220 Govor državnega poslanca Kluna v državnem zboru dne 26. junija 1891. I. Uravnavanje cest. Namesto daljšega uvoda bodi mi dovoljena opomnja, da sem prav proti svoji volji uvrščen mej protigovomike nekako tako, kakor je prišel Poncij Pilat v vero. Jaz nisem proti uravnavi rek, ne ugovarjam doneskom, ki so postavljeni v proračun za cestne in vodne zgradbe, temveč le želim, da bi se ti zneski še povišali, da bi se lože oziralo na dotične prav opravičene želje in potrebe posamičnih dežel, torej tudi moje ože domovine. Kar se tiče cestnih in vodnih zgradeb, morda se prejšnje čase ni nobena dežela tafco zanemarjala, kakor dežela, katero imam jaz čast zastopati. Pa ne mislite, gospoda, da Kranjski ni treba podpore. Kdor je kdaj potoval po tej deželi, prepričal se je, da j a v tem oziru še jako mnogo storiti. Ceste drže prav po nepotrebnem čez tako strma rebra, da po nekaterih še z lahkim vozom težko voziš. Vožnja s težkim vozom je pa po teh cestah naravnost življenju nevarna. Mnoge votivne table ob cesti tudi kažejo, koliko nesreč se je že tukaj ali tam prigodilo. Dežela Kranjska je z jako skromnimi troški, s katerimi razpolaga, že izredno veliko storila. Gradile so se nove ceste, stare popravljale, in kmalu ne bode okrajne ceste, ki bi imeta prej omenjene hibe. Pri državnih cestah ostaja pa vse pri starem. Da resnico govorim, kaže cesta iz Kranja v Kranjsko Goro, cesta čez Peščenik, casta s Krškega v Novo Mesto in cesta iz Novega Mesta v Št. Jarnej, potem pa cesta čez Gorjance. Res je, da se je poslednjih deset let jako veliko storilo, da se je vlada bolj ozirala na naše ceste in da je v letošnjem proračunu vstavljen veči delni znesek za tako popravo, za kar bode naša dežela veiao vladi hvaležna. Res je pa tudi, da nekaterih cest tudi ne bode treba tako korenito popravi o kajti, bode zgrajena dolenjska železnica, ki bode na se potegnila glavni promet. Mnoge omenjene ceste se bodo pa baš zaradi železnice morale zgraditi ali pa popraviti, če se hoče, da bode dolenjska železnica deželi donašala one koristi, katere pričakuje prebivalstvo in katere si po praviei obeta vlada. Kaj koristi železnica kraju, ki je tako rekoč zaprt in se njega pridelki ne morejo ali pa le z težavo in z velikimi žrtvami morejo spravljati do nje? Metliški in Črnomaljski kraj, ki pridelujeta mnogo vina in sadja, ostaneta zaprta za dolenjsko železnico, če se cesta čez Gorjance temeljito ne preloži, da bi prebivalci brez posebnih zadreg mogli svoje pridelke spravljati do železnice. Prav isto velja o krajih, ki leže proti Krškemu in St. Jarneju. Začetek tem potrebnim popravam se je že naredil, in so v letošnji proračun vstavljeni veči delni zneski. Prosil bi vender visoko vlado, da nadaljuje za- 221 četo delo z večo odločnostjo iD da v proračun za pri-hodDJe leto postavi veče delne zneske, da bodo omenjene ceste že dodelane, ko začne voziti dolenjska železnica. Od tega ne bode imelo koristi le prebivalstvo, temveč tudi železniška uprava, oziroma država, ki prevzame obrat omenjene železnice. Le v tem slučaji je pričakovati, da bodo omenjeni kraji svoje pridelke dovažali dolenjski železnici, sicer jih bodo tudi v bodoče rajši vozili v Brežice in Videm na južno železnico ali pa celo na ogrsko državno železnico v Karlovec. Pa ne le na Dolenjskem, temveč tudi na Gorenjskem je treba jako popraviti državne ceste. Največ obrtnosti na Kranjskem ima Tržič. Obrtncst se pa v tem kraji vender ne more še tako razviti, kakor bi se morala in bi se lahko, zakaj ta kraj je daleč od železnice in mora svoje izdelke voziti na železaiš«o postajo v Kranj. Zaradi tega se pa seveda izdelki jako draži. Postaja Podnartska je pol bliža, in voznik bi tja lahko peljal dvakrat na dan, v tem ko more v Kranj le eden-krat. Ali tukaj je tako imenovani Gobovec taka ovira, da rajši vozijo v Kranj, dasi je pot dvakrat tako dolga. Ta cesta se vsakauor mora hitro preložiti, če se hoče povzdigniti promet. Mislim, da so dotični načrti že izdelani, in prosim torej, da se visoka vlada spomina poprave te ceste pri sestavi proračuna za drugo leto. (Dalje prihodnjič.) 