Letnik XXXII – št. 4, april 2025 Glasilo občine Trzin Pogovor z županom O bankomatu, naložbah in zakloniščih Okrogla miza Obvoznice ne bo pred letom 2035, za popoplavno obnovo nujni računi Dvoživke v Trzinu Naravovarstveniki opozarjajo: populacija krastač zdesetkana Labodenje po jezeru Hlodi na trzinskem odru z novo gibalno predstavo Tržaška cesta 108, 1000 Ljubljana • Prodaja rabljenih vozil: 01 200 05 60 • e-mail: info@malgaj.com Akcija Akcija Citroen C4 Grand SpaceTourer PureTech 130 Business, AUT8, 7SED, TEMPOMAT, NAVI, PDC, bencin, 1119 ccm, 96 kW (131KM), avtomatik, 2020/11, 131.685 km Odlično ohranjeno vozilo. Vozilo je v temno sivi barvi in nudi izjemno udobje ter prostornost za vas in vašo družino s kar 7 sedeži. Motor: puretech 130 ss, menjalnik: eat8 (avtomatski), parkirni senzorji (pdc) zadaj, tempomat za udobno vožnjo, napredna navigacija, redno vzdrževano in servisirano, avto je v odličnem stanju. Idealno za družine ali tiste, ki potrebujejo več prostora ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Kia XCeed 1.0 T-GDi LX Joy ISG. MT, 88 kW, SLO., 1. lastnik, LED, bencin, 998 ccm, 88 kW (120 KM), ročni menjalnik, 2020/8, 35.113 km Zelo lepo ohranjeno vozilo z znano zgodovino in od 1. lastnika, ter slovenskega porekla, v tovarniški garanciji do 6. 8. 2027 ali 160.000 km. Klimatska naprava, 4x zimske pnevmatike, alu platišča, full led luči, avtomatske dolge luči ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 14.270,00 € Akcijska cena: 14.270,00 € Akcija Akcija Renault Talisman INTENS Blue 1.7 dCi 120, NAVI., TEMPOMAT, GRETJE SEDEŽEV, Dizel 1749 ccm, 88 kw (120 KM), ročni menjalnik, 2020/10, 63.128 km Vozilo je tehnično brezhibno in redno servisirano. Navigacijski sistem, ogrevani sprednji sedeži, prednji in zadnji parkirni senzorji, sistem za pranje žarometov, dnevne led luči, prostorna notranjost, redno vzdrževano, servisna knjiga ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Hyundai Kona 1.0 T-GDI 120 STYLE DCT, SLO., 1. LASTNIK, KAMERA, bencin, 998 ccm, 88 kW (120 KM), avtomatik, 2021/10, 30.248 km Lepo ohranjeno vozilo od 1.lastnika. Redno servisirano in slovenskega porekla. V tovarniški garanciji brez omejitve kilometrov do 22. 10. 2026. Digitalni kokpit, f1 prestave, vzratna kamera in zadnji parkirni senzorji, dnevne led luči, avtomatska klima, bluetooth in usb, line assist, tempomat, omejevalnik hitrosti, kombinacija usnja in blaga, aluminijasta platišča ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 15.870,00 € Akcijska cena: 17.370,00 € Akcija Akcija BMW i3 94 Ah., NAVI., KAMERA, 2X PDC, KEYLESS, FULLLED, elektrika, 125 kW, avtomatik, 2018/8, 85.363 km Odlično ohranjeno vozilo, z znano zgodovino. Delno usnje, full led žarometi, parkirni senzorji spredaj in zadaj in vzratna kamera, pametni ključ, navigacija, avtomatska klimatska naprava, multinfunkcijski volan in tempomat, alu. platišča ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Renault Twingo Electric 60 kW R80 INTENS, SLO., 1LASTNIK, elektrika, 60 kW, avtomatik, 2021/7, 6.140 km Odlično ohranjeno vozilo z znano zgodovino in od 1. lastnika. Alu platišča, avtomatska klimatska naprava, bluetooth, multifunkcijski volan, alu platišča, tempomat, omejevalnik hitrosti, stop/start ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 15.980,00 € Akcijska cena: 12.970,00 € oglasno sporočilo PRODAJA RABLJENIH VOZIL ODKUP VOZIL ZA GOTOVINO! Uvodnik Odsev, glasilo občine Trzin ➔ Na naslovnici Foto: Peter Hudnik Hoodfoto Odrasla dramska skupina Hlodi Kulturnoumetniškega društva Franc Kotar Trzin z novo predstavo Labodenje po jezeru, ki jo je premierno uprizorila 15. marca, ostaja zvesta gledališču giba in svojemu prepoznavnemu slogu. Glavna in odgovorna urednica: Tanja Bricelj, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopač, Majda Šilar, Tjaša Toni Skubic Redni avtorji prispevkov: Maja Brozovič, Janez Gregorič, Peter Krupenko, Boštjan Guček, Andrej Nemec, Ema Nemec, Jožica Trstenjak, Milica Erčulj, Anže Kosmač, Bogdan Dolenc, Rastko Kotar, Nataša Pavšek, Matjaž Erčulj, Veronika Lovšin, Miha Bevk, Natalija Nataša Frelih in drugi Avtorji fotografij: Zinka Kosmač, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Natalija Nataša Frelih in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje do ponedeljka, 5. maja, do 8. ure. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. Odsev izdaja Občina Trzin. Uredništvo Odseva: Mengeška cesta 22, 1236 Trzin Občina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–12.00 in 13.00–17.