Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
NASE POTI
vodijo v svet!
In to že 40 let!
Katarina Primožič
"Kdaj bodo pa Naše poti izšle? Do valete bodo, a ne? A jih vsi dobimo?" so simpatična vprašanja učencev, kijih srečujem med odmori na hodnikih naše šole. Njihovo pričakovanje naraste, ko opazijo, da se devetošolci hodijo fotografirat na šolski vrt. Roke in vznemirjenje pred izidom glasila pa seveda najbolj čutijo članice in člani literarnega krožka, ki so hkrati tudi uredništvo Naših poti. Tik pred zdajci je treba napisati še uvod k intervjuju, pesem spremeniti v slikopis, v spisih poiskati citate, ki bi jih izpostavili mogoče že v naslovu prispevka ipd.
Šolsko glasilo zagotovo obogati in popestri delo ter življenje šole. Tega so se v šoli v Železnikih zavedali učenci in učitelji že nekaj let pred izidom prve številke. ''Po raznih šolah v Sloveniji že po več let izhajajo šolska glasila. Zelo so različna, a v vseh so dela malih umetnikov iz šolskih klopi. Tudi mi smo si že nekaj let želeli imeti svoj list. Letos se nam je želja uresničila. Pred nami je prva številka tega lista. Kot vidite, smo ga poimenovali NAŠE POTI,'' so ponosno napisali v uvodniku k 1. številki.
313
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
Želja se jim je uresničila pred 40 leti. Januarja leta 1971 (v šolskem letu 1970/71) so člani literarnega, likovnega in fotokrožka, ki so skupaj s predstavnikoma pionirske organizacije in tabornikov sestavljali uredniški odbor, ter njihova mentorja Martina Sedej (literarni krožek) in Franc Berčič - Berko (likovni krožek) oblikovali in v svet poslali prvo številko Naših poti. Veseli, polni idej, ustvarjalnosti, načrtov pa volje in zagnanosti do dela so se preizkusili v novih vlogah in nalogah ter pokazali in dokazali, da so se dela lotili na pravi način.
Člani literarnega in likovnega krožka so se menjali, mentorji ravno tako, avtorji prispevkov - največkrat so to učenci - seveda tudi. Njihove misli, izkušnje, doživljaje, spomine, slike itd. pa ohranjajo prav Naše poti.
Vsaka nova številka predstavlja duha sedanjosti, vse pretekle pa spomin na prejšnje čase.
Z voljo in zagnanostjo so postavili temelje
Kako se je začelo, je Katjuši Benedik, takrat osmo-šolki (NP; XX. letnik, šol. leto 1989/90), povedal njen oče France Benedik, nekdanji ravnatelj v železni-karski osnovni šoli. V intervjuju je povedal tudi tole:
"Nekatere šole v Sloveniji so v tistem času že izdajale svoja glasila. Vedel sem, da imamo na šoli veliko nadarjenih učencev in dobre slaviste, zato sem se vprašal, zakaj tudi mi ne bi izdajali svojega glasila. Tega smo se lotili z veliko vnemo. Veliko delo sta opravila mentorica Martina Sedej in Franc Berčič, ki je skrbel za tehnično urejenost in videz glasila. Na šoli je takrat že deloval fotografski krožek, zato so bile že prve številke Naših poti opremljene tudi s fotografijami. Čeprav smo že prvo leto realizirali veliko idej, smo bili vseeno presenečeni, ko se je naše glasilo na srečanju pionirjev dopisnikov v Murski Soboti pojavilo med petimi najboljšimi v Sloveniji. Presrečni so bili predvsem učenci, ki so takrat sodelovali pri urejanju prvih dveh številk."
Prva literarna mentorica šolskega glasila Martina Sedej pa se prvih korakov spominja takole:
"Otroci so bili sposobni in pripravljeni delati. Samo zaposliti jih je bilo treba s čim zanimivim. Kmalu po diplomi sem v ožjem krogu kolegov izrazila željo in pripravljenost, da začnemo s šolskim glasilom. Seveda skupaj z likovnim mentorjem oz. mentorico, ki pa ni bila za to. Šele ko je prišel na šolo likovni pedagog akademski slikar Franc Berčič in ko je nastopil delo novi ravnatelj Franc Benedik, je bil čas zrel.
Nekega septembrskega dopoldneva leta 1970je ravnateljprihitel v zbornico in krenil naravnost k meni. Da,prihitel. Gotovo seje mudilo z delovnim načrtom. Vanj bi rad napisal: V tem šolskem letu bomo začeli izdajati šolsko glasilo. Vprašal me je torej: "Martina, bi prevzela glasilo?" Niti malo nisem oklevala: "Seveda. Rada!"
S kolegom Berčičem sva dobro sodelovala. "Problem" je bil edino, da so hoteli njegovi oblikovalci imeti čisto vse gradivo dokončno pripravljeno. "Je zdaj vse? Ne pride nič več?" so spraševali. Kak mladi novinar pa je še nesel intervju v potrditev in podpis intervjuvancu, zato je zamujal. Gradivo se je dalo oblikovati v lepo, zračno revijo seveda šele, ko so imeli celotni natipkani kupček listov pred seboj.
Kdo naj piše? V pionirsko revijo, kot je glasilo poimenoval kolega Berčič, naj piše in riše čim več učencev. O čem naj pišejo? O sebi. O svojem pisanem življenju. O vsem!"
Članica prvega uredniškega odbora je bila tudi učenka Irena Prevc (takrat sedmošolka). Ob izidu XX. letnika je napisala: "In kako je bilo?Revije smo se lotili z mladostno zagnanostjo in predanostjo. Skupaj smo iskali teme, se pogovarjali o življenju, izbirali primerne tekste za objavo. Zame je bilo to najsrečnejše obdobje življenja." (Irena Hajdinjak, NP; XX. letnik, 1. št., šol. leto 1989/90)
V uredniškem odboru 1. številke so podpisani: Irena Prevc (glavna urednica), Ivanka Eržen (tehnična urednica), Breda Bešter (pionirska organi-
314
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
ura j šii januar uri
Naslovnica 1. številke.
zacija), Marko Černivec (fotokrožek), Jože Čufer (likovni krožek), Janez Markelj (taborniki) in Jožica Rant (literarni krožek).
Naslov glasila je večpomenski in večen
K izbiri naslova nastajajočega šolskega glasila so povabili vse učence. Razpisali so natečaj in zbirali predloge. Učenci so se odzvali in pridno pisali svoje ideje. Sodelovala je tudi učenka Danica Benedik, ki je 25 let kasneje napisala:
"Takrat je začelo nastajati šolsko glasilo. Potrebno mu je bilo izbrati ime. Prav dobro se spominjam, kako je učiteljica Martina Sedej pri uri slovenščine predlagala, naj na listke napišemo predloge in jih oddamo. Menije bilo takoj jasno, da bomo v časopisu pisali o naših poteh, zato sem na listek napisala "NAŠE POTI". Po nekaj dneh je učiteljica prebrala par predlogov. Mojega ni bilo med njimi. Priznam, da sem bila razočarana. Posebno
še, ker so se mi zdeli tisti predlogi malo otročji.
Minilo je še nekaj časa, ko je učiteljica povedala, da so se zdaj za ime šolskega glasila že odločili. Ušesom nisem verjela, ko je prebrala: NAŠE POTI. Bila sem vesela in ponosna. Za nagrado sem dobila knjigo z naslovom Bevkova knjiga.'' (Danica Benedik, NP; XXV letnik, šol. leto 1997/1998)
Likovnik France Berčič je v pogovoru z literarno mentorico predlagal še podnaslov ''pionirska revija OŠ Železniki''. Nekaj letnikov kasneje se pojavi podnaslov ''literarna revija'', čeprav v celoti ne ustreza temu nazivu. Tudi zadnji letniki imajo pripis ''literarno glasilo''. S tem je nakazana razlika med Našimi potmi in Peharjem novic, glasilom izbirnega predmeta šolsko novinarstvo.
"Dober časopis mora ustrezati bralcu!''
(Jože Bogataj)
Zbiranje in izbiranje gradiva
Večina številk ima izbrano rdečo nit - krovno temo, ki so jo izbrali v uredništvu. Načini zbiranja prispevkov pa so različni. V veliki meri so delo članic in članov literarnega krožka, ki od vsega začetka skrbi za vsebino glasila. V vsaki številki se čuti trud vseh sodelujočih, da bi bilo glasilo vedno znova zanimivo za mlade bralce.
♦ Trudili so se, da bi k pisanju in soustvarjanju privabili čim več učenk in učencev. Spoznavali so, da to ni enostavno. Urednik Jože Bogataj (takrat osmošolec) je poskusil takole: Že vprejšnji številki smo vasprosili, da nam pošljete čim več prispevkov. Ne vem, ali je zmanjkalo črnila ali ste bili brez papirja. Spisov ni in ni hotelo biti. Tole vam povem na uho: papirja imamo v šoli dovolj, in če ga potrebujete, ga lahko dobite. Naš nabiralnik pred govorilnico požira vse, od spisov, pohval, graj, šal do novih idej. Žal pa nerad prebavljapapirnate prtičke." (NP; V letnik, 2. št., šol. leto 1974/75)
315
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
♦	Dve leti kasneje je član uredništva, sedmošolec Zoran Trojar, napisal uvodnik (NP; VII. letnik, 1. št., šol. leto 1976/77), v katerem je dopisnike glasila pohvalil in okrcal:
"Zadovoljni smo bili, daje bil vaš odziv tolikšen. Dobili smo množico dobrih spisov. Nekoliko nas je motilo, da včasih prispevki niso bili pisani nalašč za glasilo. Nekateri so prepisovali stare spise iz še starejših zvezkov, drugi pa so celo pozabili, da v Naše poti spadajo samo lastni prispevki, ne pa skoraj dobesedno prepisani sestavki piscev zgodb iz revij z večjim, republiškim krogom bralcev."
♦	''Oh, kolikokrat smo se nasmejali!'' se dela pri Naših poteh spominja Marjeta Šmid, roj. Lotrič.
"Najprej smo vsem na očeh na učiteljskem hodniku obesili nabiralnik, ki naj bi privabil čim več vnetih piscev, da ga napolnijo s svojimi prispevki. Vsak član je bil zadolžen še za kakšno posebno nalogo. Spominjam se, da sva se s sošolko Vanjo močno trudili okoli intervjuja s tov. Kačarjem. Preizkusili smo se tudi v tipkanju, a ne celega glasila, le kakšno stvar tu in tam."
♦	Z dopisovanjem so privabili k sodelovanju ljudi, ki so s svojimi odgovori sledili izbrani temi.
"V posebnem spominu mi je ostala priprava revije o poklicih. (NP; II. letnik, 2. št., šol. leto 1971/72) Takrat smo bili skoraj vsi člani uredništva pred poklicno odločitvijo. Želeli smo predstaviti čisto vsakdanje, pa tudi bolj nenavadne poklice. Pisali smo znanim osebam in nestrpno čakali odgovorov. Precej smo jih dobili in objavili." (Marija Urh, roj. Bernik; NP; XX. letnik, 1. št., šol. leto 1989/90)
♦	V glasilih so objavljeni tudi številni zanimivi intervjuji, ki s pomočjo osebnega stika predstavijo človeka in njegovo delo. Učenci se radi lotevajo te oblike, saj jim predstavlja poseben izziv in preizkušnjo na srečanju z intervjuvancem.
"V najlepšem spominu mi je ostalo pripravlja-
nje številke o poklicih. Takrat sem obiskala akademskega kiparja Toneta Logondra, akademsko slikarko Doro Plestenjakovo, modnega kreatorja Rajka Pretnarja in akademskega slikarja Franceta Berčiča, ki je v tistem času poučeval na naši šoli in pomagal reviji, da je bila lepše videti. Našo revijo so tiskali v Kranju. Z Ivanko Erženovo naju je doletela čast, da sva si v ravnateljevem spremstvu ogledali, kako nastaja." (Irena Hajdinjak, roj. Prevc; NP; XX. letnik, 1. št., šol. leto 1989/90) Za jubilejni, XX. letnik je Nataša Benedik napisala: "Nikoli ne bom pozabila, kako smo delali intervjuje. To delo mi je najbolj ležalo. Pri prvem sem imela kar veliko tremo, pri drugem me je skrbela tehnična izvedba (bo kasetofon delal?), na tretji obisk pa sem šla popolnoma nepripravljena, saj sem zanj zvedela šele kakšno uro prej. Moram reči, da mi je bil prav ta, zadnji intervju, najljubši."
♦	Člani literarnega krožka tudi sami radi ustvarjajo. O tem je nazorno pisala Kristina Eržen, ki je v uredništvu sodelovala od leta 1986/87.