228 Govor državnega poslanca Kluna v državnem zboru dne 26. junija 1891. (Dalje.) « II. Most čez Savo pri Radečah. Naš zastopnik v proračunskem odseku je omenil mosta, ki bi se moral graditi mej Radečami in Zidanim Mostom. Ta most bi ne bil na kaki državni cesti, pa tudi ne na kakem podaljšku državne ceste, ali bil bi zaradi tega velikega pomena, ker bi vezal dve kronovini Kranjsko in Štajersko in ker ni nobenega mosta čez 229 Savo petdeset kilometrov daleč od Litije do Sevnice. Prebivalci se morajo voziti čez vodo s čolni ali pa 8 takoimenovanimi brodovi, s katerimi se pa ni moči voziti, kadar je voda velika. Prebivalci v Radečah, kjer je okrajno sodišče in davkarija, morajo tedaj narediti 16 kilometrov dolg ovinek čez most v Sevnici, da pridejo do bližnje železniške postaje, do katere bi sicer prišli v desetih minutah. Promet z blagom se mora za tako dolgo ustaviti, da se uteče voda in je moči voziti z brodovi, katera vožnja je pa še pri majhni vodi zaradi visokih bregov in zlasti po zimi zaradi poledice nevarna ali vsaj jako težavna. Dežela kranjska ne more s svojimi sredstvi zgraditi tega mostu, ki bode moral biti železen in je pro-računjen na 90.000 gld., občina Radeška pa še manj, če jima država ne pomore s primerno podporo. Take podpore proseč, moram na to opozoriti, ca bi omenjeni most bil tudi v korist vojni upravi, zakaj večkrat mora moštvo konje in težke topove na imenovanih brodovih prevažati čez Savo, da pridejo na Kranjskem na okrajno cesto in gredo potem dalje k strelnim vajam na Krško. Da je tako prevažanje konj in topov težavno in nevarno, ni treba praviti. III. Uravnavanje Save. . Prehajajoč na vodne zgradbe, prepuščam velik del, pripadajoč k melijoracijam, svojim ožim somišljenikom, da o njih izpregovore na dctičnem mestu. Govoril bodem le o dveh rečeh, ki sta zares za našo deželo najznamenitejši in najvažnejši. Prva se tiče uravnavanja Save, druga pa osuševanja Ljubljanskega močvirja. Sava, častita gospoda, je jedina reka ca Kranjskem, ki velja za državno reko in se uravnava ob državnih stroških, pa še ta ne vsa, temveč le do erarskega mostu pri Črnučah. Iz kakih vzrokov so ta most naredili, ne vem, vem pa, da ni treba, da bi bil veščak, da na prvi pogled spoznaš, da je ta meja popolnoma poljubna. Bregovi Savski so nad tem mostom ravno taki, kakeršni pod mostom, in povoden napravlja ravno tako škodo nad mostom, kakor pod mostom. Dobro bi bilo, da se meja določi vsaj eno miljo više. Velike množine vode vale se od brega do brega in trgajo cele kose obdelanih njiv in travnikov. Izguba obdelane zemlje je za naše kmetije tem občutoejša, ker imamo le male kmetije, tako da posestniki že par sto kvadratnih sežnjev zemlje jako težko pogrešajo. Mnogim posestnikom voda ni le odnesla par stotin sežnjev zemlje, temveč skoro vse travnike, da sedaj težko rede eno ali dve kravi, poprej so jih pa imeli po deset v hlevu. Pa ne le njive in travniki, temveč tudi sela so v nevarnosti. To smo videli pred par leti v Stožicah pod imenovanim Črnuškim mostom. Velika nevarnost se je odstranila le z izrednimi sredstvi in napori. Prej ali slej zadene enaka usoda poprej omenjeni leseni erarski most in par metrov niže stoječi most Kamniške železnice, če se za časa ne posKrbi dovolj za varnost teh dveh mostov. Prepričan sem, da bi omenjena vas ne bila prišla v nevarnost in bi voda ne bila popolnoma izpodkopala že več