pod županovanjem pok. Lemana. Poz-nika itd. nastanjena v sedanji Plajsarjevi hiši poleg poslopja kapiteljske mežnarije. Pri mestni občini je pok. Pureber opravljal policijsko službo nad 42 let in to z redko vestnostjo in uslužnostjo — v zadovoljstvo vsega mestnega prebivalstva Spričo tega je užival splošen ugled pri svojih predpostavljenih pa je bil za vzorno službovanje deležen priznanja. Dasi-ravno je marsikaj videl, doživel in slišal v svoji službi in bi znal povedati prav pestre zgodbe iz novomeškega življenja, tega nikoli ni storil. Svojo službo je opravljal vedno dostojanstveno in diskretno, posebno še v onih časih, ko Novomeščani niso poznali strogih policijskih ur. Večkrat je moral v službi prenesti od marsikaterega takratnega švabskega naduteža težke žalitve, katere pa je raje preslišal. Marsikatero zimsko jutro je pri svojih obhodih našel do kraja onemoglega ponočnjaka, ki je omamljen zamenjal snežno odejo s toplo posteljo. Tudi s takimi ljudmi je imel veliko usmiljenja. Pok. Pureber je običajno takega »bolnika« naložil na svoja močna pleča in ga tako sam zanesel na stanovanje — kjer je očeta, moža. brata, ali sorodnika nestrpno in v velikih skrbeh pričakovala obupana družina. Navidezno so bila to samo mala njegova dela, vendar oa je rešil gotove smrti marsikaterega družinskega očeta ali družinskega člana. V svojem poklicu je kazal izredno zanimanje za vsa sodobna vprašanja. Zlasti pri srcu pa mu je bila srednješolska mladež. Vsakega gimnazijca je poznal po imenu in vedel tudi za njegove težave. Spričo tega je tudi prav malo bivših dijakov novomeške gimnazije, ki bi ne po-
znali ali vedeli za gostoljubno streho pol-nadstražnika Purebra v Žabji vasi
Svoj prosti čas pa je mož posvetil ljubljeni cbružini, ki mu je bila v veselje, ponos in edina uteha v težkih dneh Službo pol. nadstražnika pri mestni občini je opravljal še veder in svež do 70 leta in je bil vpokojen šele L 1923 s smešno nizko pokojnino. V službi je preživel šets svojih šefov oz. županov in to: Lemana. Poznika, Segulo, Perka. Kmetica in Rozmana, do-čim sta dva Ogoreutz in Sladovič še pri življenju. Pok. Pureber je bil demokrat čistega kova in navdušen Sokol V tem duhu je vzgojil tudi svoj eotroke. katerim je preskrbe! udobnejSe ž vi i en je. nego ga je bil on sam deležen Pokojniku Mag spomin, preostalim naše globoko mM)*
Novo steklo
Iz Združenih držav poročajo, da se je j posrečilo izdelati steklo, ki z izpremembo j temperature ne izpremeni svojega obsega, i To steklo lahko razbelimo, ga takoj polijemo z mrzlo vodo, pa ne poči. Iz novega stekla so izdelali krožnik, ga položili na led   in   nalili   vanj   raztopljenega železa Krožnik je ostal cel. Kako se izdeluje tako steklo? Najprej izdelajo dve vrsti stekla, eno se v kislini razkroji, drugo pa ne Obe vrsti združijo in napihnejo v zaželje-no obliko. Tako izdelani stekleni predmet namočijo potem v dušikovo kislino in ga •puste v nji dokler se ne izloči iz njega tisti del, ki se v kislini ra:d<roji Preostalo steklo postane podobno gobi in ima v sebi zračne mehurčke.
