Delu občinske ZTKO na rob
V prejšnji številki smo s prav takim naslovom ol spevka kot odgovora in pojasnilo. Prvega nam je j aktiv učiteljev telesne vzgoje.
Tovariš Bartol je v Naši skupnosti dne 20. II, 1984 ohjavil zeio kritičen sestavek, ki govori o slabem od-nosu abčinske 7.TKO do atleiike, predvsem zvidika sodelovanja na krosih tako v Ijubljanskem koi tudi v slovenskem prostoru.
Ker sodimo, da tovariš Bartol o dejavnosti in akcijah občinske 7.TKO ni najbolje obveščen in da je v članku navedetprecej trditev, ki ne drie, posredujemo nasled-nje obrazloiitve:
S trditvijo, da v naši občini allelike praktično ni, se moramo na žalost strinjati. Ne moremo pa se v cetoti strinjati z ocetio, da je za to kriva občinska 7.TKO.
Doslej je bilo vobčini več poizkusov, da bi oživili al-letiko.
Podrobneje analizirajmo samo zadnji poizkus, koje bila pred iremi leti atletika v naši občini med prioreti-tetnimipanogumiin je /.TKOpodpiralu in tudifinan-cirala več atklskih selekcij v šolah ter kvalitetnejšo skupino, ki je vadila na atletskih napnnah ZŠD Slovan in jo je vodil projesionulni trener. Te selekcije so delo-vale pod okriljem AK Olimpija, vendar je bilo jasno, da atlelika v ubčini ne bo zaiivela, dokler nc bo uslu-novljeno atletsko društvo (za kar je bilu zainteresirana tudi A K Olimpija). Stekli so pogovori o moinosli or-ganizacije takega društva, vendar v ohčini ni bilo mtx' najti niii deset posameznikov — kolikor je po zakon-skih predpisih minimalno za ustanovitev društva, ki bi bili pripmvtjeni s. svojim amalersko-organizacijskirh delom uresničiti zamisel o ustanovitvi dništva. To se-vcda ni v skladu s trditvijo tovariša Bartola o velikem številu ailelov \ nušiobčini. S.ato seje zgodilo, da seut-lctika kljub uvrstitvi v program vrhunskega špona ni razvila, ptič pu je bila po enoletnem delovanju zaradi slubega dcla in velikega osipa listih, ki w bili vključeni v ta program, celo izključena iz prioritete. Poglaviten vzruk jc bil sevcda, dti rnladi, ki so se z uttetiko ukvar-juli, niso imcli društva, v kmerem bi se povezovali in zii katerega bi lahko tehnovali.
Nc moremo se strinjati s trditvijo tovuriša Burtola, du jc edvn oil vzrokov zti slaho udele-bo nu krosih posle-dicu dcjstva, du 7.TKO slabo infomira svoje člane in mdi druge ohčune naše abčinc.
Komisija zn športno rekreaciju pri /.TKO Lj. Moste-Polje vstiko lela pripruvi program akcij, v kute-rcgu so vključeni ludi krosi, ki jih /.TKO organizira dvaknit lelno (spomladtmski in jesenski). O vsakitaki ukcijiso pisno obvešeene vse OTKO v občini (64), v.sc krajcvni' skupmisii, vsi lozdi, polcg tega pa so razpisi objavljeni tuko v Našiskupnosii kot r drugih časapisili r Ljubljani (Delo, Dnevni.k). \'u enak način smo ob-veščali vse zuinteresirane tudi z<i prvenstvo Ljubljane r kromi.
Dci Ijubiteljev krosu v naši občini le ni toliko, koi trdi tovuriš Btirtol, kažejo podaiki <> ndeleibi, ki je bila kljub razpitu    - filej zgoraj    - naslednju:
v lctu 1984 \e je spoml-adunskcga krosa udeležilo 19 ddraslili občaaov (čtani, č/amVt', vrferani. veterankc);
na jesenskem krosu je bilo 7V tuleleiencev (od lega 66 šiudaitov I. letniku FTK. za kutereje hil kros obve-zen), karpomeni, da sejv kro.sa udelczilo samo /.? ob-čanuv:
istočusno seji1 kmsu tidelfiilo 2H0predšolskih oirok in V/7 osnovnošotskih otrt>k.
Poleg »rganiz.iicije krosovpn sc /TKO zn puputnri-zncijii ivku lutcva tndi številnih drtigih akcij. Tako vsako lettF.
-  organizirnmo prevcrjanjc sposabitnsti p<i Coo-1'cijvvem icstu    - ukiijn iniju 10 tednov vsuko leto;
-  poizku.iuino rtizširiti ukcijo \a teku ¦«' dobimu. ki /c pruv zuživeln stimo nn Kodeljcivm, pnizkiišulipu smt) še nu l'e\vah. v '/.aloizu in Sttpanjskem ntiselju;
-  /r nnše /T-KOjc izšla ideja    - in je bila kljub ne-kuterim težuvum liuli reulizirana   -, da mno v Ljubljuni kupili tcpuilni \troj z« urejunje lekaških proi> i Ljiib-Ijimi.
VV)y vc ozremo šc iui udclcžho občinske repnrzvn-tcmcc iki kniKu Oelti i' l.iliji.