hiš, ko bi se bila Sava uravnala že nad imenovanim mostom iu spravila v pravo smer. Že skrb za imenovana predmeta morala bi vlado nagibati, da gorenji del Save tudi začne uravnavati. Meja, kje naj se začne uravnavanje, pa se lahko najde, kajti nad Medvodami, kjer se Sora izteka v Savo, začno se taki bregovi, da uravnave ni več treba, in druga varstva za zgradbe, ki bi bila morda potrebua, brez pesebnih težav napravi dežela z državno podporo, kakor se je to zgodilo na Gorenji Savi. Poleg razširjenja mejne črte priporočal bi pa tudi vladi, da se dela loti z večo odločnostjo in veče zneske postavi v proračun drugega leta. S 30.000 gld., ki so se postavili za letošnje leto v proračun, da se, zlasti če se razširi mejna črta, pri tolikih nedostatkih le malo opraviti, in le prevečkrat ae zgodi, da se zaradi prepičlih sredstev ponavlja stari pregovor seveda v drugem smislu : Roma deliberante Saguntum periit. V pisarnah sem in tja pišejo in ugibljejo, koliko bi se plačalo za to ali ono delo, to ali ono uravnavo, iu se drže kolikor je moči nuke vsots, voda pa trga obdelano zemljo kos za kosom iu provzroči dvakrat ali trikrat toliko stroškov, kolikor bi jih bilo treba, ko bi bili uravnavo začeli par let poprej. (Prav res!) (Dalje prihodnjič.) 236 Govor državnega poslanca Kluna v državnem zboru dne 26. junija 1891. III. Uravnavanje Save. (Dalje.) Pri vodnih zgradbah ni dobro varčevati. Največkrat ima od tega šuodo ne le država, temveč tudi pre bivalci, katerim bi se bila zemlja rešila, da se je uravnava o pravem času začela, katero pa sedaj izgube ! Da 237 je tako, pokazalo se je že. Mej Kresnicami, Hotičem in Litijo je Sava ljudem odnesla skoro vse travnike (tako je!) in tudi občinsko pot tako podkopala, da se je moral na njej ustaviti promet, in so torej nekatera sela popolnoma odločena od prometa z voanjim svetom. Ljudje v tem kraji so zadnji čas poslali visoki vladi peticijo, da da napraviti potrebne varstvene zgradbe, in to peticijo jaz najtopleje priporočam vladi, da se blagovoljno ozira na njo. IV. Osuševanje Ljubljanskega močvirja. Sedaj prehajam na najvažnejši predmet, to je, k osuševanju Ljubljanskega močvirja. Častita gospoda moja ! Pač Vam ni treba šele razkladati, kakega pomena bi bilo, če bi se pridobilo 16.000 hektarov zemlje v bližini deželnega glavnega mesta za kmetijstvo. Zaradi tega pa niso le domači, temveč tudi vladni krogi o-bračali posebno pozornost popolnemu osuševanju Ljubljanskega močvirja. Zaradi pičlega časa nočem navajati, kaj se je v tem oziru storilo za časa Marije Terezije in Franca I. s tem, da se je napravil Zornov jarek in Gruberjev kanal, temveč hočem le omeniti, kaj se je storilo poslednja desetletja. Že 1857. leta se je izdelal načrt za osuševanje močvirja, in ministerstvo notranjih reči ga je 1860. 1. poskusilo izvršiti, pa ga ni izvelo do konca. Reka Ljubljanica in Gruberjev kanal sta se zares poglobila. Ko je pa podjetnik hotel poglobiti še Zornov jarek, pokazale so se take težave, da se je morala razrušiti stavbena pogodba, ki se je bila sklenila ž njim. Da se v bodoče preprečijo taki dogodki, naprosil je glavni odbor za osuševanje močvirja 1879. leta vlado, da skliče enketo, ki se bode posvetovala o osuševanji močvirja. Ta enketa se je sešla 1880. leta, in udeležili so se je odlični strokovnjaki, katerih znanje slovi po Evropi. Omenjamo le avtorizovanega civilnega inženerja Podhay8kega z Dunaja, dr. Vincentinija iz Trsta, Cesara Salvinija iz Milana in stavbenega nadsvetnika Podhay-skega z Dunaja. Enketa je natančno ogledala močvirje, potem pa temeljito pretresavala vprašanja, ki se tičejo osuševanja močvirja, na pr. vzroke povodnji, osuševanje in obdelovanje močvirja itd., in naposled je inžener Podhayski izdelal projekt