UDK 711.2(497.12)"1986/2000" 
DOLGOROČNI PLAN SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 
Andrej Černe * 
Značilnosti dolgoročnega planr SR Slovenije prikazujemo v krajšem pregle-
du samo s prostorskega vidika, ne pa tudi z ekonomskega ali socialnega 
vidika družbenega planiranja. Dolgoročni družbeni plan SR Slovenije za 
obdobje od leta 1986 do leta 2000 je bil objavljen v Ul. SRS, štev. 1-1, 
1986. Zavod SRS za družbeno planiranje pa je objavil poleg analize raz-
vojnih možnosti SR Slovenije v obdobju 1986-1985/2000 še kartografski del 
dolgoročnega plana Slovenije, in sicer z namenom, da bi prikazali raz-
mestitev in povezavo tistih funkcij prostora, ki so osnovnega pomena za 
zasnovo in strategijo razvoja posameznih dejavnosti in območij v SR Slove-
niji. Obvezna izhodišča za pripravo in oblikovanje dolgoročnih in srednje-
ročnih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbeno političnih 
skupnosti v SR Sloveniji so za nekatere dejavnosti prikazana na posameznih 
tematskih kartah v merilu 1:250.000 in 1:500.000, in sicer za kmetijstvo, 
vodno gospodarstvo, rudarstvo, naravno in kulturno dediščino, poselitev, 
energetiko itd. Tako so prikazana prva območja kmetijskih zemljišč v SR 
Sloveniji, pomembnejši varovalni gozdovi, območja zajetih in nezajetih 
pomembnejših vodnih virov, zasnova razmestitve večnamenskih zadrževalni-
kov, regionalnih vodotokov in čistilnih naprav za odpadne vode, območja 
pomembnejših rezerv rudnih in mineralnih surovin, narodni regijski in kra-
jinski parki, območja saniranja pomembnejših vodotokov, omrežja središč 
regionalnega pomena, omrežje magistralnih cest, magistralnih in glavnih 
železniških prog, pomembnejše luke, HE, TE in toplarne od 10 MW, prenosno 
omrežje 110, 220 in 400 kW, magistralni plinovodi itd. 
Dolgoročni prostorski razvoj SR Slovenije je opredeljen v družbenem planu 
med drugim tudi s: 
- strategijo regionalnega razvoja; 
- skupnimi elementi organizacije dejavnosti v prostoru; 
- rabo prostora in krajinsko preobrazbo; 
- usmerjanjem poselitve; 
- urejanjem in varstvom okolja; 
- usmerjanjem usklajevanja navzkrižnih interesov v prostoru. 
Oglejmo si nekatere izmed osnovnih vsebinskih značilnosti posameznih po-
dročij prostorskega razvoja SR Slovenije. 
S t r a t e g i j a r e g i o n a l n e g a r a z v o j a je usmerjena predvsem 
v pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja. Na osnovi racionalne 
rabe naravnih virov, prebivalstva, zaposlenih ter ob upoštevanju takoime-
novanih razvojnih prednosti ter razvojnih omejitev posameznih območij naj 
bi dosegli usklajen razvoj proizvodnih, oskrbnih, infrastrukturnih in 
mag. geog., asistent, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, 
Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček 
na koncu Obzornika 
57 
; 
družbenih dejavnosti. Za usklajen razvoj naj bi skrbeli še prav posebej 
tudi v manj razvitih območjih, obmejnih hribovitih območjih ter manj raz-
vitih geografskih območjih v SR Sloveniji. Gospodarske dejavnosti bodo 
upoštevale policentrično zasnovo prostorskega razvoja SR Slovenije, kar 
pomeni, da se bodo morale izogniti pretirani prostorski koncentraciji ali 
razvoju večjega števila manjših središč z monostrukturo. Podobno velja 
tudi za poselitev, ki bo v glavnem z naravno rastjo prebivalstva po posa-
meznih regijah ter znatnejšo koncentracijo prebivalstva v regionalnih 
središčih zagotovila zmerno prostorsko koncentracijo. Regionalna središča 
Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, somestje Koper-Izola-Piran, Nova Gorica, 
Novo mesto in Murska Sobota bodo s krepitvijo zaposlitvene in oskrbne vlo-
ge predstavljala osnovo policentričnega razvoja Slovenije. Pri tem bodo 
imela zaradi bolj oddaljene lege nekaterih območij pomembno vlogo še so-
mestja: Ravne-Slovenj Gradec-Dravograd, Brežice-Krško, Jesenice-Bled-Ra-
dovljica, Trbovlje-Zagorje-Hrastnik, Velenje, Postojna in Ptuj. Za po-
speševanje skladnejšega regionalnega razvoja moramo nenazadnje skrbeti 
tudi za ohranitev zadostnega deleža kmečkega prebivalstva v vseh tistih 
območjih, ki so naravno primerna za kmetijstvo, kar velja še zlasti za 
hribovita območja ter ostala demografsko ogrožena območja v SR Sloveniji. 