"Kaj mi je bilo pri Naših poteh najbolj všeč? Pisanje, pisanje, pisanje. Lahko si se po mili volji zafilozofiral in razglabljal o zadevah, kot so smrt in ljubezen. Ali pa se pridušal nad matematiko. Lahko si ušel v svoj svet in potem besedam dodal šegavost in smeh, da ti ni bilo nerodno. Lahko si bil jezen in si pridevnike pozneje nekoliko nadišavil."
•	Z anketami večkrat "pretresajo" misli, predloge, izkušnje in mnenja vrstnikov.
"Pri krožku smo sestavljali ankete ter učence spraševali o knjigah in branju. Vsak ima svoje mnenje, ki je zanimivo. Nekateri mislijo, da so knjige na svetu zato, da nam grenijo življenje, večina pa meni, da brez njih ne bi šlo," o izkušnji z anketiranjem pišeta sedmošolka Urška Čufar in osmošolka Špela Bešter. (NP; XXXIII. letnik, 1. št., šol. leto 2008/09)
316
Železne niti 8
40 let Naših poti
prispevkov "ko listja in solate" (bi rekla kakšna učiteljica), da nismo vedele, kam bi jih dale. Vse smo pregledale, prekomentirale, se tudi nasmejale, nato pa razvrstile tako, da je nastalo to, kar imate v rokah," je novost predstavila sed-mošolka Tajda Koblar. (NP; XXXIII. letnik, 3. številka, šol. leto 2008/09)
Šestošolki Jera Šuštar in Ema Jensterle sta
stvarno ugotavljali: "Večina vprašanih je odgovorila z veseljem, le "devetčki" odgovorov niso želeli napisati. Na pot nam je stopil tudi kakšen tak, ki je menil, da so te ankete 'brezvezne'." (NP, XXXIII. letnik, 1. št., šol. leto 2008/09)
♦	Marsikatera številka bi lahko dobila podnaslov "raziskovalna naloga'', saj so se člani uredništev lotevali tudi raziskovanja s pomočjo pisnih in ustnih virov.
V uvodniku 1. št. XXVI. letnika (šol. leto 1998/99 - številka ob 650-letnici Železnikov) so člani uredniškega odbora napisali: "V prvem delu vam je naša učiteljica slovenščine in zgodovine, ga. Mira Šmid, pripravila nekaj drobcev iz gospodarske, socialne in kulturne zgodovine Železnikov do propada železarstva. Obiskali smo kustosa muzeja v Železnikih, g. Jureta Rejca, ki je spregovoril o svojem delu in muzejskih zbirkah. V drugem delu pa smo v zgodovino pokukali sami. Pocukali smo naše dedke, babice, strice, tete, očete, mamice... in jih povprašali, kaj so delali v otroških letih..."
♦	Sodelovanje z učitelji različnih predmetov,
ki z učenci pri pouku ustvarijo zanimive plakate, prevode, literarne in neliterarne prispevke itd. "Za pomoč smo prosili tudi učiteljice. Pa ne le tiste, ki na naši šoli poučujejo materni jezik, ampak tudi tiste, ki učijo angleščino, ter učiteljice razrednega pouka. K pisanju so nagovorile nas, najstnike, od sile pridno pa pišejo učenci razredne stopnje. Tudi prvošolci!" sta bili s sodelovanjem zadovoljni devetošolki in urednici Katarina Tolar in Kristina Nastran. (NP; XXXI. letnik, 1. št., šol. leto 2006/07)
♦	Devetošolci se predstavijo
"Letos smo v uredništvu tuhtale, da bi bilo fino uvesti nekakšno tradicionalno temo šolskega glasila, v kateri bi se vsako leto znova predstavili najstarejši učenci šole. Kmalu smo dobile
Člani uredništev in njihovi mentorji
Vsako leto se je v uredništvu kaj spremenilo. Seveda, osmošolci so odhajali, petošolci oz. šestošolci so prihajali. Redko kdo se je med letom premislil. Večina je ugriznila v delo in ustvarjala.
"Učenke in učenci v uredništvu so bili sposobni in delavni, radovedni in domiselni, pa tudi zanesljivi. Skupno delo jim je prinašalo odgovornosti, ki jih prej niso poznali. Kar smo se dogovorili in kar so sprejeli, je bilo treba izpolniti, in to v zastavljenem roku. Hkrati pa ne zanemariti rednih šolskih obveznosti,'' je svoje mlade sodelavce v pogovoru z urednico, takrat devetošolko, Barbaro Okorn pohvalila mentorica Martina Sedej. (NP; XXX. letnik, 1. št., šol. leto 2005/06)
V šolskem letu 1992/93 je mentorstvo literarnega krožka prevzela učiteljica slovenščine Dorica Prevc. V pogovoru z mladima novinarjema Lu-
Literarna mentorica Martina Sedej (NP; XXX. letnik, 1. št., šol. leto 2005/06).
317
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
' i.
Literarna mentorica Dorica Prevc z Lukom Debencem in Katarino Tolar (NP; XXX. letnik, 1. št., šol. leto 2005/06).
kom Debencem in Katarino Tolar (oba sta bila takrat osmošolca) je povedala: "Uredniški odbor je zasedal v dopoldanskem času, šesto ali sedmo šolsko uro. Včasih smo se pred izidom nove številke sestajali tudi popoldne. Pri ustvarjanju novih številk, predvsem prve, smo strašno uživali. Našo prvo številko smo namreč delali še na klasičen način, na način, ki gaje imela ga. Sedejeva. Vse spise je bilo treba prilepiti na matrice in te velike pole papirja potem poslati v tiskarno. Jaz bi temu rekla prej zabava kot resno delo, čeprav je bilo dela zelo
veliko, vendar so ob tem priplavale na površje vsakršne možne domislice in ideje. Od ustvarjalnosti so se takrat iskre kresale." (NP, XXX. letnik, 1. št., šol. leto 2005/06)
Naše poti nekaj let niso izhajale. Ni bilo človeka, ki bi prevzel vlogo 'spodbujevalca', zbiralca, urejevalca, lektorja, tipkarja, oglaševalca, prodajalca ... Vsako leto znova sem razmišljala o glasilu, ki spet ni izšlo, o generacijah otrok - ustvarjalcev, ki jim nismo ponudili možnosti, da bi svoje spise objavili tudi v šolskem glasilu. Marsikaj, kar je napisano, mora v svet, med ljudi!
"Na konferenci ob zaključku šolskega leta 2002/03 sem dvignila roko in... In ravnatelj pa tudi sodelavci so bili veseli, da bodo Naše poti nadaljevale s svojim potovanjem. Vesela sem, da je tistega dne roko dvignila tudi učiteljica Mateja Markelj, s katero sva sodelovali prvih nekaj let," sem Barbari Okorn odgovorila na vprašanje o mentorskih začetkih. "Delo mentorja najbolj popestrijo tedenska srečanja s člani literarnega krožka. Pridejo učenci, ki jih veseli pisanje, branje pa tudi igranje - največkrat z besedami. Razveselimo se pošiljk
Literarna mentorica Katarina Primožič v družbi članov uredništva: Špela Kavčič, Tjaša Polajnar Vešligaj, Lucija Čufar, Sara Šmid, Petra Benedičič, Kristjan Bradač in Domen Prevc (NP; XXXV. letnik, 1. št., šol. leto 2010/11).
319
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
prispevkov, se vanje poglobimo, jih ovrednotimo in nazadnje še razvrstimo glede na temo. Pri delu smo kritični, ne objavimo vsega, kar pride. Naše načelo in želja pa je, da bi v glasilu objavili čim več prispevkov različnih učencev, saj vemo, da je to dobra motivacija za nadaljnje ustvarjanje."
Tudi likovni mentor Franc Berčič - Berko ima na čas ustvarjanja Naših poti lepe spomine. "Veselilo me je delati glasilo z učenci. Zelo radi so se pridružili in jih ni bilo treba prav nič priganjati. Delali smo po šoli. Pred očmi so imeli uresničljiv cilj: izdali bodo glasilo. Pri pisanju niso sodelovali, bili pa so izredni pri risanju, likovnem in tehničnem oblikovanju. Ko si gledal te otroke, kako z veseljem delajo nekaj novega, kar ni bilo nič podobno vsakdanjemu učenju, ko si videl njihovo pripravljenost vztrajati, dokler delo ne bo končano, si vedel: To je tisto pravo. To je potrditev, da delamo dobro in prav." (NP, XXX. letnik, 1. št., šol. leto 2005/06)
V šolskem letu 1974/75 je na šoli v Železnikih likovni pouk pričel poučevati akademski slikar Janez Hafner. Prevzel je tudi skrb za likovno podobo glasila.
"Pred tridesetimi leti je bilo ustvarjanje Naših poti popolnoma drugačno: delali smo s škarjami in lepilom. Še o kopirnem stroju, da bi nam kaj povečal ali pomanjšal, smo lahko le sanjali." Do danes se je tudi pri tem delu veliko spremenilo. O tem je današnji mentor Janez Hafner v pismu pisal članu uredništva Luku Debencu. ''Tesneje sodelujem s tehnično urednico: gre za izbor digitalnih posnetkov uspelih likovnih del, nato pa določiva njihov razpored, velikosti in odnose glede na pomembnost. Tudi jaz razmišljam o bolj barvitih straneh. Verjamem, da nam bodo cenovno vsak dan dostopnejše." (NP; XXX. letnik, 1. št., šol. leto 2005/06)
Tako kot literarni tudi likovni mentor skrbi, da so v glasilu predstavljena dela učencev razredne in predmetne stopnje. Ko smo v šolskem letu 2009/10 pri literarnem krožku prebirali in vrednotili prispevke, smo premišljevali, kaj storiti, da
številka Naših poti ne bi bila preobsežna, saj so se besedila, primerna za objavo, pošteno namnožila. Devetošolci pa so nam pričeli posredovati tudi spomine na osnovno šolo. Ugotovili smo, da so nam učenci od 1. do 5. razreda poslali toliko pravljic, pesmic in zgodb, da bi glasilo lahko izšlo le z njihovimi literarnimi prispevki. S tem predlogom sem sez-
Likovni mentor Franc Berčič - Berko (NP; XXX. letnik, 1. št., šol. leto 2005/06).
Likovni mentor Janez Hafner in Luka Debenec (NP; XXX. letnik, 1. št., šol. leto 2005/06).
320
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
nanila še somentorico Marijo Gasser in ravnatelja Franca Ranta. Oba sta ga podprla. Učiteljica Marija Gasser je z ostalimi učiteljicami nižje stopnje poskrbela za likovne izdelke, ki jih je nato izbral likovni mentor Janez Hafner. Takrat je prvič izšla številka, ki so jo dobili le učenci razredne stopnje.
Brez odgovornih in zagnanih učencev ter njihovega veselja ne bi šlo
Okoli glasila se je zbiralo in do zdaj nabralo mnogo ustvarjalcev in članov uredništev. Ob okroglih obletnicah Naših poti so jih "aktualni" sodelavci kaj povprašali. V XX. letniku Naših poti lahko preberemo bogato zbirko njihovih izkušenj. Tu jih je le nekaj.
♦	Jože Bogataj: "Ko sem bil urednik, sem moral napisati urednikovo besedo, ki naj bi govorila o rdeči niti glasila. Urejen časopis mora imeti članke, ki ustrezajo bralcu. Spisi so se mi že tedaj zdeli zelo suhoparni. Raje sem koga inter-vjuval ali pa smo skupaj kaj raziskovali."
♦	Marija Demšar: "Včasih smo se pri delu nasmejali. Izbrane prispevke so nam pretipkali v tajništvu, saj sami nismo imeli pisalnega stroja. Dobili smo ga proti koncu mojega sodelovanja za neko nagrado."
♦	Marjeta Šmid (roj. Lotrič), članica uredništva od leta 1977/78 do 1979/80: "Najlepšepri delu? Branje prispevkov! Nič ni bolj zanimivega kot poslušati, kaj je kdo napisal, kaj je doživel, videl, občutil, kako je znal biti duhovit in vsestransko zanimiv. Kolikokrat smo se nasmejali! To je bilo gotovo najlepše!"
♦	Od 5. do 8. razreda je Marija Benedik prispevala veliko duhovitih in zanimivih literarnih prispevkov. O svoji izkušnji z delom pri glasilu pa je napisala: "Vsako leto smo imeli probleme s tem,
da smo spravili skupaj le eno ali dve številki. Prispevki so se zaradi tega seveda dolgo zbirali. Tako sta bila nekoč v rubriki o živalih dva spisa istega učenca iz Sorice. V prvem je opisal ovco, ki sojo imeli doma in je bila breja. V drugem pa smo izvedeli, da ima ta ovca že dva potomca."