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. april 2025 Tisto, česar ni … Vrednost nečesa navadno spoznamo šele, ko to izgubimo. Kako dobro se kot družba zavedamo, da nam je bilo nekaj odvzeto? In kaj sploh lahko naredimo ob tem? Se po nekaj časa zavedanje o nastali praznini porazgubi in ostane le sprijaznjenje ali pa niti to ne? Kdaj se vendarle zganemo in začnemo iskati rešitve? Koliko smo pozorni na tisto, česar ni? Česar ni več ali česar še ni? Spomnimo: dobro leto in pol ni več bančne poslovalnice, bankomata ni od decembra lani (vrnil naj bi se predvidoma jeseni), lekarna ima krajši delovni čas od poletja lani (in ne kaže, da bi se tu kaj spremenilo), lani oktobra smo zaman čakali čarovniški žur (a smo dobili vsaj hišo strahov), letos marca pa ni bilo spuščanja gregorčkov in pobiranja žab. Letošnja zgodnja pomlad je bila že tretja zapored, ko na trzinskih ulicah na Mlakah ni bilo skorajda nobene žabe, da bi jo odnesli na varno. O tem pišemo na strani 22. Če se je ob tem kdo namrdnil, češ, ali je res potrebna panika zaradi žab, naj pojasnimo: takih znamenj, ki kažejo na porušeno ravnovesje v naravi, ne smemo podcenjevati, saj pomenijo samo prvo v vrsti domin. In ko pade prva … Na straneh 6 in 7 pišemo o tistem, česar še ni in bo pri tem ostalo še nekaj časa. O vzhodni trzinski obvoznici je bilo na okrogli mizi veliko povedanega in po zagotovilih gosta, sicer okoljskega strokovnjaka, se bodo zadeve vendarle premaknile z mrtve točke, za kar naj bi se osebno zavzel. Ena od spodbudnih posledic okrogle mize je med drugim aktivacija prebivalcev, ki se lahko razvije v civilno iniciativo z jasnim ciljem. Jasen cilj so si postavili tudi člani dramske skupine Hlodi: prikazati svojo ljubezen do fizičnega teatra. Sodeč po odzivu občinstva, ki je obiskalo krstno uprizoritev predstave Labodenje po jezeru, se zdi, da jim je to odlično uspelo. O tem pišemo na strani 15. Za konec opozorimo še na vsebino, o kateri bomo pisali v prihodnji številki. Maj je mesec, ko v Trzinu praznujemo. V začetku meseca začnemo s Florjanovo nedeljo in gasilsko veselico, nato pa 15. maja, natanko na občinski praznik, nadaljujemo s slavnostno akademijo občine Trzin. Dan pozneje bo velika plesna zabava pod šotorom, naslednje dopoldne pa še prireditev s srečanjem za občane. Nikar ne spreglejte vseh vabil, saj se obeta pestro praznovanje. Vabljeni! Foto: Tina Ramujkić Kolofon Tanja Bricelj, glavna in odgovorna urednica Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 | 3 Občinske novice Pogovor z županom Petrom Ložarjem Obeta se pestro praznovanje občinskega praznika Po prvem letošnjem četrtletju smo se s trzinskim županom Petrom Ložarjem pogovarjali o dogajanju v občini. Med drugim je opisal prizadevanja za namestitev bankomata, izkušnje z novo športno dvorano, napovedal infrastrukturne naložbe in opisal stanje zaklonišč. Povedal je tudi, da je bilo občinsko stanovanje na licitaciji oddano za mesečno najemnino 16 evrov za kv. meter, kar potrjuje veliko zanimanje za bivanje v Trzinu. Obenem je napovedal nekoliko pestrejše dogajanje ob letošnjem zaznamovanju občinskega praznika. Praznovanje se bo začelo v četrtek, 15. maja, ob 19. uri s slavnostno akademijo Občine Trzin v Kulturnem domu, v petek, 16. maja, je od 18. 30 naprej predviden koncert z Ines Erbus in Mladimi gamsi pod šotorom za Kulturnim domom, v soboto pa bo v organizaciji ZZB NOB ob 10. uri prav tako pod šotorom proslava ob 80. obletnici osvoboditve. (Spomnimo: občinski praznik v Trzinu praznujemo 15. maja v spomin na prvo omembo Trzina v pisnih virih.) Kako kaže z vrnitvijo bankomata NLB v Mlake? Po prvih zamislih o namestitvi bankomata na stavbi vrtca Žabica na Mlakah smo skupaj z odgovornimi na NLB to zamisel opustili zaradi varnostnih tveganj in odročnosti. Za zdaj še nič ne kaže, da bi bankomat lahko namestili na stavbi trgovine Mercator. NLB preučuje smotrnost namestitve na drugih mestih. Najbližje uresničitvi sta dve možnosti: zabojnik na zelenici takoj za krožiščem pri Mercatorju v Mlakah in Center Ivana Hribarja pri novi zdravstveni postaji. Malo verjetno je, da bo vrnitev bankomata izpeljana pred jesenjo. Kakšna so spoznanja glede nove športne dvorane po dobrih desetih mesecih obratovanja? Kakšni so stroški vzdrževanja in katere težave so se pokazale v tem času (denimo odprta vrata)? Stroški vzdrževanja v zimskih mesecih ne presegajo 1200 evrov na mesec, kar je za tako poslopje zelo malo. Zaradi dobre izolacije v dvorani letos sploh še ni bilo treba vklopiti ogrevanja. Do jeseni bo na strehi Osnovne šole Trzin in vrtca nameščena že odobrena sončna elektrarna, ki bo znatno pripomogla k energetski bilanci občinskih stavb, obenem pa bo do konca aprila znano, ali bo odobren tudi projekt za namestitev sončne elektrarne na športni dvorani. Na novo bomo uredili kartični dostop v dvorano, kar je pomembna sprememba, ki bo začela veljati jeseni. Upraviteljstvo dvorane si delita Osnovna šola Trzin (dopoldne) in Športno društvo Trzin (popoldne). Dopoldne so obiski tudi v kineziološkem centru, kjer bomo poskrbeli za več obveščanja o skrbi za npr. ugašanje luči in podobno, sicer pa v popoldanskem času trzinska društva lepo skrbijo za dvorano, saj se zavedajo, da je dvorana »naša«. Lahko torej rečem, da smo nekaj pomanjkljivosti že ugotovili in jih bomo do jeseni tudi odpravili. Kaj v praksi pomeni kartični dostop? Kartico za odpiranje vrat bodo imele le odgovorne osebe v društvu ali klubu oziroma nosilec najema športne dvorane. Člani skupin, ki popoldne uporabljajo dvorano, se bodo morali zbrati pred vhodom in skupaj vstopiti. Za zdaj je to predvidena rešitev oziroma upam, da bomo našli najustreznejši sistem. Za izhod kartica ne bo potrebna. 