v dveh alternativah, za kar se mu je iz zaklada za osuševanje močvirja plačalo 21.000 gld., tako da pripravljalna dela s troški za enketo iznašajo 26.000 gld. Ta alternativni načrt predelal je pozneje inžener Podhay8ki sam, in tako premenjenega je potrdila tudi enketa. Priporočati je, da se ta predelani načrt izvrši, ker se s tem prihrani 252.800 gld. Zastran tega, kdaj naj se delo začne, izrekla se je enketa, da je nujno priporočati, da se osuševalna, oziroma zagrajevalna dela začno, kakor hitro je mogoče, ker močvirju vedno prete povodnji. Izrekla se je pa tudi, da naj se vse delo enotno izvrši in da ni svetovati, da bi se j osamični deli izvršili neodvisno od skupnega dela. Deželni zbor kranjski je sklenil 1889. leta postavo o izvršitvi Po hayskega načrta. Če tudi je enketa nujno priporočala, da se dela hitro začno, če se tudi povodnji na Ljubljanskem močvirji leto za letom ponavljajo in se vedno pogostejša in veča (Poslanec Šuklje : Naprav-ljajo vedno večo škodo !), če tudi se prebivalci, poškodovani po povodnjih, morajo leto za letom podpirati, če tudi bi bilo osuševanje močvirja največe važnosti za zdravstveve razmere v Ljubljani (tako je! na desnici), vender postava, katero je sklenil deželni zbor kranjski, še sedaj čaka rešitve in je bode še čakala, če se bode osuševanje presojevalo z onega stališča, na katerem je, upam vsaj, jedino poročevalec poljedelskega ministerstva. Po naši deželni postavi je za izvršitev načrta treba posebne postave, v kateri bi se dovolil za podjetje, pro-računjeno na 1,400.000 gld., državni donesek, druge olajšave, kakor oprostitev pristojbin in kolkov i. t. d. Vlada pa hoče, da bi stvar prevzel melijoracijski zaklad. Če tudi se melijoracijski zaklad s predlogo, ki se nam je predložila, povekša s pol milijona na tri četrti milijona, vender mislim, da se omenjeno podjetje da izvršiti le s posebno postavo. S tem bodi opravičeno, da o tej stvari govorim tukaj, ne pa pri melijoracijskem zakladu. (Dalje prihodnjič.) . List 31 Govor državnega poslanca Kluna v državnem zboru dne 26. junija 1891. (Dalje.) Posebna postava se mora skleniti zaradi navedenih olajšav, ki se morejo dovoliti le s posebno postavo, pa zaradi visokega zneska, ki se zahteva za to podjetje, ki mora znašati polovico proračunjenih troškov, to je 700.000 gld. Če bi se ta znesek tudi razdelil na pet let, vender je tako velik, da bi se zaradi tega morda morala opustiti važna in potrebna dela v drugih kronovinah, če bi se samo za Kranjsko vzelo iz melioracijskega zaklada na leto 140.000 gld. Jednako misel izrekel je moj neposredni gospod predgovornik. Tudi poročevalec o melioracijskem zakladu je tega mnenja, zakaj na strani 18. poročila o 244 melioracijskem zakladu (96. priloga) opaža, da se bodo seveda vzlic temu veča uravnavalna dela, h katerim je prištevati našega močvirja osuševanje iq katerih tako nujno potrebujejo razne dežele, ravno tako kakor prej urejevale po določbi § 1. postave z dne 30. junija 1884, drž. zak. št. 116, s posebnimi postavami in primerno pospeševale z državnimi sredstvi. Nadalje je treba posebne postave, ker mi zahtevamo neobrestljivo, v 15—20 letih povračljivo posojilo v znesku 30O.OC0 gld., za katero jamči dežela. Tako posojilo se ne more dovoliti iz melioracijskega zaklada, temveč le iz občnih državnih sredstev. Posojilo je pa za izvršitev načrta neizogibno potrebno. Od interesentov, ki pripadajo k najrevnejšemu prebivalstvu, pač ne bo-dete zahtevali, da v dveh ali treh letih vkupe spravijo 300.000 gld. Da smo to določbo vzprejeli v deželno postavo, za to smo imeli dobro utemeljene vzroke. Za podobna podjetja in uravnavanje rek so se že dovoljevali znatni državni doneski; naj omenim le urejevaoje Adiže, Narente in Izake. Za