♦	Mentorica je na enem izmed izobraževanj poslušala o tem, da je dobro, če se mentor včasih popolnoma umakne. To je seveda mogoče, če ve, da ima med mladimi uredniki učenca, sposobnega voditi ostale. Učenec, ki je imel ogromno idej in volje, da jih je uresničeval, je bil Marjan Pogačnik. Sam se svojega dela spominja takole: "Ne da bi se hvalil, lahko rečem, da sem bil takrat s srcem in dušo pri Naših poteh. Ogromno časa sem posvetil tej reviji. Bil sem "punčka" za vse: skrbel sem najprej za reklamo in se bal, če se nas bo kdo usmilil in kaj napisal. Prispevke sem prebral, jih izbral, popravil. Tipkal, pa čeprav samo z dvemaprsto-ma in čeprav je na začetku mrgolelo napak. Zbiral sem sodelavce, ki bi revijo ilustrirali in tehnično urejali. Ilustriral, fotografiral, organiziral. Seveda pisal, intervjuval, anketiral. Bil sem pravi entuziast, ves navdušen in poln idej. Včasih so bile te tudi malo čudne, prevečnenavadne, samosvoje ali pa visokole-teče. Toda delo je zaman, če človek zanj nima veselja."
Literarne mentorice
♦	učiteljica slovenščine Martina Sedej od I. do XXI. letnika
♦	učiteljica zgodovine Vera Završan posebna številka, maj 1974
♦	učiteljica slovenščine Nika Marenk Vujic sodelovala pri X. letniku
♦	učiteljica slovenščine Dorica Prevc
XXII.,	XXIV. do XXVII. letnik
♦	profesorica slovenščine in angleščine Mira Prevc
XXIII.	letnik
♦	profesorica razrednega pouka Barbara Demšar XXIII. letnik in 2. št. XXVIII. letnika
321
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
•profesorica slovenščine Katarina Primožič od XXVIII. letnika naprej ♦profesorica angleščine Tadeja Šuštar posebna številka (2. št. XXVIII. l.) ♦učiteljica razrednega pouka Mateja Markelj sodelovala od XXVIII. do XXX. letnika ♦univ. dipl. kulturologinja Katja Mohorič Bonča sodelovala pri 2. št. XXXI. letnika ♦profesorica razrednega pouka Andreja Rant Bogataj sodelovala pri XXXII. in XXXIII. letnika ♦profesorica razrednega pouka Marija Gasser sodelovala pri 1. št. XXXIV. letnika
Likovna mentorja
♦akademski slikar Franc Berčič - Berko od I. do IV. letnika ♦akademski slikar Janez Hafner od V. letnika naprej
Oblikovanje glasila
Naslovnica XXII. letnika.
Za oblikovanje glasila so bili vrsto let odgovorni člani likovnega krožka. Sodelovali so kot tehnični uredniki. Ko se je nabralo dovolj prispevkov za novo številko, so v popoldanskem času učenci in oba mentorja (literarni in likovni) snovali in pripravili koncept revije: natipkane prispevke, razvrščene po temah, so strigli, razvrščali na risalne liste, dodajali slike in fotografije ter vse to prestavljali po papirju toliko časa, dokler niso bili zadovoljni z izgledom revije. Šele nato so gradivo prilepili in ga poslali v tiskarno.
V šolskem letu 1992/93 (XXII. letnik) je izšla zadnja številka, ki so jo natipkali s pisalnim strojem ter pri oblikovanju uporabili škarje in lepilo.
Naslednje leto (1993/94) so besedila že tipkali z računalnikom. Ta sodobni pripomoček je bil v veliko pomoč tudi pri oblikovanju. Tega dela se je lotil Franc Rant, ki je bil takrat ravnateljev pomočnik, danes pa je ravnatelj naše šole. Z oblikovanjem glasila se je ukvarjal do šol. leta 1999/2000. Ob izidu XXX. letnika (šol. leto 2005/06) se je spominjal:
"Takrat so bili časi pohoda računalnikov, zato so v uredništvu rabili nekoga, ki je to obvladal in je bil za to pripravljen žrtvovati tudi nekaj časa. Oblikovanje glasila sem vzel kot hobi. V šoli smo uporabljali še Commodore 64, pozneje pa osebni računalnik, s katerim bi se danes lahko merilo vsako elektronsko računalo."
Franc Rant - prvi, ki je oblikoval glasilo z računalnikom.
322
Železne niti 8
40 let Naših poti
Bilo je nekoč ... (Simon Benedičič, 8. c; NP, XX. letnik, šol. leto 1989/90).
323
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
Letnik XX lil. št. I 1993/94
Naslovnica prve številke, oblikovane s pomočjo računalnika.
-▲ -
324
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
-t. 4
Alenka Bertoncelj med intervjujem z novinarkama Jernejo Okorn in Kristino Nastran.
Od šol. leta 1999/2000 do 2003/2004 glasilo ni izhajalo.
Po ponovnem zagonu glasila je delo oblikovalke prevzela učiteljica fizike in poznavalka dela z računalnikom Alenka Bertoncelj, ki je sodelovala tudi pri nekaterih prejšnjih letnikih, ko je z učenci fakultativnega predmeta računalništvo tipkala prispevke. Novinarkama Jerneji Okorn in Kristini
Nastran je razložila svoje delo: "Zdaj dobim že skoraj dokončno obliko besedil, ki jih pripravi mentorica Katarina Primožič. Ona mi da že vse pre-tipkano in mi pove, kako si bodo prispevki sledili. To, kar dobim, mora biti čim manj oblikovano. Ko vse to postavim v neko obliko, z g. Hafnerjem, ki je likovni urednik, pripraviva slike. Potem sproti določam obliko besedila in vstavljam slike." (NP; XXX. letnik, 1. št., šol. leto 2005/06)
Glasilo je bilo kar nekaj let črno-belo. Le naslovnice so bile včasih natisnjene na barvno podlago.
Barvni tisk je glasilo prvič popestril v šolskem letu 1997/98. Takrat so bile v barvah platnice in dve sliki v reviji. Kasneje je likovno podobo glasila obogatil barvni sredinski list. V uvodniku (NP, XXVIII. letnik, 3. št., šol. leto 2003/04) pa mentorici pozivata bralce, naj kar sami pobarvajo nekatere naslove rubrik.
Naslovnica XX. letnika.
325
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
Naslovnici letošnjih številk (2010/11). Slika na naslovnici: Sara Kejžar, 5. b.
326
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
Naslovnici letošnjih številk (2010/11
327
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
Naše poti gredo v svet
Člani uredništev so bili kar nekaj let (od I. do XXVIII. letnika) zadolženi tudi za prodajo glasila. V šoli so ga kupovali učenci in učitelji, nato pa so stopili še v delovne organizacije, kjer so jim dovolili prodajo v času delavske malice. Včasih so se po dva in dva preizkusili kot trgovci po domovih. Marsikdo jih je pohvalil in seveda revijo tudi kupil.
Nika Tušek je kot osmošolka opisala svojo izkušnjo prodajalke Naših poti: "STatjano sva šli prodajat Naše poti v Tehtnico in Dom opremo. Rosilo je in sva kar precej mokri prišli v tovarno. Najprej sva revijo ponudili delavcem v Dom opremi, nato pa še v Tehtnici. Imeli so vrsto šaljivih pripomb. Nekdo je rekel, da je ta revija namenjena le Čev-ljarni Ratitovec, ker je na naslovni strani čevelj. Svetoval nama je, da naj v prihodnji številki Naših poti na naslovnico narišemo Tehtnico. Seveda sva vsakomur vse obljubili in pritrdili. Revija je šla kar dobro v prodajo." (NP, XX. letnik, šol. leto 1989/90)
Naslovnica XIX. letnika.
Zelo aktiven in ustvarjalen član uredništva je bil Marjan Pogačnik. V anketi, ki jo je objavil v XVI. letniku, ko je bil osmošolec, je bralce tudi vzgajal: "Zamislil sem se ob naslednjih vrsticah iz ankete: 'Doma so rekli, da lahko denar porabim za kaj bolj koristnega.' O ljubi očetje in mamice! Učenci morajo imeti tudi nekaj takega branja. O ceni je težko govoriti. Lahko rečem, da je v eno samo številko vloženega veliko truda. Če bi jih učenci radi kupili, jim tega ne branite. 'Cena ni večja od osmine kilograma motovilca,' bi rekel Rifle." (NP; XVI. letnik, št. 1-2, šol. leto 1986/87)
Po nekajletnem premoru je glasilo spet šlo na pot v šolskem letu 2003/04. Takrat sem prevzela delo mentorice literarnega krožka. Novinarka Barbara Okorn me je v pogovoru za Pehar novic spraševala tudi o nakladi in prodaji glasila: "Ob izidu naše prve številke si ob podatku 250 izvodov nisem najbolje predstavljala, kaj to pomeni. Nekateri so se čudili, da na tako veliki šoli natisnemo le toliko izvodov posamezne številke. ''Ponatis je vedno mogoč,'' sem si mislila. Pa ni bil nikoli potreben. Moja prva izkušnja s prodajo Naših poti ni najboljša. Kljub temu, da so strokovnjaki glasilo pohvalili (poslali smo ga v uredništvo revije Otrok in družina, kjer je šolska glasila ocenjevala bibliotekarka Franceska Žumer), ga učenci in njihovi starši niso kupovali. Zgodilo seje celo, da je učenka, kije imela v glasilu objavljen prispevek, pripeljala v šolsko knjižnico nekaj prijateljic, jim pokazala in prebrala svoje besedilo, Naših poti pa ni kupila." (Pehar novic; III. letnik, 1. št., šol. leto 2004/05)
V šolskem letu 2004/05 je glasilo prvič izšlo v družbi s Peharjem novic, ki ga izdajajo učenci izbirnega predmeta šolsko novinarstvo pod vodstvom učiteljice Tadeje Šuštar. Takrat smo prvič natisnili toliko revij, da smo jih posredovali vsaki družini naših učencev. S tem predlogom, ki so ga sprejeli, so bili starši seznanjeni na roditeljskih sestankih. Od takrat pa do danes so nekaj številk plačali starši, nekaj pa jim je bilo podarjenih, saj jih je plačala šola.
Luka Debenec, Kristina Nastran, Barbara Okorn, Jerneja Okorn, Katarina Tolar in Vid
328
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
Vodopivec so ob XXX. letniku (šol. leto 2005/06) poudarili: "Niso pa Naše poti namenjene samo tistim, ki imajo v njih objavljen prispevek. Namenjene so vsem: od tistih, ki niti brati še ne znajo, do tistih, ki obiskujejo šolo, mamicam, ki kuhajo kosilo, pa tudi dedkom, ki sedijo v naslanjačih in prebirajo naše prispevke. Skratka vsakomur, ki jih vzame v roke. Naše poti torej niso samo naše, ampak so last vseh, kijih želijo brati."
Nagrajene številke
Marjan Pogačnik, osmošolec in urednik glasila v šol. letu 1986/87, je v anketi o Naših poteh kritično razmišljal tudi o nagradah: "Nagrade v veliki meri dobijo tista glasila, ki so zanimiva. Toda nekaj pa je le: vsi ob tem pozabljamo na učence od prvega do petega razreda, ki nekaterih sestavkov ne razumejo. Četrtošolci mogoče že, toda kako naj razumejo prvošolci, ki komaj poznajo črke. In še nekaj. Dobro bi bilo, da bi bili v žiriji tudi učenci, ki bi vsako glasilo prebrali. Tako pa odrasli odločajo, kaj da radi berejo otroci." (NP; XVII. letnik, 1./2. št.)
Različne organizacije in uredništva so razpisovali nagradne natečaje za šolska glasila. Mentorji in učenci - člani uredništev - so jih večkrat poslali in za svoje delo prejeli tudi nagrade.
♦ Glasili I. letnika so korajžno poslali v ocenjevanje komisiji Zveze prijateljev mladine Slovenije. In ...
"Nagrajeni smo!" je nekega dne veselo zaklicala Irena. Debelo sem jo pogledala, pa je začela pojasnjevati: "Naš list NAŠE POTI je nagrajen. Zato gremo štirje člani uredniškega odbora v Mursko Soboto na srečanje mladih literatov in pionirjev dopisnikov." (Ivanka Eržen, NP; II. letnik, 1. št., šol. leto 1971/72) Seveda se tudi mentorica z veseljem spominja tega dogodka. "Leto 1971 je ponujalo še nekaj. Bilo je 25 let od ustanovitve kovinarske zadruge NIKO, nove industrije kovinarjev v Železnikih. Na to me