4 | Odsev — Glasilo občine Trzin Z infrastrukturnih se premakniva k naravovarstvenim temam: o rastiščih žerjavčkov letos ni bilo poročil, prav tako ni bilo pobiranja žab, ker so se dvoživke očitno umaknile, saj mrestov in žab v Frnihtovem bajerju ni več. Naravovarstveniki predvidevajo, da zaradi tujerodnih invazivnih želv in rib. Pred leti je Občina Trzin v sodelovanju z usposobljenimi izvajalci opravila delen izlov tujerodnih želv in rib, saj smo od lastnice dobili dovoljenje za delo le na eni četrtini bajerja. Delamo vse, kar je v naši moči, da ohranjamo močvirne dele (projekt Marja in Zgodbe naših mokrišč). Glede žerjavčkov upam, da gre le za cikel, saj se v njihova rastišča ni posegalo, zato bomo odsotnost žerjavčkov še skušali analizirati. Na obronkih močvirnih travnikov smo uspešno obvladali razraščanje invazivne zlate rozge, uredili pa bomo tudi v poplavah spremenjeno strugo vodotoka ob beli cesti. Inštitut za vodarstvo že pripravlja študijo za ureditev tega območja Motnice, da bi vodotok vrnili v prvotno stanje. Med naložbami, ki bodo v kratkem predane v uporabo, je levi del pritličja Centra Ivana Hribarja (CIH). Kdaj bo tam stekla zdravstvena dejavnost? Obenem je v začetku tega leta Občina Trzin postala lastnica prvega nadstropja CIH in zemljišča za centrom, kjer je zdaj parkirišče. Kakšni so tam načrti? Drži, leta 2023 smo za zdravstveno postajo kupili pritličje, ki je že v celoti prenovljeno, a v času, ko se pogovarjava, še ni opremljeno. Sedanja ambulanta se seli v nove prostore, kjer bo začela delovati najpozneje do konca maja, ko se ji bodo pridružili še nekateri drugi deli zdravstvene postaje: dve referenčni sestri ter dva zobozdravnika in pediatrinja. Slednji sicer prihajajo z zapolnjenimi zmogljivostmi, a z »mehkimi ukrepi« se bodo sproščala mesta tudi za občane Trzina. Do jeseni naj bi se pridružila še ena ordinacija družinske medicine. Zavezujočo pogodbo za prvo nadstropje in zemljišče med stavbo CIH in šolo, kjer je makadamsko parkirišče, smo podpisali v začetku tega leta. V uporabo občine bosta prešla predvidoma do konca letošnjega leta, ker ju za zdaj še vedno uporablja prvotni lastnik, ki čaka, da se sprostijo prostori, kamor se seli v prihodnjih mesecih. Za parkirišče zaračunavamo najemnino. Pritličje, kjer gre za naložbo v vrednosti 630.000 evrov z DDV, obsega 330 kvadratnih metrov, za prvo nadstropje pa je vrednost pogodbe 610.000 evrov, površina je podobna kot v pritličju. Zemljišče, kjer je danes parkirišče, je zazidljivo in smo zanj odšteli 560.000 evrov. Odvisno od potreb bomo urejali tudi njegovo namembnost, predvidoma pa ostaja namenjeno parkiranju obiskovalcem CIH. Prostor bo zaprt z zapornico, parkiranje bo prvo uro brezplačno, potem pa plačljivo. S tem želimo preprečiti, da bi tu puščali svoja vozila tisti, ki niso prebivalci Občinske novice občine Trzin, a dnevno migrirajo na delo v Ljubljano in se v Trzinu odpravijo na avtobus ali vlak, do tu pa se pripeljejo z osebnimi vozili. Omenjena praksa povzroča kar nekaj težav, saj dolgotrajno zaseda parkirna mesta, ki so sicer namenjena občanom. Kakšne možnosti ima občina, da to uredi? Možnosti je malo. Ob blokih je vzpostavljena omejitev z modro cono in brezplačnim parkiranjem za 120 minut, drugod smo shajali z belo označenimi parkirnimi površinami, saj doslej ni bilo toliko pritiska nanje. S plačljivimi parkirišči v okoliških občinah se je povečal tudi pritisk na Trzin, vendar nimamo konkretnih pristopov, s katerimi bi to lahko preprečili. Verjetno bomo začeli obveščati, opozarjati, izvajati mehke pristope, morda bomo uvedli dodatno modro cono … Tudi pri trgovini Spar opažajo, da njihovo parkirišče zasedajo dnevni delovni migranti, zato se tam, kot kaže, obeta zapornica. Direkcija za ceste je že izdala soglasje zanjo. Na makadamu ob pekarni Arena pa se bo prostor tudi zapiral, preprečevali bomo parkiranje na zelenici, saj postaja odlagališče odsluženih avtomobilov. Sicer pa bomo stanje parkiranja opazovali in prilagajali ukrepe. Lahko bi potegnili kakšno vzporednico med divjim parkiranjem in divjim odlaganjem smeti in zelenega odreza, kajne? Res je, gre za nekaj posameznikov, zaradi katerih so potem potrebni ukrepi, ki pa vplivajo na vse, tudi tiste, ki se držijo reda. Na tem mestu znova opozarjam občane, naj se pri odlaganju zelenega odreza držijo predvidenega časa, da bomo lahko imeli stroške pod nadzorom, pa tudi da ne kazimo podobe kraja, saj si res ne želimo stalnih odlagališč in kupov biomase skozi vse leto. Obenem je stvar kulture, da