elementarne škode so se tudi dovoljevale velike državne podpore, kakor na Koroškem in Tirolskem, kjer dežela ni dala niti tri milijone, država pa 7*8 milijonov goldinarjev državne podpore, potem pa še brezobrestno posojilo v znesku poldruzega milijona, povračljivo v petnajstih letih. Opravičeno smo se torej smeli nadejati, da bode vlada deželi Kranjski ravno tako naklonjena in jej bode dovolila za to podjetje največi znesek, ki je sploh po postavi dopuščen, in ki bi za nas imel pomen podpore pri elementarnih nezgodah. Že večkrat se je, gospoda moja, govorilo v tej zbornici o velikih povodnjih na našem močvirju in da je treba znatno podpirati tamošnje prebivalstvo. Če se nameravane vodne zgradbe napravijo, odstrani se za vse ozemlje nevarnost povodnji za vselej in omogočilo se bode, da se posuše vsa sedaj močvirna tla. Na dveh tretjinah šotnih tal se bode šota porezala in le dva ali trije hektarji se bodo morali obdelovati kakor močvirje. Korist, ki jo bodemo imeli od tega, je prej omenjeni inžener Podhayski cenil na 2.880,000 gld. {Čujte! Cujte!), in je torej vsakako vredna žrtev, katere darujemo. Pa ne samo prebivalci Ljubljanskega močvirja bodo imeli korist od osuševanja, temveč osuševanje je velike važnosti za odvajanje voda na Notranjskem. Že več let daje vlada preiskavati kotline in podzemeljske votline v Ložu, Cerknici in Planini in je že marsikaj storila, da tamošnje vode laglje in hitreje odpelje in tako odstrani povodnji. Notranjske vode so pa v tesni zvezi z Ljubljanico, katera jih na Vrhniki zbira, potem pa odvaja čez močvirje in skozi Ljubljansko mesto proti Savi. Nekateri veščaki sicer trdijo, da hitro odvajanje notranjskih voda nima nobenega vpliva na Ljubljanico, zakaj stekajo se v podzemeljske recipijente, kateri jih zadržujejo. Skušnja je pa poslednja leta pokazala, da «o povodnji na Ljubljanskem močvirju bolj pogoste in hujše, oikar se je začelo odvajanje voda na Notranjskem. Misel onih veščakov, ki so trdili, da je ta prikazen v zvezi z notranjskimi vodami, kačera misel je zaznamovana tudi v zapisniku, ki leži pred nami, torej ni neosnovana. Da se odpomore tej nadlogi, ne kaže druzega, nego da se hitro začne osuševanje močvirja, ali da se zamaše zopet odprte votliae na Notranjskem in tako tamošnjemu prebivalstvu zopet navale vodm nezgode, katere so se jedva odstranile. Gospoda moja! Ko se je hotelo prejšuje stoletje sušiti močvirje, uprli so se vitezi nemškega reda, ki so se bali, da izostanejo race in drage vodne ptice, katerih je bilo po močvirji velika množina, če se močvirje posuši, in se torej ne bodo mogli tako zabavati z lovom. Sedaj, ko se je treba resno lotiti tega vprašanja, nikar tudi mi stvari ne preprečimo iz malenkostnih vzrokov. Gotovo je malenkosten nagib, če Leykamova papirnica v Vevčah nakrat ugovarja osuševanju močvirja ; boji se, da bi se jej ne kratila vodna pravica. Omenjena enketa je izrecno izjavila, da že jez na Fužinah, ki je pol ure nad Vevčami, pri poglobljenju Ljubljanice več ne pride v poštev. Se bolj malenkosten je pa ta vzrok, če s* pomisli, da je prvotna vodna pravica le za mlin s štirimi tečaji, vodno pravico v sedanjem obsegu so si pa samovoljno prilastili, in tako prilaščenje ne sme škodovati javnim, koristim. Ravno tako ničeva, pa tudi neosnovana je pretveza da bi posušenje Ljubljanskega močvirja škodovalo južni železnici, ki bi morala predelati svoje mostove na močvirju, kar bi stalo 1,600.003 gld., torej bi vse podjetje stalo 3 miJijone goldinarjev. (Dalje prihodnjič.) 