Potem stekleni predmet znova segreje-mo in steklo se skrči približno na tretjino prvotnega obsega Podrobnosti izdelave, od katerih je seveda odvisno največ, pa seveda javnosti niso znane Gotovo tega stekla ne bomo tako kmalu videli v praksi, ker je zaenkrat izdelovanje zelo drago
Robespierre zagovornik strelovoda
20 let prej preden )c dvignil val francoske revolucije Robespierra n« vodilno mesto, se je proslavil ta mladi arraski advokat z zagovarjanjem strelovoda. Njegov kolega De Blisserv de Boi*-Valć iz St Oine-ra je bil dal postaviti na svoji hiši strelovod. Njegov strelovod je bil eden prvih v Franciji. Ta novotarija je b'l.a pa trn v peti praznovernemu prebivalstvu in pretveza advokatovemu konkurentu, da je dvignil proti naprednemu advokatu obtožbo De Bois-Vale je bil obsojen, da mora v 48 urah strelovod odstraniti in to >bsodbo je potrdila tudi druga instanca
Advokat se je pritožil na vrhovno sodišče v Arrasu. Ker pa ni imel moči, da bi se tretjič zagovarjal, je naprosil mladega advokata Robespierra, naj ca zagovarja Iz obravnave v zadevi strelovoda .ve jc razvil monstre-proces, s katerim »e je sodišče bavilo tri dni. Ze prva dva dneva sta pokazala, da bo mladi Robespierre nevaren toži-teljev nasprotnik. Njegov zagovor pa jc prekosil vsako pričakovanje. Vse govorniške vrline, temperament, duhovitost ;n strupenost, ki so jih ljudje pozneje tolikokrat občudovali in se jih tudi bali, so se že takrat v polni meri pokazale v njem. Njegov govor, strastna obramba napredka proti na-zadnjaštvu, jc bil za nasprotnika tako porazen, da so poslušalci Robcspierru navdušeno ploskali, ko je končal svoj govor De Bois-Vale je lahko obdržal svoj strelovod.
ŠOLSKE NALOGE
Vaccum je brezzračni prostor, ki v njem živi papež.
Paralele so premice, Jri se stikajo -ama če jih kdo upogne.
Kot je trikotnik, ki ima samo dve stia-nici.
Lev Vladvka:
MOŽ, KI JE UGASNIL SOLNCE
FANTASTIČEN ROMAN
Bila je žena, ki je sedela pred sodiščem kraj nJega.
Opazil je bil plamene mržnje, s katerimi je probadala Havla.
— V čast si štejem, povabiti vas, — je dejal, ne da bi se prav zavedal svojih besed.
Pobočna plošča — letališče — se je razprostrla liki netopirjeva krila nad vrvenjem ulice.
Dve brzi letali Backersovega tipa sta se pognali iz gornjega nadstropja in se z jasno žoltim krikom zasmejali v pozdrav.
Vstopili so.
Rakete so zalajale in kovinasti ptici sta se pognali t zrak.
*
Rvbafev atelje je bil ogromna dvorana.
Neobičajni aparati, velike steklene posode, precizni časomeri in zapisovalni aparati, projekcijske plošče, fotoaparati, lovci zvokov, avtomatične svetilke, jekleni instrumenti in orodje čudnih oblik, okularji in leče, zavese, votline v stenah, kulise, sve-teča telesa, pipe, ventilatorji, stikala... in mnogo stvari, o katerih se ni mogel noben prišlec točno izrazi tL
Rybaf se je smehljal.
Konzorcij je sedel v naslanjate, pripravljene na podiju.
En sam pritisk na stikalo m operacijska miza se je ustavila pred podijem.
še en pritisk in vstopila sta dva pomočnika. Havla so privezali k operacijski mizi.
— Gospodje, morda bi lahko začeli s tem, da bi vcepili pacijentu (to besedo je zaklel Ryba? v ironične narekovaje) dvestopetdesetodstotno občutljivost.
Svmplom je prikimal z glavo«
Erwein je hotel izgovoriti nekaj besed, morda ponoviti ponudbo Havlu. Toda pod vtisom izrednih dogodkov je tudi on prikimal.
Ha vel je trdovratno molčal. Ali je Se čakal?
— Ustavite! — se je začul energičen glas Luise La vero ve. Bil je oster liki nož in trd nalik skali.
Avtomatičen električni ubijač v njeni roki je bil neizprosno namerjen na Rvbafa.
Manjkali sta dve minuti do poldvanajstih in roka kronometra se je počasi plazila naprej.
Stražnika, ki sta bila privedla Havla v dvorano, sta hotela planiti na Luiso. Toda ta čas se je Rybaf zgrudil, kakor da ga je zadela strela.
— Stojte! je kliknil HaveL
Toda on ni bil več gospodar položaja. Svoje karte, ki jo je bil prihranil za zadnji trenutek, zdaj ni mogel več porabiti.
★
V gradu Krona sa je prvi prebudil Heran. Nastopiti bi bil moral službo. Izbuljen pogled na uro. Kaj takega se mu še ni pripetilo. Zaspal je bil več ur.