se kosovni odpadki ne odlagajo na ekološke otoke. Nesprejemljivo je, da se v času tolikšne ozaveščenosti o odpadkih in pri vseh spoznanjih, ki jih imamo, ko otroke učimo skrbi za okolje … še vedno dogaja, da nekdo odloži odpadke le za vogal svoje hiše, le toliko, da se jih z njegovega dvorišča ne vidi. Pri čemer imamo do odlagališča v Dobu le deset minut! parku pri Trdinovi, pri Mercatorju in pri Avtogenu. Občina sama bi težko pokrila vse te stroške, saj moramo vedeti, da gre pri obnovi enega zaklonišča za zneske okoli 100.000 evrov in več. Oprema v teh zakloniščih je uničena, saj ni bila pravilno vzdrževana, za uporabo pa zaklonišča potrebujejo urejen prezračevalni sistem (filtre), zalogovnike vode, agregat oziroma dinamo, sestavljive postelje … Pogovor nastaja v dneh pred okroglo mizo o prometni problematiki. Lahko na kratko povzamete, kaj je cilj okrogle mize? Z okroglo mizo želimo predstavnike državnih institucij opozoriti na naslednje tri točke pri gradnji vzhodne obvoznice: • da naj se obvoznica do Mengša šteje kot projekt državnega (in ne regionalnega) pomena in da se lahko v kmetijska zemljišča poseže z odškodninami in ne zgolj z zamenjavo v naravi (saj Občina Trzin nima zemljišč, ki bi jih lahko menjala); • da naj se sklene dogovor z ministrstvom za naravne vire in prostor (MNVP), da prizna nadaljevanje regionalnega prostorskega načrta v skladu z novo zakonodajo; • da ministrstvo za infrastrukturo na podlagi vsega naštetega nadaljuje zbiranje strokovnih podlag za prostorski načrt ne glede na to, ali bo šlo za regionalni ali za državni prostorski načrt. Na ministrstvu za infrastrukturo je denar za ta projekt že rezerviran, vendar je dejstvo, da obvoznice ne moremo pričakovati prej kot v desetih letih. Že samo osnovno zbiranje strokovnih podlag zahteva nekaj let. Besedilo in foto: Tanja Bricelj Delovni čas Centra za ravnanje z odpadki Dob Center za ravnanje z odpadki Dob leži v gričevju Malenski boršt, dva kilometra južno od naselja Dob. Dostop je urejen po cesti mimo naselja Dob v smeri Gorjuše. V poletnem času od 1. aprila do 31. oktobra sprejemajo odpadke vsak delovni dan od 14. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 18. ure. Katere naložbe se letos obetajo za prometno infrastrukturo? Na Mengeški cesti načrtujemo v poletnih mesecih urediti kanalizacijske pokrove, ki jih je treba zaradi dotrajanosti zamenjati. Cesta naj bi bila v razdalji 300 metrov zaprta, postavljen bo semafor in promet bo potekal izmenično enosmerno. Čakamo še soglasje Direkcije za infrastrukturo. Naslednji poletni poseg bo na cesti od Kulturnega doma do šolskega krožišča, kjer bo Elektro Ljubljana prenavljal električno infrastrukturo, v času del pa dostop do šole po tej ulici ne bo mogoč, pač pa bo mogoče dostopati le s Habatove ceste oziroma peš s ceste za Hribom in od soseske T3. Obnavljali bomo tudi krak Ulice Rašiške čete pri gostilni Trzinka ter ulice Na jasi, s čimer se približujemo cilju, da obnovimo vso javno infrastrukturo v vzhodnem in severozahodnem delu novega Trzina in da se bomo počasi premaknili v zahodni del. Naslednje leto načrtujemo obnovo ulice Za hribom od cerkve do Gregčevega mostu. Na tem odseku želimo zagotoviti boljšo pretočnost in koridor za pešce. Svet se vse bolj oborožuje, zato še vprašanje o tem, kako je občina Trzin pripravljena na izredne razmere. Marca smo si ogledali obe zaklonišči, ki sta v lasti občine, in sicer zaklonišče v Osnovni šoli Trzin in zaklonišče pod vrtcem Žabica v Mlakah, vsako lahko sprejme po dvesto ljudi. Stanje je zelo zadovoljivo, v 24 urah bi bilo lahko pripravljeno zaklonišče v vrtcu. Dokončno ga bomo uredili do konca leta, sredstva (15.000 evrov) so zagotovljena. Zaklonišče pod šolo, kjer je urejeno strelišče, pa bomo skušali obnavljati s sredstvi za odpornost, zato smo na ministrstvo za obrambo že podali predlog za njegovo obnovo, predvidoma bi se lahko v dogovoru z lastniki podobno lotili tudi obnove nekaterih drugih zaklonišč. Zaklonišča, ki so v solastništvu okoliških lastnikov, so še na Kidričevi, kjer bo občina verjetno še letos postala 20-odstotni lastnik, v majhnem april 2025 | 5 Odsev našega kraja Okrogla miza o prometnih izzivih Gibanje Svoboda je v sodelovanju z Občino Trzin v večnamenski dvorani novega športnega objekta v četrtek, 3. marca, pripravilo okroglo mizo o prometnih izzivih, s katerimi se v našem kraju spoprijemamo že dalj časa. V želji, da bi predstavniki države spoznali, kako pomembna je prometna problematika za občane Trzina, in podprli prizadevanja za uresničitev načrtovanih prometnih projektov, so v goste povabili Jureta Lebna, državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Republike Slovenije, ki je odgovoren za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami. Na okrogli mizi so sodelovali (od leve proti desni): občinski svetnik in predsednik Odbora za gospodarske javne službe, okolje in prostor Boštjan Papež, državni