je opozoril moj mož Niko Sedej, vodja splošno-ka-drovskega sektorja v tovarni Niko. Zato so učenci kot novinarji obiskali ustanovne člane te zadruge. Pogovarjali so se z učenci in ti so jim kasneje prinesli natipkana besedila v podpis. Vse to smo objavili. Tisti intervjuji so zdaj, po 40 letih, veliko vredni. Menda vsako leto več. Le vedeti je treba, kje so: v 2. številki I. letnika pionirske revije Naše poti. Da je bil že prvi letnik Naših poti nagrajen kot eno odpetih najboljših slovenskih osnovnošolskih glasil v šolskem letu 1970/71, pravzaprav ni čudno. Kar poglejte obe številki, kako sta lepi že na zunaj! V utemeljitvi pa so omenjali tudi dobra, zanimiva besedila, vzorno razvrščena v rubrike z ustreznimi naslovi, in notranji videz. Ocenjevalni komisiji je bila všeč tudi povezava šole s krajem. In skrb za jezik."
Prvo leto so pri delu uredništev aktivno sodelovali: Irena Prevc, Ivanka Eržen, Breda Bešter, Marko Černivec, Jože Čufer, Janez Markelj, Jožica Rant, Tomaž Demšar, Janez Ferlan, Ivanka Hudo-
Naslovnica 2. številke I. letnika Naših poti, ki je posvečena 25-letnici kovinarstva.
329
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
lin, Miran Jemec, Sonja Plešec, Marta Prezelj, Aleš Primožič in Radovan Triler. "Ponosni smo odpotovali v Mursko Soboto. Tam smo si ogledali razstavo glasil ter se pogovarjali s pesniki in pisatelji. Stanovali smo po domovih in spoznali mnogo novih prijateljev, s katerimi smo si še dolga leta dopisovali. Osebno pa imam še lep spomin na prvo vožnjo z vlakom. To so bili zares zlati časi!" (Irena Prevc Hajdi-njak, NP; XX. letnik, 1. št., šol. leto 1989/90) Članice literarnega krožka so bile povabljene na srečanje pionirjev dopisnikov v Mursko Soboto. O obisku vrstnikov iz Prekmurja in doživetjih ob podelitvi nagrad so poročale v naslednji številki Naših poti (NP, II. letnik, 1. št., šol. leto 1971/72). "Jeseni 1972 so nas povabili še v Kranj. Bila sem osmošolka," se spominja Ivica Krek, roj. Bohinc. (NP; XX. letnik, 1. št., šol. leto 1989/90) "Z mentorico sva se udeležili podelitve v Prešernovi hiši. Spominjam se, da so bile navzoče samo odrasle osebe.... Zdelo se mi je zelo imenitno, da
so v tako izjemnem kulturnem ozračju omenjali tudi Naše poti, delo neukih mojstrov, učencev."
Leta 1979 je uredništvo revije Pionir nagradilo literarno-dopisniški krožek naše šole, ki je bil v prejšnjem šolskem letu zelo dejaven. Podarili so jim 1.500 dinarjev, Zveza kulturnih organizacij je dodala še 1.000 dinarjev. S tem denarjem so si člani krožka kupili pisalni stroj. Darilu so do-
Nasmejano uredništvo se je razveselilo nagrade - pisalnega stroja (NP, XX. letnik, šol. leto 1989/90).
Srečanja pionirjev dopisnikov v Murski Soboti so se udeležile Irena Prevc, Ivanka Eržen, Ivica Bohinc, Mira Gaser, Sonja Plešec in Magda Čenčič. Med njimi je tudi Alenka Sadar iz Škofje Loke.
330
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
Na obisku pri Mateju Boru. Od leve proti desni: pesnik Matej Bor, mentorica Martina Sedej, učenki Maja Korošak in Štefka Zadravec.
dali še zanimivo nalogo, ki so jo člani literarnega krožka ponosno sprejeli z velikim veseljem in odgovornostjo. Dobili so priložnost, da obiščejo in intervjuvajo pesnika Mateja Bora. Delo sta dobro opravili osmošolki Maja Korošak in Štefka Zadra-vec. Njun intervju s pesnikom je bil objavljen v reviji Pionir.
♦	Nagrajene so bile tudi Naše poti XIII. letnika (šol. leto 1982/83). Tokrat (leta 1984) so šli učenci po nagrado v Škofjo Loko. Skupaj s starši so bili tudi gostitelji nekaterih pionirjev dopisnikov iz vse Slovenije. "Pri meni je prespala učenka iz Nove Gorice, leto dni starejša od mene," je pisala Špela Bradeško - Brudar v 1. številki XX. letnika. "Še dolgo sva si dopisovali. Spominjam se, da smo si ogledali tudi Dražgoše in da smo zadnji večer v Šk. Loki imeli ples."
•	Po nagrado za celoten XVI. letnik so šli pa v Ljubljano. Nad Našimi potmi je takrat bedel urednik Marjan, tretja, obsežna posebna številka pa je bila posvečena 40-letnici kovinarstva. To je bilo spet zadoščenja in zadovoljstva! Posebnost 3. številke je še v tem, da je izšla v kar 1.900 izvodih, tako da so jo lahko dobili vsi zaposleni v treh železnikarskih tovarnah. Ustvarjalo jo je res veliko učencev, dogovarjati se je bilo treba z intervjuvanci in jih s kasetniki obiskovati po to-
331
varnah in tudi doma. Potem pa mukotrpno sedeti ob posnetkih, jih poslušati in prepisovati ter iz pogovorov v pogovornem jeziku in narečju napisati sestavke v knjižnem jeziku. Koliko so se vsi skupaj naučili pri tem!
Aktivni sodelavci v tem letu so bili: Marija Bene-dik, Marko Bobar, Anika Bogataj, Andreja Božič, Martina Čemažar, Simona Čufar, Boštjan Demšar, Jan Eržen, Mateja Gaser, Mija Habjan, Valerija Habjan, Mojca Jelenc, Niko Jensterle, Uroš Koblar, Jure Leva, Mir jam Lotrič, Nataša Lotrič, Gregor Malenšek, Alenka Markelj, Mojca Mesec, Breda Pfajfar, Mateja Pfajfar, Tomaž Pintar, Damjana Rakovec, Irena Rejc, Darja Rihtaršič, Majda Sedej, Metka Štalec, Andreja Tolar, Milena Trajkovič, Rok Trojar, Tina Valentinčič, Aleš Žumer, Petra Benedičič, Marjeta Bertoncelj, Andrejka Demšar, Kristina Eržen, Gregor Kalan, Vilko Leben, Nataša Mohorič, Karmen Nastran, Barbara Peternelj, Rafko Primožič, Nataša Sedej, Jana Šturm, Mojca Tolar; Jure Tarfila, Tomaž Pintar, Joži Pintar, Anita Žitnik, Tončka Tolar, Mira Rovtar, Lucija Šolar, Tina Burger, Valči Klemenčič, Bernarda Rovtar.
♦ "Aja, še to! Tudi "višje sile"niso spregledale revije Naše poti, saj smo se tudi na zadnjem razpisu za najboljša glasila v Sloveniji uvrstili na lestvico najboljših. Dodelili so nam POHVALO ZA CELOTO (za obe lanskoletni številki: XXVI.
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
letnik, šol. leto 1998/99) in to ni kar tako. Ne verjamete? Berite Našepoti!" so se priznanja veselili v uredništvu XXVII. letnika glasila. Uredniški odbor nagrajenih številk so sestavljale: Andreja Benedičič, Silvija Benedičič, Ana Berce, Tina Bonča, Andreja Božič, Marija Božič, Mojca Čemažar, Natalija Čufar, Barbara Demšar, Mateja
Demšar, Tina Fajfar, Katja Gartner, Mateja Gort-nar, Nina Gortnar, Erika Habjan, Ema Jelovčan, Nina Kavčič, Polona Kenda, Janja Koblar, Tamara Lavtar, Barbi Mohorič, Tatjana Nastran, Ines Pe-nič, Nina Pintar, Lucija Prevc, Katra Rant, Polona Reya, Lucija Rihtaršič, Urška Šolar, Anka Tolar, Lidija Tolar, Ana Tušek in Sandra Zupanc.
Obvestilo o nagradi (NP; XIV. letnik, 1. št.).
332
Železne niti 8	40 let Naših poti
Naslovnici nagrajenega XIII. letnika.
Naslovnica XVI. letnika.
Povezanost s krajem
Pohvalno je, da šolsko glasilo Naše poti skrbno spremlja dogajanje v Železnikih in okoliških krajih. Uredništva, mentorji in učitelji so poskrbeli, da so učenci tudi s pomočjo glasila spoznavali pomembne mejnike, dogodke, krajevne posebnosti, tradicijo krajev naše doline, znane in manj znane ljudi itd. Ker so aktivno sodelovali pri nastajanju prispevkov, so nekatera vedenja o kraju res obogatili.
Izšlo je precej tematskih številk, ki poudarjajo tradicijo in razvoj Železnikov (npr. 25, 35 in 40 let kovinarstva, 30-letnica osvoboditve in zmage nad fašizmom, 35. obletnica pionirske organizacije, 40 let svobode, 50 let Čevljarne Ratitovec, spomeniki v Selški dolini, otvoritev nove šole v Selcih, nov prizidek šole v Železnikih, 175 let šole, 650-letnica Železnikov, 100 let čipkarske šole v Železnikih). Ob podrobnem pregledu glasil sem ugotovila, da se prav v vsaki številki najdejo prispevki, pomembni za kraj: otvoritev obnovljenega kulturnega doma, razlage hišnih imen, ledinska imena, slovar narečnih izrazov, predelava lanu, spomini domačinov, poplave itd.
333
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
Pohvala za stalno kakovost glasiloma Pehar novic in Naše poti.
334
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
Naslovnici XXVI. letnika.
Da je delo in življenje šole povezano s krajem, se čuti na vsakem koraku po Naših poteh. S šolarji doživljamo njihov svet in čutimo, kako drugačen je od tistega v spominih staršev in starih staršev. Kako drugačen, pa vendar enako vihrav, radoveden, samosvoj, željan lepega!
Ali pa zvemo kaj novega in zanimivega o človeku, ki ga sicer srečujemo, a ga v resnici ne poznamo: kaj ustvarja, o čem razmišlja, od kod je. Med listi je skrito toliko vsega! Da je nekoč sredi vasi raslo lepo drevo! Da so se pred hišami zbirale klekljarice pri punkeljnih. Beremo, katerega leta je bil obnovljen kulturni dom, pa kakšna je bila notranjost najstarejše hiše v vasi. Beremo tudi šolske anekdote prejšnjih in sedanjih časov. In še in še in še ... Bo kdaj kdo pre-štel liste vseh letnikov Naših poti in izmeril debelino knjige, ki bi nastala, če bi jih zvezali?
In še zanimivost
Naše poti so in še vedno spremljajo in ohranjajo poti ter puščajo sledi. Ne le na papirju, tudi v mislih in spominu. Da je res tako, dokazuje številka, ki so jo leta 2006 ob 35. obletnici valete izdali odrasli ljudje, ki so leta 1970/71 zaključili osmi razred. Rojstvo Naših poti so takrat spremljali v živo, marsikdo izmed njih je bil pri tem tudi aktiven. V šolski arhiv smo dobili spominsko glasilo te generacije. Uredniki, ki so poskrbeli za izid teh Naših poti, pa so bili: Ana-marija Habjan, Fani Panjtar, Primož Pegam, Janez Ferlan in Aleš Primožič.
335
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
¡UKtUCara® Ji5	jsi
Naslovnica XXXII. letnika.
336
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
Naslovnica XXXI. letnika.
rutifffntr t*tmit Khyc. t
Popotnica ustvarjalcem
"Leta 1970/71je neka zavzeta generacija storila prvi korak, naslednje so potem vsaka po svoje stopale po Naših poteh. Otroci, ki so jim te poti prinašale radost in zadoščenje, so danes babice in dedki, mame in očetje. A Naše poti ostajajo mlade in sveže, zahvaljujoč vam, drage mlade prijateljice, dragi mladi prijatelji, in vaši neutrudni, predani, domiselni mentorici Katarini Primožič, likovnemu mentorju Janezu Hafnerju, oblikovalki Alenki Bertoncelj in seveda učiteljicam in učiteljem, ki učence pri pouku spodbujajo k pisanju. Vsem skupaj sem iz srca hvaležna. Skupaj z vami se veselim nove številke Naših poti," je
Barbari Okorn pisala prva mentorica Martina Sedej (NP; XXX. letnik, 1. št.; šol. leto 2005/06), ki še vedno z zanimanjem prebere vsako novo številko Naših poti.
Šolsko glasilo nadaljuje svoje potovanje iz generacije v generacijo. Naše poti so postale shramba prvih šolskih korakov, razmišljanj, hihitanj, navihano-sti, lenobe, znanj, raziskovanj ... Nekoč tretješolka je danes mamica ali pa babica. In veselje je pokukati v otroški svet staršev, starih staršev, tet, sosedov, učiteljic . Vsaka številka pripoveduje svojo zgodbo.
Srečno pot iz roda v rod!
Pisni vir: različni letniki in številke Naših poti. Ustni vir: mentorica Martina Sedej.
337
Železne niti 8
-T-
Kratek pregled Naših poti
40 let Naših poti
1970/71 • I. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	♦VSEGA PO MALEM
Posebnosti	♦Zanimiva in izčrpna predstavitev muzeja v Železnikih ♦Delo tabornikov Selškega odreda
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Franc Berčič - Berko
	