To bi dosegli z odpiranjem delovnih mest, z razvojem storitvenih in 
družbenih dejavnosti, izgradnjo infrastrukture, vzpodbujanjem vlaganj v 
omenjena območja itd. 
S k u p n i e l e m e n t i o r g a n i z a c i j e d e j a v n o s t i v p r o -
s t o r u izhajajo iz potreb za dosego ciljev razvoja. Nanašajo se na 
smotrno organizacijo dejavnosti, skupne elemente strategije skladnega 
regionalnega razvoja in racionalno organizacijo dejavnosti v prostoru. 
Le ta je zasnovana v planu predvsem z nasledrijimi usmeritvami: 
- proizvodno, zlasti industrijskih zmogljivosti bomo povečevali v regio-
nalnih, občinskih in pomembnejših lokalnih središčih z večjim številom 
delovno sposobnih prebivalcev; 
- nove proizvodne zmogljivosti, ki lahko v večji meri vplivajo na člove-
ka in njegovo okolje bodo v prostoru tako razporejene, da njihovi skupni 
škodljivi vplivi ne bodo porušili ekološkega ravnotežja; 
- pri prostorski razmestitvi družbenih dejavnosti moramo kar v največji 
meri upoštevati racionalizacijo oskrbe ob upoštevanju prometne dostop-
nosti središč; 
- razvoj omrežij naselij mora biti usklajen z razvojem infVastrukturnih 
omrežij; 
- osnovna funkcija podeželja mora biti kmetijska in gozdarska proizvod-
nja, z izjemo v izrazitih turističnih in rekreacijskih območjih; 
- prednost pri odpiranju novih gospodarskih obratov po vaseh bodo imele 
tiste dejavnosti, ki imajo največji multiplikativni učinek in ki v večji 
meri vplivajo na zmanjšanje delovne migracije prebivalstva, na prepre-
čevanje odseljevanja prebivalstva iz demografsko ogroženih območij itd. 
R a b a p r o s t o r a i n k r a j i n s k a z a s n o v a upošteva namensko 
rabo prostora za kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, poselitev, 
infrastrukturo, naravno in kulturno dediščino. Pri kmetijski rabi je po-
trebno upoštevati varstvo kmetijskih zemljišč, zlasti na ravninskih njiv-
skih zemljiščih in melioriranih zemljiščih v ravninskih predelih. V hri-
bovitih predelih je potrebno preprečiti opuščanje izkoriščanja kmetijskih 
zemljišč ter preprečiti popolno depopulacijo ter ekološko in krajinsko 
degradacijo. 
Poselitev mora biti usmerjena predvsem v strnjena naselja (izrabo prostih 
58 
površin) nezazidanih površin znotraj naselij, na manj primerna zemljišča 
za kmetijsko obdelavo. Občine morajo za vsa pomembnejša lokalna, občinska 
in regionalna središča izdelati urbanistično zasnovo. Pri širjenju, urbanih 
naselij v glavnih zgostitvenih območjih v SR Sloveniji: Obala, Gorenjska, 
širše zaledje Ljubljane, spodnja Savinjska dolina, širše zaledje Maribora , 
je potrebno upoštevati zemljiške in ekološke pogoje ter možnosti razvoja 
omrežij naselij, vključevanje v širše aglomeracije itd. 