sekretar kabineta predsednika vlade Jure Leben (oba Gibanje Svoboda), Gregor Pretnar iz podjetja PNZ, Sergej Hiti z Ljubljanskega urbanističnega zavoda, višja svetovalka župana za okolje in prostor Ana Movrin, župan Peter Ložar in direktor občinske uprave Občine Domžale Janez Ziherl. Na okrogli mizi, ki so jo izvedli na pobudo občinskega svetnika Boštjana Papeža, so predstavniki občine in prometni strokovnjaki obdelali več prometnih problematik. Začeli so z najbolj žgočo temo, trzinsko obvoznico, katere zametki segajo že v čas nastanka občine Trzin okoli leta 1998. Občinska urbanistka Ana Movrin se z njo ukvarja že od prihoda na občinsko upravo leta 2017 in meni, da je ta dvakilometrski odsek eden najpomembnejših projektov v Trzinu. Predstavila je argumente v prid gradnji, predvsem nevzdržen tranzitni promet skozi stari del Trzina. Poudarila je, da je povečan promet na lokalnih cestah (Jemčeva cesta, Habatova ulica in Za hribom), ki je posledica jutranjih prometnih konic, nezdružljiv s potekom šolskih poti in regionalne kolesarske povezave. Opozorila je na varnostna tveganja, velik hrup ob Mengeški cesti ter nezmožnost urbanističnega razvoja tega dela Trzina tudi z vidika javnega prostora in ukrepov trajnostne mobilnosti. Pri tem je poudarila, da je Mengeška cesta kot glavna cesta drugega reda v pristojnosti države, zato občina ne more odločati o nadaljnjih korakih, lahko pa si dejavno prizadeva za spremembe. V nadaljevanju je Ana Movrin opisala občinska prizadevanja: leta 2018 je bil podpisan dogovor o skupni pripravi regionalnega prostorskega načrta (RPN), po katerem občine poskrbijo za imenovanje koordinatorja in pripravo prostorskega načrta, država pa za pripravo strokovnih podlag. Slednje je finančno in vsebinsko obsežnejši del tega dogovora. Za zdaj je največja ovira za nadaljevanje stališče ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), da je treba kmetijska zemljišča nadomeščati v naravi, saj Občina Trzin nima nadomestnih zemljišč. Ključna bi bila sprememba stališča, da je mogoče plačilo odškodnine, kot velja na splošno za ureditve državnega pomena. Koordinator projekta Sergej Hiti je nato predstavil potek in okoliščine dialoga z državo pri pripravi javnega razpisa za strokovne podlage, ki je bil objavljen leta 2022, vendar je bila izbira izvajalca prekinjena zaradi napake v zakonu o urejanju prostora (ZUreP-3), zato je postopek za dve leti obtičal in se je spet začel po lanskem sprejetju popravljenega zakona ZUreP-3A. Občina je šele na podlagi tega lahko spet začela dialog z državo. Gregor Pretnar je predstavil pripravo celostne prometne strategije občine Trzin, ki se je začela lani. Njeni osnovni cilji so zmanjšanje hrupa, lokalnega onesnaževanja in umirjanje prometa. V pripravo so 6 | Odsev — Glasilo občine Trzin Shematski prikaz državnih prometnih projektov tega območja kaže, da je trzinska obvoznica del kompleksnega omrežja, kar je razlog, da ima ministrstvo za infrastrukturo občasno pomisleke glede začetka priprave strokovnih podlag, čeprav je bilo že večkrat ugotovljeno, da je gradnja smiselna in ne bo ovirala drugih projektov. (vir: Občina Trzin) Glede na predvideno časovnico bi bila obvoznica v primeru, da država pripravo strokovnih podlag začne še letos, lahko zgrajena leta 2035. Ta terminski načrt potrjuje tudi proračun Republike Slovenije, kjer je denar za izvedbo projekta predviden v Načrtu razvojnih programov. vključili občane s pozivom k izpolnjevanju ankete, pripravili pa so tudi delavnice z javno razpravo. Glavni izziv strategije je Mengeška cesta, na kateri je nujno umirjanje prometa. Poudaril je, da je pri večini drugih naselij, ki imajo podobne težave s prometom, možno alternativno preusmerjanje prometa, na primer na dvotirno železnico, v Trzinu pa drugih alternativ ni in je zato edina možnost gradnja obvoznice. Sledil je komentar državnega sekretarja Jureta Lebna, ki v slovenskem političnem prostoru deluje že od časa Cerarjeve vlade in velja za strokovnjaka za okoljske politike. Kot je povedal, se je s podobnim stanjem povečanega prometa srečal že na Škofljici, kjer živi. Predstavnikom občine je podal nekaj predlogov delovanja in obenem obljubil pomoč pri usklajevanju med državnimi resorji. Občani so mu v nadaljevanju postavili več vprašanj, povezanih predvsem s popoplavno obnovo in odločbami, ki so jih prejeli letos. Povedal je, da je vsa namenska javna sredstva treba upravičiti s prejetimi računi in da izračuni odločb ne bodo pripravljeni pred jesenjo. Kljub hitrim in učinkovitim ukrepom po poplavah so se pozneje pokazale nekatere pomanjkljivosti in zlorabe pri porabi dodeljenih sredstev. Pri tem je občane, ki so v okviru razprave naštevali konkretne teža- Odsev našega kraja ve, pozval, naj taka vprašanja pošljejo na njegov elektronski naslov jure.leben@gov.si, saj se primeri med seboj razlikujejo in ni vedno mogoče podati splošnega odgovora. Direktor občinske uprave