1970/71 • I. letnik • 2. številka (nagrajena številka)	
Rdeča nit, tema	♦25 let kovinarstva v Železnikih (fotografija ustanoviteljev Zadruge Niko)
Posebnosti	♦Pogovori z ustanovnimi člani Zadruge Niko: Nikom Žumrom, Nikom Bertoncljem, Antonom Dolencem, Antonom Jelencem, Jožetom Kristanom, Jožetom Mohoričem, Petrom Polajnarjem, Matevžem Šmidom in Josipom Torkarjem ♦Drugi predstavljeni člani Zadruge: Lojze Čemažar, Jože Osenčič, Anton Rodič, Janko Šmid in Milan Veber ♦Franc Pfajfar in Jakob Benedičič sta omenjena le z imeni. ♦Pogovora z direktorjem Tehtnice Antonom Pegamom in direktorjem Iskre Alojzom Žumrom
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Franc Berčič - Berko
	
1971/72 • II. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	•SPOMENIKI v Selški dolini
Posebnosti	•Vtisi s srečanja pionirjev dopisnikov v Murski Soboti, kjer so uredništvu Naših poti podelili eno od petih republiških nagrad za 1. letnik Naših poti. ♦Pogovor z opernim pevcem Ladkom Korošcem ♦O obisku Ištvana Korpe, igralcu namiznega tenisa
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Franc Berčič - Berko
338
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
1971/72 • II. letnik • 2. številka	
Rdeča nit, tema	♦Poklici
Posebnosti	♦Učenci so pisma z vprašanji poslali: igralcu Zlatku Šugmanu, akademskemu kiparju Tonetu Logondru, akademski slikarki in kostumografinji Alenki Bartl, akademski slikarki in ilustratorki Marlenki Stupica, akademski slikarki Dori Plestenjak in pisatelju Antonu Ingoliču.
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Franc Berčič - Berko
	