V stanovanjskih območjih moramo preprečiti pretirano zgostitev in gostoto 
prebivalstva ter "potratno" rabo površin za individualno gradnjo. Gostote 
naj bi se gibale med 100 in ne veliko več kot 200 prebivalci na hektar. 
Objekte in območja, ki imajo posebno kulturno, znanstveno ali estetsko 
vrednost, je potrebno zavarovati. Zaradi pomena teh območij in objektov 
so vsa območja naravnih znamenitosti in pomembnejših kulturnih spomenikcjv 
obvezna izhodišča za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov. 
Območja izrednih krajinskih in drugih vrednot so v planih opredeljena kot 
krajinska zasnova. 
U s m e r j a n j e p o s e l i t v e je zasnovano na delitvi funkcij v urbanem 
omrežju SR Slovenije med regionalnimi središči, občinskimi središči, po-
membnejšimi lokalnimi središči in ostalimi lokalnimi središči. Omrežje 
urbanih regionalnih središč z oskrbnimi in proizvodnimi funkcijami pred-
stavlja obvezno izhodišče za dolgoročne in srednjeročne družbene plane. 
Regionalna središča v SR Sloveniji so tista mesta in somestja, ki pred-
stavljajo v urbanem sistemu SR Slovenije, ali bodo predstavljala, središča 
širših območij ali zaposlitvena, proizvodna, storitvena in prometna sre-
dišča. To so centralna naselja srednje ali višje stopnje oskrbe s pestrej-
šo strukturo storitev za večja gravitacijska zaledja, mesta z izrazitejšo 
koncentracijo zaposlenih v industrijskih dejavnostih, ali pomembna promet-
na središča v osrednjih demografskih zgostitvenih območjih v SR Sloveniji. 
Med regionalnimi središči, ki so hkrati osnovni nosilci policentričnega 
razvoja SR Slovenije, bi morali v bodoče posebno pospešiti razvoj tistih 
regionalnih središč, ki so v dosedanjem razvoju zaostajala za možnostmi, 
oziroma potrebami širših območij. To velja zlasti za Mursko Soboto in so-
mestje Brežice-Krško. 
Občinska središča bodo imela v urbanem omrežju SR Slovenije vlogo zaposlit-
venih in oskrbnih središč ter prometnih vozlišč na območju občine. Vloga 
posameznih občinskih središč bo upoštevala demografske razmere naselja, 
obsegala bo gravitacijsko zaledje, stopnje degradacije, gostote poselitve, 
lego glede na pomembnejše magistralno in regionalno prometno omrežje itd. 
Razvoj storitvenih in oskrbnih dejavnosti v občinskih središčih pa bo odvi-
sen predvsem od obsega in strukture gravitacijskih območij. 
Pomembnejša lokalna središča bodo predstavljala nekatera lokalna središča 
v večjih zgostitvenih območjih izven občinskih središč. Posebno vlogo bodo 
imela pomembna lokalna središča tudi v občinah, ki obsegajo večja območja. 
Ostala lokalna središča v občinah naj bi zasnovali na osnovi vsaj približno 
enakovredne stopnje, kar zadeva osnovno preskrbo prebivalstva. 