Občine Domžale Janez Ziherl je predstavil nekaj prometnih projektov in težav, s katerimi se ukvarjajo v tej občini. Izpostavil je avtocestni izvoz Študa z dovoznimi cestami in problematiko povezovalne ceste Želodnik–Vodice ter povedal, da je bil izvajalec za gradnjo tretjega avtocestnega pasu od Domžal do Zadobrove že izbran, a je na izbiro prispela pritožba, zato se začetek del, predviden za letos, odmika. V nadaljevanju je Boštjan Papež opozoril na problematiko javnega potniškega prometa in težave pri gradnji dvestometrskega pločnika na koncu Mengeške ceste. Pri zadnjem je župan povedal, da je Direkcija za infrastrukturo že pripravila projektno dokumentacijo za gradnjo pločnika od Testenove ulice v Loki do Jemčeve (grajske) ceste v Trzinu, zdaj pa poteka odkup zemljišč, pri čemer z usklajevanjem pomaga tudi občina. V občini Trzin so zemljišča v večjem delu že odkupljena, nekoliko več dela pa ostaja na delu, ki leži v mengeški občini. Po dobri uri in pol razprave so strokovnjaki odšli, občani pa so z županom Petrom Ložarjem predelali še težave, ki se jih da odpraviti Kljub toplemu sočnemu dnevu in dokaj zgodnji uri se je okrogle mize udeležilo veliko občanov, ki so državnemu sekretarju Juretu Lebnu in županu Petru Ložarju postavili več vprašanj. Posamezniki, ki so odšli pred koncem okrogle mize, so s tem izpustili priložnost, da bi dobili odgovore na svoja vprašanja. na lokalni ravni. Med drugim so govorili o ulici Za hribom, za katero je obsežnejša obnova že v načrtu, in o možnostih omejevanja jutranjega prometa na Jemčevi cesti z začasnimi zaporami. Besedilo in foto: Tanja Jankovič B SLOV E NO O F 19 41 E NIJ Eden izmed napotkov, ki jih je s predstavniki občine delil državni sekretar Leben, je bil, naj z nobenega sestanka ne odhajajo brez uradnih sklepov, saj se vlade menjajo na nekaj let, in če dogovori niso konkretno zapisani (kaj je sklep, do kdaj, kdo je odgovoren), se kontinuiteta izvedbe projektov prekine. Tudi zato je bilo pred koncem na mestu vprašanje, kakšen je torej sklep okrogle mize. Kot je predlagal Jure Leben, se usklajevanje projekta začasno prenese na kabinet predsednika vlade. Osebno je prevzel nalogo, da se na vladi sestanejo s predstavniki občin (poleg nosilke projekta, občine Trzin, sta v gradnjo obvoznice vključeni tudi občini Mengeš in Domžale), skupen sestanek pa bo dogovorjen najpozneje v prvih dneh maja. TB ZZB Sklepi ob koncu okrogle mize 45 19 80 let osvoboditve CMYK OBROBE IN TEKST 25/64/100/15 BESEDILO = ARIAL / BOLD NOTRANJA BARVA ZNAKA 0/40/100/0 Združenje borcev za vrednote NOB Trzin in Občina Trzin vabita na BARVA MORJA 100/100/0/0 BARVA ZVEZDE 0/100/100/0 XXV. tradicionalno srečanje članov združenja z občani Trzina in vabljenimi gosti ob prazniku Občine Trzin, ki bo Izplačila iz državnega proračuna za pomoč po poplavah in plazovih Nekatere udeležence okrogle mize je zanimalo, kako so bila porabljena sredstva po poplavah. Objavljamo povezave do spletnih strani vlade, kjer so javno dostopni vsi podatki o porabljenih sredstvih. https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-obnovo-po-poplavah-in-plazovih/izplacila-iz-drzavnega-proracuna-za-pomoc-po-poplavah-in-plazovih?start=20 Predplačila za obnovo stanovanj V Excellovi preglednici, ki je na spletni strani vlade javno dostopna vsakomur, so poimensko navedeni prejemniki predplačil in višina prejetega zneska predplačil za obnovo stanovanj po poplavah. https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-obnovo-po-poplavah-in-plazovih/izplacila-iz-drzavnega-proracuna-za-pomoc-po-poplavah-in-plazovih/ predplacilo-za-obnovo-stanovanj/ TB april 2025 v soboto, 17. maja, ob 10. uri v šotoru na ploščadi za Kulturnim domom, Mengeška cesta 9, Trzin. Program: pozdrav Petra Ložarja, župana Občine Trzin nagovor Rastka Kotarja, predsednika ZB za vrednote NOB Trzin Godba Mengeš – veterani Mešani pevski zbor Žerjavčki Trzin recitacije učencev Osnovne šole Trzin Glasbena šola Lartko Trzin in koncert Marjetke Popovski, pevke ljudskih in partizanskih pesmi Program bo povezoval Boris Kopitar. Vabimo občane, da se nam pridružijo ob klepetu, pesmi in prigrizku, kot je stara trzinska navada. Dobrodošli in naj zaplapola vaš prapor na našem srečanju! | 7 Odsev našega kraja Ob materinskem dnevu pripravili poklon mamam Kulturno društvo Ivan Hribar Trzin je pod pokroviteljstvom Občine Trzin pripravilo čudovito prireditev ob materinskem dnevu, ki je obsegala tako glasbene in plesne kot dramske točke. 