1972/73 • III. letnik	
Rdeča nit, tema	♦Čestitamo, pionir in pionirka!
Posebnosti	♦Knjižico Naše poti na formatu A5 so dobili pionirji ob sprejemu v pionirsko organizacijo.
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Franc Berčič - Berko
	
1973/74 • IV. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	Številka je posvečena: ♦slovenskemu kulturnemu prazniku 8. februarja in ♦otvoritvi obnovljenega kulturnega doma v Železnikih.
Posebnosti	♦Oj, mladost ti moja (spomini učencev) ♦Radovedni svinčnik (intervjuji) ♦Kaj delamo? (obšolske dejavnosti, krožki) ♦Šport in šah (športni krožki, klubi) ♦Številka je natisnjena v manjšem formatu.
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Franc Berčič - Berko
	
Maj 1974 • Posebna izdaja	
Rdeča nit, tema	♦Moj domači kraj med NOB
Posebnosti	♦Pripovedi borcev, aktivistov in domačinov v Davči ♦Po poti kurirčkove pošte
Literarni mentorici	Martina Sedej in Vera Završan
Likovni mentor	Franc Berčič - Berko
339
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
1974/75 • V. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	♦TEDEN OTROKA z geslom "Pridobivajmo prostor za otroke!" ♦Počitnice
Posebnosti	♦Program pionirske organizacije za l. 1974/75 ♦Številke nimamo v tiskani obliki. V šoli je le izvod, pretipkan na matrice.
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1974/75 • V. letnik • 2. številka	
Rdeča nit, tema	♦30-letnica osvoboditve in zmage nad fašizmom
Posebnosti	♦Pogovori z nekdanjimi taboriščniki in borci ♦Srečanje pionirjev dopisnikov (Vinica, oktobra 1974).
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1975/76 • VI. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	♦Vsega po malem
Posebnosti	♦Dopisovanje s pisateljem Karlom Grabeljškom ♦Preglednica Pionirskega odreda Ratitovec ♦Obisk dekliškega pevskega zbora Lipaites iz Litve ♦Seznam učencev, ki so bili odlični vseh osem let (šolanje so zaključili v letih od 1970/71 do 1974/75)
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1975/76 • VI. letnik • 2. številka	
Rdeča nit, tema	Številka izšla ob: ♦otvoritvi novega dela šole, ♦preimenovanju šole v OŠ Prešernove brigade Železniki.
Posebnosti	♦Na pisma članov literarnega krožka so odgovorili nekdanji komandanti Prešernove brigade: Ivan Javor - Igor, Milan Tominec, Ferdo Tolar - Mirko in Janko Prezelj - Stane.
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Janez Hafner
340
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
1976/77 • VII. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	♦ 35. obletnica pionirske organizacije
Posebnosti	♦Spomini nekdanjih pionirjev 1. pionirskega odreda Predstavljeni so: Jože Bajželj - Dušan, Silvo Zelj, Tine Petrač, Tone Keržar, Francelj Vrhunc, Jože Demšar, Filip Blaznik, Tine Šmid, Janko Cvek, Tone Vrhunc, Jože Košmelj in Stane Kemperle.
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1977/78 • VIII. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	♦Titov obisk v Dražgošah ♦Spomini na NOB
Posebnosti	♦Intervju z Ivanom Trojarjem - Zaglobo ♦Komandant in pisatelj Karel Leskovec se spominja
Literarni mentorici	Martina Sedej in Vera Završan
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1978/79 • IX. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	♦Klekljanje ♦Spomini dveh učiteljev ♦Na obisku pri Mateju Boru ♦Ljudsko blago (hišna imena, ljudske pesmi, nekaj narečnih izrazov) ♦Anketa o šolskih zabavah ♦Društva, družine
Posebnosti	♦Pogovor z gospo Toniko Ramovš in njena pesem Od zore do mraka ♦Intervju z učiteljem Mirom Kačarjem in upokojeno učiteljico Olgo Šmid ♦Intervju s polkovnikom JLA Janezom Lušino - Malim ♦Spomin Luznarjeve mame na šolo v Selcih ♦Pogovor s pesnikom Matejem Borom ♦Predstavitev ljudskega pevca in šaljivca Franca Vidmarja - Pstotnika ter njegova pesem Volk je hodil po Moškrin ♦Lovska družina Železniki, Lovska družina Sorica, Lovska družina Selca, Planinsko društvo Železniki
Literarni mentorici	Martina Sedej in Vera Završan
Likovni mentor	Janez Hafner
341
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
1979/80 • X. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	♦Titova smrt •Prijateljstvo, pomoč
Posebnosti	♦Sošolec iz Bosne ♦Spomini Milke Šmid, nekdanje taboriščnice
Literarni mentorici	Martina Sedej in Nika Marenk Vujic
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1980/81 • XI. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	♦40-letnica vstaje ♦35-letnica kovinarstva v Železnikih
Posebnosti	♦	Spomini Matevža Šmida na čas pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej ♦	Spomini direktorja tovarne Niko Petra Polajnarja ♦	Intervjuji s smučarskim trenerjem Alešem Gartnerjem, razredničarko Miro Gaser in slikarko Doro Plestenjak
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1981/82 • XII. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	♦Spomini na vojni čas ♦Naša krajevna skupnost
Posebnosti	•	Pionirji v NOB ♦	Prešernova brigada na Pokljuki
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1982/83 • XIII. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	♦Otvoritev šole v Selcih
Posebnosti	♦	Zbranih je veliko spominov na šolo v Selcih. ♦	Intervju s Francetom Strelom, očetom Borisa Strela ♦	Strip Marka Kocipra in Klemena Peternelja
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Janez Hafner
342
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
1982/83 • XIII. letnik • 2. številka (nagrajeni letnik)	
Rdeča nit, tema	♦Prešernova brigada ♦Življenje v vasi
Posebnosti	♦	Pogovori in spomini nekdanjih partizanov: Ivan Franko - Iztok, Ferdo Tolar - Mirko, Janko Eržen, Vinko Žontar, Franc Mohorič, Ferdinand Koblar - Mohor ♦	Najstarejša hiša v Davči (Pri Joklcu) ♦	Paša na planini Porezen (spomini) ♦	Ob 70-letnici pesnika Mateja Bora ♦	Pogovor s kiparjem Tonetom Logondrom
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1983/84 • XIV. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	•Kruh ♦Knjiga
Posebnosti	♦	Prvoborca Valentin in Francelj Pavšič (ob odkritju spominske plošče) ♦	Učenje branja in pisanja ♦Razstava knjig v šoli
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1984/85 • XV. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	♦40 let svobode
Posebnosti	♦	Pismo pisatelja Karla Grabeljška ♦	Predstavitev Grabeljškovih knjig ♦	Album zanimivosti (npr. prva tovarna sladoleda, prva prometna nesreča, veselica na hlodu ipd.)
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1985/86 • XVI. letnik • 1. številka (številke nimamo v arhivu)	
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Janez Hafner
343
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
1985/86 • XVI. letnik • 2. številka	
Rdeča nit, tema	♦Vsega po malem
Posebnosti	♦V objemu gora ♦Varčevanje ♦Moje igrače ♦Dober tek! ♦	Življenje z živalmi ♦	Čevelj me žuli ♦Anketa o kajenju ♦	Zapis v soriškem narečju ♦	Po poteh dedkov in babic
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1985/86 • XVI. letnik • 3. številka (nagrada za celotni letnik)	
Rdeča nit, tema	♦40 let kovinarstva v Železnikih
Posebnosti	♦Intervju -	z direktorjem tovarne Niko Petrom Polajnarjem, -	z direktorjem tovarne Iskra Tonetom Rakovcem, -	z direktorjem Tehtnice Ivanom Lazarjem, -	z vodjem razvojnega oddelka tovarne Iskra Jankom Jelencem, -	z inženirko kemije Sonjo Zavrl, zaposleno v Niku, -	z vodjem razvoja v Tehtnici Radom Goljevščkom, -	z analitikom tovarne Niko Janezom Frelihom, -	s finomehanikom iz Tehtnice Ivanom Koblarjem, -	s strojnim ključavničarjem iz Nika Francem Hudolinom, -	z orodjarjem iz Iskre Nandetom Šmidom, -	z delavko iz Iskre Francko Demšar, -	z Mico Benedičič, eno izmed prvih delavk v Niku in prvo žensko, zaposleno v Tehtnici, ter igralko kulturno-umetniškega društva Svoboda, -	z delavcem Karlom Juricem, -	s sekretarjem Iskre Mirkom Polajnarjem, -	s sekretarjem Tehtnice Andrejem Tuškom, -	s slikarji kovinarji: Rafkom Primožičem, Francem Rantom in Lojzetom Tarfilom ♦	Zapisi o delu in poklicih, ki jih opravljajo ljudje v naši dolini ♦	Stari običaji, Pesem nočnega čuvaja ♦	Povest iz vigenjca: Janez in Micka (avtor: Janko Mlakar)
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Janez Hafner
344
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
1986/87 • XVII. letnik • 1. in 2. številka	
Rdeča nit, tema	♦Gradnja nove šole ♦Poklici
Posebnosti	♦	Pogovor z ravnateljem Leopoldom Nastranom ♦	Pogovor s psihologinjo Danico Bradeško ♦	Pogovor z učiteljico glasbe Veroniko Kamenšek ♦	Razmišljanja o šoli, učenju, učiteljih ... ♦Anketa o šoli ♦	Intervju z zdravnikom dr. Gregorjem Habjanom, mesarjem v trgovini Lojzetom Rihtaršičem, z režiserjem Igorjem Šmidom, voditeljico Periskopa Blažko Müller
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1987/88 • XVIII. letnik • 1. in 2. številka	
Rdeča nit, tema	♦O Svetlani Makarovič
Posebnosti	♦	Razmišljanja učencev o njenih delih Kosovirja na leteči žlici, Gal v galeriji, Aladinova čudežna svetilka, Pravljica iz Mačje preje, Teta Magda in o različnih živalskih zgodbah ♦	Rosna leta osnovnošolcev ♦	8. februar 1988 (razstava starih predmetov) ♦	Hišna imena ♦	Prešernova brigada na Pokljuki
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1988/89 • XIX. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	♦50-letnica Čevljarne Ratitovec
Posebnosti	♦	Spomin na ustanovitev tovarne (Ljubo Bradeško: Alojz Čufer, dolgoletni direktor) ♦	Pogovori z zaposlenimi: direktorjem Matjažem Tičarjem, modelarko Minko Oter, čevljarji Francem Benedičičem, Matijem Megušarjem, Zdravkom Lavtarjem, Ivanom Gaserjem in Stanetom Habjanom ter s prešivalko Ivanko Jeram ♦	Stare šuštarske pesmi ♦	Stare in narečne besede iz čevljarskega poklica ♦	Bibliografija o čevljih in čevljarjih v knjigah
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Janez Hafner
345
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
1988/89 • XIX. letnik • 2. številka	
Rdeča nit, tema	♦Anketa (odnosi med generacijami) ♦Pridelava in predelava lanu ♦Otrokove pravice ♦Ledinska imena ♦Stari predmeti
Posebnosti	♦	Zanimiva analiza odgovorov ♦	Pridelava in predelava lanu ♦Smeh v šoli
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1989/90 • XX. letnik	
Rdeča nit, tema	♦20 let šolskega glasila Naše poti ♦Dramski krožek ♦Režiser Igor Šmid: ocena scenarijev
Posebnosti	♦	Na pismo mladih članov uredništva so odgovorili njihovi predhodniki: Marko Černivc, Marija Urh (roj. Bernik), Ivica Krek (roj. Bohinc), Irena Hajdinjak (roj. Prevc), Alenka Bertoncelj (roj. Rejc), Marjanca Nastran, Jože Bogataj, Marija Demšar, Tina Marinšek (roj. Demšar), Marko Rihtaršič, Marjeta Šmid (roj. Lotrič), Kristina Eržen, Špela Brudar - Bradeško, Marija Benedik, Irena Bertoncelj, Mateja Tolar, Katarina Kemperle, Martina Pfajfar, Darja Marenk, Damjana Rejc, Nataša Benedik, Marjan Pogačnik in Nika Tušek. ♦	O dramskem krožku razmišljajo: mentorica Ladi Trojar, "aktualni" in nekdanji člani krožka. ♦	Družabne igre. ♦	Igor Šmid oceni scenarije osnovnošolcev.
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1991/92 • XXI. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	♦175 let šole v Železnikih
Posebnosti	♦	Zgodovina šole: iz spominov Nika Žumra, Petra Polajnarja ♦	Pogovor s Toniko Ramovš, ki je poučevala v času druge svetovne vojne ♦Šola med okupacijo ♦	Učitelji -	Nekateri so predstavljeni v daljših zapisih: Jožef Levičnik, Edvin Klemente, Josip Zupančič, Milena Dobovšek, Marjan Kne, Franc Benedik, Leopold Nastran. -	Nekateri so le omenjeni.
346
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
Posebnosti	♦	Prepisi iz črnih bukev Josipa Levičnika ♦	Starši in stari starši o svojih učiteljih in šoli ♦	Pogledi in mnenja učenk in učencev ♦	Seznam zaposlenih v šol. letu 1990/91 ♦Iz šolske kronike: 1945-1990 ♦	Na pismo članov lit. krožka so odgovorili učitelji: Jože Cuderman, Marko Erznožnik, Marjana Gabrijelčič, Francka Gortnar, Polonca Jeseničnik, Danica Kopač, Cveta Košmelj, Angelca Kunstelj, Tone Lotrič, Zlata Lotrič, Marija Mihic, Vinko Mlakar, Slavko Ovsenek, Martina Sedej, Matevž Šmid, Marija Tavčar, Stana Thaler, Ladislava Trojar, Peter Weiffenbach, Pavle Zajc, Ivo Zorman, in Čipkarska šola. ♦	Razvoj šolske knjižnice, prehrane
Literarna mentorica	Martina Sedej
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1992/93 • XXII. letnik • 1. in 2. številka	
Rdeča nit, tema	♦Šolski živžav, prosti čas, smeh, sreča
Posebnosti	♦	Pogovor z ravnateljevo pomočnico in predmetno učiteljico Marijo Bertoncelj ♦	Družina, dom ♦	Narečja v okoliških vaseh ♦	Intervju s pisateljem Bogdanom Novakom ♦	O obisku begunskega centra v Škofji Loki
Literarna mentorica	Dorica Prevc
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1993/94 • XXIII. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	♦Resnični in domišljijski svet (Vsega po malem)
Posebnosti	♦ O odnosu do narave in zdravem načinu življenja
Literarni mentorici	Barbara Demšar in Mira Prevc
Likovni mentor	Janez Hafner
	