252 Govor državnega poslanca Kluna v državnem zboru dne 26. junija 1891. (Konec.) Gospoda moja! Nesrečna misel je bila, da se je južna železnica izpeljavala čez močvirje, ko bi sa bila vender mnogo laglje, mnogo varneje, mnogo kraje in pa dvajsetkrat ceneje delala po trdih tleh. Uvažujoč mnoge železniške nesreče, o katerih slišimo iz vseh delov sveta, bode visoka vlada in vojna uprava prej ali slej morala na to misliti, bi li ne bilo v interesu potujočega občinstva in varnega prometa, da se proga čez močvirje popolnoma preloži. (Res je!) Dokler pa južna železnica drži čez močvirje, osuševanje močvirja in hitro odvajanje vode, katera ob deževju seže do železniškega nasipa, more jej le koristiti, ne pa škodovati. Pa recimo, da so omenjene zavire resnične, tudi v tem slučaju bi bila naloga dotičnega poročevalca gledati, da se ovire kakor hitro mogoče odpravijo in delo prične. Pa navedenih ovir niti ni. (Čujte! Čujte!) Kar se tiče jiižne železnice, o tem sem te dni govoril na merodajnem mestu, pri južai železnici sami, in zvedel, da se osuševanje močvirja južne železnice ne dotika. (Čujte! Čujte !) Pri izdelavi Podhayskega načrta, reklo se mi je, da se je oziralo že na južno železnico, kranjska dežela da lahko začne osuševati močvirje, južna železnica je ne bode nič ovirala. Gospoda moja ! Ni li žalostno, če vidimo, da se pri presojevanju in odločevanju o tako važnih rečeh bolj gleda na privatne interese papirnice, nego na javne koristi dežele, deželnega glavnega mesta (odobravanje) in na interese prebivalcev na močvirju, katerih obstanek je odvisen od osuševanja. (Pritrjevanje.) Ni se čuditi, če prebivalstvo zgublja zaupanje v dobre namere vlade, o katerih jaz za svojo osobo ne dvomim, ko vidi, da se ministrom slikajo težave, katerih v resnici ni, da se hoče z ničevnimi iu izmišljenimi pretvezami preprečiti ali vsaj zavleči potrebno delo. Se je mari čuditi, da ljudstvo pričakuje pomoči le od krone, in že mislijo odposlati deputacijo do Njega veličanstva cesarja, da odredi, da se izvrši to delo. Da se obnovi že zgubljeno zaupanje našega prebivalstva in se tako potrebna in* važna zadeva spravi v tek, usojam si staviti sledečo resolucijo (bere:) „Visoka vlada se nujuo pazivlje, da predloži visokemu državnemu zboru prej ko je mogoče v ustavno obravnavanje načrt postave o državnem donesku za osuševanje ljubljanskega močvirja in o druzih ugodnostih, ki se imajo dovoliti temu podjetju." Če vlada misli, da troške za osuševanje močvirja mora prevzeti melijoracijski zaklad, nimam seveda nič 253 proti temu. Zadovoljen sem, da le stvar pride v tek in se za druge olajšave poskrbi 8 posebno pjstavo. Svariti pa moram pred tem, da bi se projekt le deloma izvršil, da bi se morda zagradili le hudourniki, ki se stekajo v močvirje. To se je od neke strani priporočalo, ali veščaki so pa, kakor sem že prej omenil, odločno izjavili se proti temu. Gospoda moja! Ko se je v odseku govorilo o ugodnostih, ki se imajo dovoliti mestu Dunajskemu, in je jeden člau predlagal, da bi se jednake ugodnosti dovolile tudi drugim deželnim glavnim mestom, že sem jaz omenil osuševanja ljubljanskega močvirja, katerega ne moreta s svojimi sredstvi izvršiti dežela in glavno mesto Ljubljana. Tedaj je odličen vodja one stranke, nemške zjedinjene levice, Njega ekselenca gospod predsednik baron Chiumecky izjavil, da se razume samo po sebi, da se bode povsod, kjer bode treba večjih žrtev za urejenje rek, osuševanje močvirij itd., dotičnim deželam in deželnim glavnim mestom z znatnimi zneski prihitelo na pomoč. Dobro, se aj Vas primem za besedo. Sedaj imate priložnost, da pokažete, če ste resno in odkritosrčno govorili, ali ste pa le hoteli odpraviti tiste, ki so kaj silno zahtevali. Zato pričakujem, da bode leva stran te visoke zbornice za zdaj podpirala mojo tu prečitano resolucijo in jo tudi odobrila, če pride v meritorično raz-pravljaoje. (Dobro! Dobro! in rokoploskanje na desnici. Govorniku od več strani čestitajo )