U r e j a n j e p r o s t o r a i n v a r s t v a d o b r i n s p l o š n e g a 
p o m e n a i n o k o l j a je prvič v celoti vključeno v strategijo razvo-
ja. Prvič zaradi tega, ker predvideva varovanje dobrin splošnega pomena: 
59 
plodne zemlje in vodnih virov kot trajnih dobrin, valorizacijo neobnov-
ljivih, a še razpoložljivih mineralnih virov, vrednote kulturne krajine, 
kulturno in naravno dediščino, družbeno bogastvo v naseljih itd. Drugič 
pa zaradi tega, ker upošteva kvaliteto okolja kot eno izmed osnovnih de-
javnikov urejanja prostora. Kakovost okolja bo namreč še naprej ogrožena 
tako zaradi naraščanja porabe vode, količine odpadnih vod, večje rabe 
kemičnih snovi v kmetijstvu, spremembe v strukturi porabe goriv, kakor 
zaradi zaostajanja sanacij velikih onesnaževalcev zraka in naraščanja ko-
ličine posebnih in komunalnih odpadkov ter povečanja prometa. Za reševa-
nje obstoječih in predvidenih problemov v zvezi z okoljem predvideva plan 
takoimenovani selektivni pristop, kar pomeni sanacijo obstoječih žarišč 
onesnaževanja okolja, predvsem na najbolj ogroženih območjih. Na eni strani 
s primerno razmestitvijo dejavnosti v prostoru, na drugi strani z izbolj-
šanjem tehnologije: zaprti krogotoki proizvodnje in porabe, tehnologija 
čiščenja emisij, zmanjšanje porabe energije in surovin na enoto proizvo-
da, visoko kakovostni izdelki za daljšo življenjsko dobo itd. Z zavarova-
njem vodnih virov in vodotokov bo potrebno preprečiti onesnaževanje novih 
in zmerno onesnaženih voda ter sanirati vodotoke, ki so v IV. ali III./IV. 
razredu onesnaženosti. To velja v prvi vrsti za Savo v Zasavju, Reko, Sa-
vinjo, Voglajno, Hudinjo, Pako, Sotlo pod Rogaško Slatino, Ščavnico pod 
Ljutomerom itd. Plan predvideva gradnjo čistilnih naprav na najbolj ogro-
ženih območjih podtalnic Dravskega in Murskega polja in Celjske kotline 
ter zavarovanja kraških izvirov Bele krajine, Dolenjske in Notranjske, 
zgornjih tokov Save Dolinke in Bohinjke, Soče, Idrijce in obalnega morja. 
Selektivna sanacija predvideva tudi saniranje ozračja na območjih III. in 
IV. razreda onesnaženosti zraka, in sicer predvsem v Ljubljani, Medvodah, 
Žerjavu, Mežici, Ravnah, Celju, Štorah, Kidričevem, Trbovljah, Zagorju 
in Hrastniku. 
Vprašanje zbiranja, prevoza, obdelave in odlaganja nevarnih odpadkov bo 
dolgoročno rešeno skupno sra celo SR Slovenijo. Na področju odlagališč 
komunalnih odpadkov pa bomo namesto centralnih občinskih odlagališč za-
snovali omrežja regionalnih odlagališč s funkcionalnim zaledjem vsaj 
50.000 prebivalcev. 
U s m e r i t v e i n u s k l a j a n j e n a v z k r i ž n i h i n t e r e s o v 
v p r o s t o r u . Ena izmed možnih metod,s pomočjo katere lahko pridemo 
do zasnov za usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru, predstavlja 
določanje možne sočasne rabe površin za različne dejavnosti in sicer na 
osnovi naravne primernosti posameznih območij. Delovni pripomoček za 
določanje sočasne rabe predstavljata matriki: možnosti sočasne rabe istih 
prostorskih območij za različne dejavnosti in možni negativni vplivi po-
sameznih rab na elemente naravnega okolja, objavljeni v Sinteza (povzetki) 
strokovnih gradiv, ki zadevajo prostorski plan SR Slovenije, Delovno 
gradivo za strokovno razpravo, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, 
področje za prostorsko planiranje, Ljubljana, oktober 1977. 
L i t e r a t u r a 
1. Dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000, 
Zavod SRS za družbeno planiranje, Ljubljana 1986 
2. Dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000, 
Ul. SRS, štev. 1-1, 1986, z dne 27.1.1986 
60 
3. Navodilo o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in 
prostorskih sestavin planskih aktov občin, Ul. SRS štev. 20.1941, 
1985 
4. Sinteza (povzetki) strokovnih gradiv, ki zadevajo prostorski plan SR 
Slovenije, Delovno gradivo za strokovno razpravo, Zavod SRS za družbe-
no planiranje, področje za prostorsko planiranje, Ljubljana 1977 
5. Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planiranju SR 
Slovenije, Ul. SRS štev. 1-4, 1980 
61