25. marca je v prostore kulturnega doma obiskovalce zvabilo usklajeno petje Moškega pevskega zbora Ivan Hribar z dirigentko Eriko Rode, ki so večerno slovesnost začeli s pesmijo Ljubezen mamina. Zbrane je sproščeno pozdravila povezovalka programa, Zarja Bricelj. V uvodu je predstavila bistvo in namen prireditve – poklon mamam, ki v našem življenju igrajo ključno vlogo. Besedo je predala Petru Ložarju, trzinskemu županu, da je ob tem posebnem dnevu vse dobro voščil mamam, tetam, babicam in nasploh vsem ženskam, ki v življenju slehernika poosebljajo moč, zgled, navdih in nežnost. Sledila je naslednja glasbena izvedba, in sicer je Moški pevski zbor zapel Fantje po polj gredo. Zbor se je vnovič odlično odrezal, rdeči niti dogajanja pa so lepo sledile recitacije različnih pesmi o mamah, ki smo jih poslušali v nadaljevanju. Poslušali smo Pesem o mami, ki jo je spisal Feri Lainšček, prebral pa Tone Žižek, Lepo besedo avtorice Neve Oštir Novak, ki jo je z nami podelil Stane Zevnik, Mamico Zvezdane Majhen iz ust Janeza Strmljana, Pesem za mamo Neže Maurer, ki jo je odrecitirala Maja Verbovšek, Nekoga moraš imeti rad Toneta Pavčka v izvedbi Zmaga Knupleža ter Kako raste mama Ivana Minattija, s katero nas je razveselila Zarja Bricelj. Obiskovalci so se iz srca nasmejali tudi izvedenima skečema. Prvega, naslovljenega Mamica in hčerkica, sta izvirno predstavili Andreja Stupar in Vida Velepec ter nam pokazali, kako iskrivo zabaven je lahko odnos med materjo in hčerjo. Drugi skeč, Zakonski prepir, pa nam je z doživeto igro Ive Ravnikar in Zmaga Knupleža prikazal razgibano življenje povprečnega slovenskega zakonskega para. 8 | Odsev — Glasilo občine Trzin Vendar vse omenjeno ni bilo edino, kar je popestrilo že tako prijeten večer. K sproščenemu razpoloženju v dvorani so pripomogle tudi mlade Trzinske mažoretke in twirlerice, ki delujejo v dveh skupinah, šolski in vrtčevski, svoje veščine pa enkrat tedensko urijo v prostorih Osnovne šole Trzin. Dekleta so odplesala dve prikupni koreografiji, in sicer ob glasbeni spremljavi Nathana Evansa (Wallerman) in Barbie Dreams (Fifty, fifty). Pod plesnim vodstvom Anite Omerzu Tome in ob scenarističnih napotkih Staneta Zevnika, Mete Selan in Ive Ravnikar so mladenke poskrbele za plesno poslastico, iz katere je bilo mogoče razbrati, da deklice v plesu resnično uživajo. Seveda pa na prireditvi tudi tokrat ni manjkal Blaž Klopčič s harmoniko. Razpoloženje je ustvaril z vsem poznano pesmijo Mamica je kakor zarja. Nastopili so tudi Hervin Jakončič, ki je prepeval O vejici rožmarina, izvirno pesem ansambla Prifarci, Marjan Urbanija, ki je pesem ozaljšal z zvenom orglic, in Marjeta Aleš, ki je odpela pesem Slavka Avsenika Sanjam o domovini. Moški pevski zbor Ivan Hribar je zapel še dve skladbi – Tri planike in Kaj bi te vprašal, prireditev pa zaokrožil s poslednjo pesmijo večera, Jaz sem muzikant, pri kateri so k sodelovanju povabili tudi občinstvo. Tako smo se domov odpravili prešerno razpoloženi, vse ženske ne glede na to, ali imajo materinsko vlogo ali ne, pa so prejele cvetlico. Barbara Kopač, foto: Zinka Kosmač Odsev našega kraja Občni zbor Združenja borcev za vrednote NOB Trzin V petek, 21. marca, smo se v dvorani Kulturnega doma na občnem zboru zbrali člani Združenja borcev za vrednote NOB občine Trzin. Zbor je bil sklepčen in poleg velikega števila članov, ki so se udeležili zbora, smo nanj povabili tudi župana Petra Ložarja. Po izvolitvi delovnega predsedstva smo začeli s poročili. Predsednikovemu poročilu o načrtovanih in izvedenih dejavnostih v letu 2024 je sledilo finančno poročilo. Ne glede na to, da smo načrtovane naloge izvedli v celoti, smo z denarjem ravnali preudarno, saj smo že lani vedeli, da nas letos čaka praznovanje 25-letnice naših srečanj, ki jih prirejamo vsako leto. Zavedamo se, da bo praznovanje dokaj velik finančni zalogaj. Po pozitivnem mnenju nadzornega odbora so člani združenja sprejeli obe poročili. Občni zbor smo nadaljevali z načrtom dela in finančnim načrtom za letos. Poleg naših stalnih dejavnosti, ki vsa leta ostajajo enake, je letošnji fokus našega delovanja velika prireditev. Tokrat jo pripravljamo v soboto, 17. maja, z njo bomo v okviru občinskega praznika počastili tudi 80. obletnico osvoboditve. Glede na to, da priprave tečejo že od lanskega septembra, lahko rečemo, da smo na prireditev pripravljeni. Že kmalu po začetku našega delovanja smo spoznali, da bomo prireditev težko izpeljali sami, zato smo za podporo pri tem projektu prosili Občino Trzin. Le v sodelovanju z občino torej lahko zagotovimo kakovost prireditve na veliko višji ravni. Občni zbor je soglasno sprejel tudi predvideni načrt dela in pripravljen finančni načrt za leto 2025. Prisotne je pozdravil tudi župan Peter Ložar. S pozitivnimi besedami je podprl naše delo v preteklosti in naše prihodnje načrte ter nam s tem dal energijo za delo in doseganje ciljev v prihodnje, za kar smo se mu v imenu združenja zahvalili. S tem se je uradni del občnega zbora končal, po sklepu izvršnega odbora pa smo podelili še zahvale članom, nečlanom in vsem, ki so doslej sodelovali in nam v zadnjih 25 letih pomagali pri organizaciji naših majskih prireditev. Po koncu podelitve je po stari trzinski navadi sledilo druženje in tudi letos se je proti koncu iz naših vrst spontano zaslišala pesem. Pozitivno naravnani smo se odpravili domov z mislijo na naše