XXIV. letnik (številk	e nimamo v arhivu)
Literarna mentorica	
Likovni mentor	
347
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
1997/98 • XXV. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	♦JAKOB ŠOLAR (duhovnik, vzgojitelj, šolnik, publicist, jezikoslovec, urednik): ob 100-letnici rojstva
Posebnosti	♦	Intervju s pesnikom Tonetom Pavčkom ♦	Pesniško obarvana številka
Literarna mentorica	Dorica Prevc
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1997/98 • XXV. letnik • 2. številka	
Rdeča nit, tema	•25 let Naših poti ♦30 let bralne značke na naši šoli
Posebnosti	♦	Pogovor s prvo literarno mentorico glasila Martino Sedej ♦	Spomin Danice Benedik, ki je predlagala ime šolskega glasila ♦	Intervju s pesnico Nežo Maurer in glasbenikom Vilijem Resnikom
Literarna mentorica	Dorica Prevc
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1998/99 • XXVI. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	•650-letnica Železnikov ♦Spomini dedkov in babic, staršev, tet in stricev, sosedov ...
Posebnosti	♦Številne fotografije ♦	Naselitev, vzpon in propad železarstva, druge dejavnosti v kraju (rudarstvo, oglarstvo, sodarstvo, žagarstvo, čipkarstvo) ♦J. Levičnik: Problem nočnega dela žebljarjev ♦	Pomembne osebnosti iz Železnikov: France Koblar, Janko Mlakar, Anton Globočnik pl. Sorodolski, Anton Pintar, Anton Dermota, Blaž Crobath, Jernej Levičnik, Jožef Levičnik, Jožef Dagarin ♦	Pogovor z Juretom Rejcem, kustosom muzeja v Železnikih ♦	Spomini Anice Primožič ♦	Otroštvo, šolanje, vzgoja, igre in prosti čas, hrana, običaji, prazniki, gospodinjstvo, delo na kmetiji
Literarna mentorica	Dorica Prevc
Likovni mentor	Janez Hafner
348
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
1998/99 • XXVI. letnik • 2. številka (letnik je dobil pohvalo za celoto) (podeljuje uredništvo revije PIL - Mladinska knjiga)	
Rdeča nit, tema	♦Vsega po malem
Posebnosti	♦ Pogovori z županom Občine Železniki Mihaelom Prevcem, mentorico šolskega radia in učiteljico angleščine Tadejo Šuštar ter maratoncem Romanom Kejžarjem
Literarna mentorica	Dorica Prevc
Likovni mentor	Janez Hafner
	