Predvsem marumopaiutariti. flti lovariS Bnrlolstro-k<nni sluifripripiauje vlogo <>dl<>čiliu'a<i dcjuvniktt pri izvujunjuprogmmov /.TKO. Pouduritimommo. tla w» IV.' inlloiiivc ptnezuite \ sklepi koinisij in \amotipmv-itih /»xunnv '/.TKO; ericn oil ntih je uiiliukiiv mlicljev
bjavili pkmo lvana Bartola. Danes objavljamo pri-poslal izvršni odbor OZTKO, drugega pa občinski
lelesne vzgoje. ki seje lelos odločil, da v Liiijo >ie bopo-slal občinske reprezenlance v pionirskih kaiegorijah. /.a to odločitev je navedel naslednje argumente:
-- da smo v pregnjih letih na kros Dela prijavljali kompletne ekipe, jim organizirali prevoz, prehrano in spremstvo. udeleiba pa je bila zelo slaba < V Breike smo prijavili 46 tekmovalcev — avtobus je bil skoraj prazen, saj je prišlo le 18 tekmovalcev, od tega 14 osnovnošolcev, član, članica in 2 veterana);
- letu 198.1, koje bil kros v Ljubljani, smoprijavili komplelno ekipo, naslopilopa je samo 5 lekmovalcev* .. od tega 2 veterana in veteranku.
Na koncu bi tovariša Bartola in vse druge atletske privrience v naši občini povabili k sodelovanju. saj mi-slimo, da bi le ttiko lahko atletiko postavili na mesto, ki ji gre, pa s tem ludi uresničili našo dolgoleina ieljo, da hi ludi v naši občini zaiivel nek ailetski kolekliv.
Izvrini odbor /TKO Lj. Mosle-Polje
V občini Mosie-Polje poučuje .10 ueiteljev telesne vzgoje. Večinu jih ima ustrezno izobrazbo; lahko re-čemo, da je stopnja strokovne izohmz.be pri tem pred-metii celo višja kot pri drugih učnih predmeiih. Zal so gmotne razmere r občini uike, da imtijo skoraj vse šole neustrezne moinosli za delo (premulo telovadmc, šte-vilni oddelki, pouk v izmenah, ki onemogoča uspešno izvedbo inleresnih dejuvnosti, preobremenjenost učile-Ijev telesne vzgoje).
Kljub vsem lem pomanjkljivostim menimo, da naše delo ni neiapešno, kot ga je prikazal tovariš Bartoi r ztulnji številki občinskega glasila.iSprašujema se, ali splolt lahko sodi o kvaliteti delu nu imših šotah, Ce ne pozna nitidelovnih razmernitidelavcev, kipouCujejo, nitiprograma in tivnega nuinu ter mspehov, kijih do.se-gajo ntiši učenci.
Mislimo. da sodelovanje nu krosu ne more biti me-rilo za tuko enostransko vrednoienje našegu dclu. Sa lelošnjem občinskem prvenstvu v jesenskem krosu-za osnovne šole je sodelovalo vseh 9 šol naše občine. Vsaka šola jc pripeljalu na kros okoli 120 učencev; torejje bila udeleiha z "'iše strani res množična. Pri tem se sami zavedamo, da so učenci na rezredni stopnji zu vsuko lekmovunje (lorej tttdi za kros) izrednu moiivi-runi. 7mI na predmctni stopnji ni vedno tako. Tek je poleg hojc nujpreprostcjšepninsko gibanje, otroci na prcdmetni siopnji pa imujo veliko raje sestavljena gi-hunja (skoke, mete, igre z žogo, nkrobutiko, smuča-nje...), kjerpridejo d<> izmzci ludi njihovepoirebepo haj'i, igri in gibulno-iz.ru;ni ekšpresiji. Seveda vse te uklivno.sti v svoji osnovi vključujejo tek (atletika je eden izmed hazičnih šponov). V jesenskem obdobju uiencenučrtnopripravljamotudi nu kros. Tekmovalci, ki .w udeleiijo abvinskegu pnenstva, so žeprej nasio-pili ihi ruzredncm in šotskem pnenstvu. Najbri ni res, Jn soprišli mi abčinskopnenstvopremalopripravtje-ni, puč pu v nekaierih učencih, ki na polovici pruge vi-dijo, dn niso v osprcdju, popusti teknmvalnidult Izlusli pri učencih 7. in H. razn-dti). Verjetno negre za njihovo fizioluško pripnivljcntist. puč /m se želi inludinec ozi-ronut inlddinku mi tekmovtmju predvsem izkaztjii in če tnu w ne i(\pe, pade ntotovucijti z.u rezulMt. leiko /e mltidim ickmovalcem dopmeduli, du je liuli 40. mesto med fistimleseiimi tekmoi-ulci uspeh, če m *v za to po-tmdil. I Kv/ cenimo preveč samo liste. ki zmugujejo.)
/«lo nipniv, da razjništjanui o kvaliielidcla nti naših iulnh eiiosirunhko in nestrokovno skoz prizmo »sko-mcrciuliziraiie rvkn-mivne tekaške miselnvsti*., ampuk pogledumo problem kompleksneje. Uresnuevanje progrumu lelesne vzgoje ni vezano satno na program ene športne panoge uli cclo ene pojavne oblike le športne punoge, antpak presega celo program vzgoj-iio-iz.obmievulnego si.slcmu. Naša nuloga /e mnnreč pra\: preseganje zgolj prcdmctne r.a.vnoi anosii ttga po-drtičjii. ki ntij hi prcruščalo v vstikndnevno dejavnosl Oirok, ietinih ustvufjulne in sprostilne igre. Žvlimo, da bi otroci postuli \ubjeki in nc objekt učno-vzgojnego-pracesu, ustvurjulne osebnosti v nuši sanumpravni so-ciiili.tfični dmžhi. Mislimo. du našu prizadevanja in re-zulltue miši-fiii di'lti lultkopruvilno vrednoiile ihli, ki je :a 1(1 \irok>"'<"i //¦•""^obljen.
Aktiv učiletjev ictcsne vzgoje občine-Lj. Mosie-Polje