Na hitro roko se je oblekel in skočil v polževo dvigalo. Vključil je četrto hitrost in nestrpno čakal, da ga dvigne dvigalo pred stolpič palače.
Bil je prazen.
Čudna soparica ▼ zraku in v Heranovi glavi, neotipljiva in neopredeljena, mu je vsiljevala opreznost. Tu nekaj ni bilo v redu,
Zalajal je s signalom v Havlovo stanovanje.
Neskončno dolgo je to trajalo. Slednjič se je pa le oglasila Zdenka, Havlova žena. Ne, mož se še ni vrniL
Heran je pritisnil na gumb splošnega popi ah a. Vsa palača je po vseh kotičkih zadrhtela pod udarci zvončkov. In čez nekaj minut so bili že zbrani v sobici pod stolpom vsi njeni stanovalci
Zaspani in presenečeni. Ura je bila deset in vsi so bili presenečeni v spanju.
Inženirja Havla ni bilo med njimi Vsi so slutili, kaj se je bilo zgodilo. Najbolj pa seveda Zdenka. Toda bila je mirna, malone ledena. Boj jo je bil že naučil zreti naravno na vse nepričakovano.
— Kdo izmed vas je videl davi gospoda Havla?
OČI so ostale izbuljene in usta zamrznjena.
Heran je takoj izdal povelja: Sam ostanem v službi v stolpu. Paulus bo preiškal stolpič in način, kako je mogel poveljnik izginiti, pilot Karaš in šofer Tobek poišče ta sledove v okolici gradu in na cesti. Drugi naj bodo pripravljeni, pripravijo naj orožje, drugi pilot letalo. Vse vesti nemudoma poročati v centralni stolp.
Poslušali so molče. Kil so resni, globoko zamišljeni in Čim je izdal Heran povelja, so se razpršili mračnih obrazov vsak na svoje mesto.
Samo Zdenka je ostala na svojem mestu, globoko zamišljena, in zdelo se je, da ji je nekakšen steklen pajčolan zastrl oči. Noben inženir se ji ni upal pogledati naravnost v oči. Tem manj, reči ji kaj v tolažbo. Obležal je med njimi pomolk, tesnoben in dolg, ki ga ni znal nihče izmed njih preskočiti. Slednjič se je ona prva napotila proti stolpiču.
In vsi trije so ie vedno molčali, molčali so tako,
da se je zdelo, da je nad njimi razprostrta tišina s svojo neizmerno težo zavalila vrelce njihovih duš.
17.
Njen ogled ni trajal dolgo. — Prosim vaju, sporočita mi uspeh preiskave, čim pridejo vesti, — je dejala, ko si je bila površno ogledala stolpič, — in pridi ta oba, da se dogovorimo, kaj bo treba ukreniti. Službo lahko prevzame začasno kdorkoli, zdaj itak to ni važno, — je pripomnila. Potem se je pa obrnila in odšla hitro v svoje sobe, ker se je bala, da bi se ne sesedla.
Vrgla se je na d!van in skrila obraz v blazinicah.
Njene oči so ostale bolestno suhe.
Tako torej se je neslavno končal tvoj boj z vsem svetom. Trajal je mesec dni. Samo za en mesec si odgodil vojno. Komu je to prineslo korist? Svet se ni niti zganil, niti zasukal se ni, on gre mirno svojo pot naprej. Človek, pa naj bo še tako močan, je samo črv, ki ne more dvigniti zemlje iz njenih tečajev.
To je bil boj brez upa zmage. Včasi se je oglasil na dnu njene duše razburljiv glas, da je že vse končano. Kaj je nama bilo do vojne? Naj se gre morit, kdor hoče, samo da bi bila midva srečna. To ni tako sebično kakor mislite. Hrepenite vsi samo po svoji sreči in če ne boste ovirali drugih, bo srečen ves svet.
Bože moj, kako težko je to življenje! Kako po nepotrebnem si ga kompliciramo. In čemu je to potrebno? Ker so ljudje tako hudobni ali ker so tako neumni.
Kristus je bfl križan. Sto drugih so ubili, sežgali, razčetvorili in obesili.
In vse to samo zato, da bi mogli oni drugi kovati dobiček iz njihovih besed. Toda svet se ni na svoji poti niti ustavil, niti obrnil.
Urejuje Josip ZuponSč U Za »Narodno tiskamo" Fran Jeran
// Za upravo in tnseratni del lista Oton Christof U Vsi v Ljubljani