1999/2000 • XXVII. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	♦Od najboljših spisov za Cankarjevo priznanje do pesmi in tarnanja nad šolskimi tegobami
Posebnosti	♦	Intervju z alpinistom Milanom Potočnikom ♦	Pestra rubrika z naslovom Imamo se radi
Literarna mentorica	Dorica Prevc
Likovni mentor	Janez Hafner
	
2003/2004 • XXVIII. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	♦Ob otvoritvi športne dvorane ♦Pospravljanje ♦Praznik izvirne slovenske slikanice
Posebnosti	♦	Tekmovanje za Cankarjevo priznanje ♦	Bralna značka v tem šolskem letu, anketa o branju slikanic, najljubše knjige ...
Literarni mentorici	Mateja Markelj in Katarina Primožič
Likovni mentor	Janez Hafner
	
2003/2004 • XXVIII. letnik • 2. številka	
Rdeča nit, tema	♦Posebna izdaja ob zaključku projekta Comenius "Kultura nas zbližuje"
Posebnosti	♦	Sodelovanje s šolami iz Avstrije, Grčije in Škotske ♦	Ljudske in moderne pesmi, plesi, pravljice in pripovedke, rajalne igre, izdelki domače obrti
Literarne mentorice	Tadeja Šuštar, Barbara Demšar, Alenka Bertoncelj
Likovni mentor	Janez Hafner
349
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
2003/2004 • XXVIII. letnik • 3. številka	
Rdeča nit, tema	♦Od nekoč do danes
Posebnosti	♦	Pogovor z Juretom Rejcem, kustosom v muzeju v Železnikih •Klekljanje ♦	Družina, prijateljstvo ♦	Dolgčas
Literarni mentorici	Mateja Markelj in Katarina Primožič
Likovni mentor	Janez Hafner
	
2004/2005 • XXIX. letnik • 1. in 2. številka (v družbi s Peharjem novic)	
Rdeča nit, tema	♦Potovanja
Posebnosti	♦Vasi v Selški dolini ♦Poletna šola v naravi
Literarni mentorici:	Mateja Markelj in Katarina Primožič
Likovni mentor	Janez Hafner
	
2005/2006 • XXX. letnik • 1. številka (v družbi s Peharjem novic)	
Rdeča nit, tema	♦Nekdanji sodelavci Naših poti ♦Natečaj anekdot ♦Turizem v Selški dolini
Posebnosti	♦	Pogovor z literarnima urednicama Martino Sedej in Dorico Prevc, z likovnima mentorjema Francem Berčičem - Berkom in Janezom Hafnerjem, oblikovalcema glasila Francem Rantom in Alenko Bertoncelj ♦	Dopisovanje z naključno izbranimi nekdanjimi sodelavci glasila in avtorji prispevkov ♦	O klekljanju s Heleno Kramar, mojstrico te umetnosti ♦	Turizem v občini Železniki ♦	Spomini na šolo in otroštvo v Dražgošah ♦	Intervju s pisateljem Ivanom Sivcem
Literarni mentorici	Mateja Markelj in Katarina Primožič
Likovni mentor	Janez Hafner
350
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
2006/2007 • XXXI. letnik • 1. številka (v družbi s Peharjem novic)	
Rdeča nit, tema	♦Kultura
Posebnosti	♦	O kulturi z več plati ♦	Pogovor s fotografom Aleksandrom Čufarjem
Literarna mentorica	Katarina Primožič
Likovni mentor	Janez Hafner
	
2006/2007 • XXXI. letnik • 2. številka	
Rdeča nit, tema	♦100-letnica Čipkarske šole Železniki
Posebnosti	♦	Predstavljene so učiteljice v Čipkarski šoli Železniki. ♦	Spomini nekdanjih učenk in učencev ♦	Izkušnje "aktualnih" učenk in učencev
Literarni mentorici	Katja Mohorič Bonča in Katarina Primožič
Likovni mentor	Janez Hafner
	
2007/2008 • XXXII. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	♦Poplave v Železnikih
Posebnosti	♦	Izkušnje učencev, ki so jih doživeli ob hudih septembrskih poplavah ♦	Številka je nastala takoj po tem dogodku.
Literarni mentorici	Andreja Rant Bogataj in Katarina Primožič
Likovni mentor	Janez Hafner
	
2008/2009 • XXXIII. letnik • 1. številka (v družbi s Peharjem novic)	
Rdeča nit, tema	♦Branje, knjige in bralna značka (30-letnica "branja za značko" na naši šoli)
Posebnosti	♦ Učenci so pisali ustvarjalcem, ki so v preteklosti predstavili svoje delo našim bralcem. Odgovorili so jim: pesnika Tone Pavček in Mohor Demšar, pisateljice Kristina Brenkova, Berta Golob, Polonca Kovač, pisatelji Bogdan Novak, Tone Partljič in Ivan Sivec, klovnesa Eva Škofič Maurer, pravljičarka Anja Štefan, glasbenik Sten Vilar, lutkarica Jana Stržinar, ilustrator Gorazd Vahen, fotograf Aleksander Čufar ter pesnik, pisatelj in gledališčnik Andrej Rozman Roza.
Literarni mentorici	Andreja Rant Bogataj in Katarina Primožič
Likovni mentor	Janez Hafner
351
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
2008/2009 • XXXIII. letnik • 2. številka	
Rdeča nit, tema	♦Glasba
Posebnosti	♦	Pogovor s profesorico Marjeto Naglič ♦	Folklorne skupine iz Železnikov in iz Selc
Literarni mentorici	Andreja Rant Bogataj in Katarina Primožič
Likovni mentor	Janez Hafner
	
2008/2009 • XXXIII. letnik • 3. številka (v družbi s Peharjem novic)	
Rdeča nit, tema	♦Devetošolci
Posebnosti	♦	Predstavitev in spomini devetošolcev ♦	O odraščanju ♦	Kako vidijo devetošolce mlajši učenci
Literarni mentorici	Andreja Rant Bogataj in Katarina Primožič
Likovni mentor	Janez Hafner
	
2009/2010 • XXXIV. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	♦Presenetljiva spremljevalka domišljija
Posebnosti	♦Pravljice, zgodbe, pesmi ...
Literarni mentorici	Marija Gasser in Katarina Primožič
Likovni mentor	Janez Hafner
	
2009/2010 • XXXIV. letnik • 2. številka (v družbi s Peharjem novic)	
Rdeča nit, tema	♦Devetošolci
Posebnosti	♦ Devetošolci se predstavijo in razmišljajo o šolanju v OŠ Železniki.
Literarna mentorica	Katarina Primožič
Likovni mentor	Janez Hafner
352
Železne niti 8
▼
40 let Naših poti
2010/2011 • XXXV. letnik • 1. številka	
Rdeča nit, tema	♦Branje in bralci
Posebnosti	♦	Težave z branjem ♦	Priloga: barvno bralno ravnilo in bralna ravnila iz kartona ♦	Pogovor s pisateljico Majdo Koren
Literarna mentorica	Katarina Primožič
Likovni mentor	Janez Hafner
	
2010/2011 • XXXV. letnik • 2. številka (v družbi s Peharjem novic)	
Rdeča nit, tema	♦Devetošolci
Posebnosti	♦	Spomini in predstavitev devetošolcev ♦	Pogovor s pantomimikoma Andresom Valdesom in Jano Kovač Valdes
Literarna mentorica	Katarina Primožič
Likovni mentor	Janez Hafner
NAŠE POTI vodijo sem ter tja.
Daleč od doma ali pa le k sosedu.
353
Železne niti 8
354