prihajajoče prireditve in srečanja, na katerih bomo tudi letos predstavljali svoje vrednote. Naj povemo, da se je število članov, ki zastopamo te vrednote v organizaciji trzinskega društva, v zadnjem obdobju povečalo za 13, kar nas navdaja z velikim zadovoljstvom. Rastko Kotar, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Trzin, foto: Janko Trunkelj Poročilo s 15. redne seje občinskega sveta V sredo, 26. marca, je občinski svet Občine Trzin na svoji redni 15. seji obravnaval sedem točk dnevnega reda, ki so jih svetniki soglasno potrdili. Po potrditvi zapisnikov prejšnje redne seje in dveh dopisnih sej so bila na vrsti vprašanja in pobude občinskih svetnikov. Nanašale so se na varnost plinskih napeljav v vrstnih hišah novega Trzina in zbiralnik odpadnega tekstila (Špendal, LTRT); umirjanje prometa v Jemčevi ulici (Pančur, SDS), namestitev betonskih plošč pod klopmi ob pšaški promenadi, dodatni pas za vključevanje z Ljubljanske na Mengeško cesto in prostore Rdečega križa (Rink, Svoboda), pomen obvoznice, meritve odpadne vode in kakovost pitne vode (Habat, Svoboda) in ureditev koridorja za pešce in črnega odlagališča bioloških odpadkov v okolici Pečjakovega »čebelnjaka« (Gladek, SDS). V nadaljevanju je višja svetovalka župana Ana Movrin predstavila obvezne razlage k Odloku o občinskem prostorskem načrtu, ki se nanašajo na izvedbe mansard, frčad, gradenj kot nadomestitev in nadstrešnic v naselju NT-18. Pri teh je novost, da so na občini poleg drugih gradiv, ki so stanovalcem in investitorjem na voljo na občinski spletni strani https://www.trzin.si/sl/news/arhitekturno.html, za nadstrešnice v začetku leta pripravili statično poročilo (https://www.trzin.si/assets/Obrazci_okolje_in_prostor/nt-18staticna-priporocilanadstresnice.pdf). C Z njim si investitorji lahko pomagajo pri izvedbi. V nadaljevanju so se svetniki seznanili s poročili odgovornih urednic o uresničevanju programske zasnove glasila Odsev in Facebookovega profila @Trzinski Odsev v preteklem letu, sprejeli zaključni račun proračuna Občine Trzin za leto 2024 in se seznanili načrtom ravnanja z nepremičnim premoženjem v prihodnjem letu ter s končnimi poročili nadzornega odbora glede delovanja občinskega informacijskega središča in porabe sredstev za zimsko službo za leto 2023. Nadzorni svet ni ugotovil nepravilnosti in ni imel priporočil. Posnetek seje je objavljen na https://www.trzin.si/sl/video/. ai1742300365132_AMS25_oglas_Odsev_90x61.pdf 1 18. 03. 2025 13:19:26 TB, foto: TB Gospodarsko razstavišče, Ljubljana M Y CM CY CMY K april 2025 10% P OP US T S KOD O: ODSEV10 VSTOPNICE V PREDPRODAJI! 10. IN 11. MAJ 2025 SOORGANIZATORJA: X w w w. a u t o m o t o r s h o w. s i oglasno sporočilo MY | 9 Odsev našega kraja Brezplačni prevozi starejših občanov Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin je z Občino Trzin podpisalo pogodbo o izvajanju brezplačnih prevozov starejših občanov. Občina Trzin zagotavlja vozilo in krije stroške, povezane s prevozi. Društvo pa je pridobilo voznike prostovoljce, to so: Franc, Jožica, Marina, dva Marjana, Milena, Roman, Zinka in Zoran. Uporabniki so občani, starejši od 65 let, ki imajo stalno prebivališče v občini Trzin in potrebujejo prevoz do zdravnika, lekarne oz. drugih storitev, potrebnih za ohranjane zdravja (najdlje do 30 km v eno smer). Društvo upokojencev ima v Centru Ivana Hribarja usposobljeni dve dežurni upokojenki, ki sprejemata naročila za prevoze (klicni center), in sicer v torek in petek od 8. do 12. ure. Telefonsko naročanje poteka na telefonski številki CIH 01-564-4730 in mobilni številki 041 602 020. Ko dežurna v klicnem centru dobi naročilo za prevoz, najprej rezervira občinski avto, nato najde enega od voznikov prostovoljcev, ki ima čas za prevoz naročnika. Med uporabnikom in voznikom zatem steče telefonska komunikacija. Prvi prevoz je bil opravljen 10. januarja 2025. Januarja je bilo prevoženih 150 km in opravljenih 16 prostovoljnih ur, trije vozniki so prepeljali pet uporabnikov. V februarju je bilo prevoženih 238 km, opravljenih je bilo 19 prostovoljnih ur, štirje vozniki so prepeljali sedem uporabnikov. Vsem voznikom se ob tej priložnosti zahvaljujemo za opravljene prostovoljne ure, Občini Trzin pa velika hvala za nemoteno uporabo osebnega vozila. Z anketiranjem v programu »Starejši za starejše« je izkazana večja potreba po »prostoferju«, tako da tisti, ki do zdaj za to možnost niste vedeli, jo le izkoristite! Milica Erčulj, koordinatorica Občni zbor Društva Jesenski cvet na Gorjuši Udeleženci občnega zbora Društva Jesenski cvet 26. marca smo v Jamarskem domu na Gorjuši člani Društva Jesenski Cvet uspešno izpeljali redni zbor članov, ki je bil poseben, saj društvo letos zaznamuje četrt stoletja obstoja, naš osnovni program skupin za samopomoč pa praznuje okroglo 30-letnico delovanja. Volilni zbor članov smo sklenili s pogostitvijo in druženjem ob zvokih harmonike izpod prstov Toneta Jančarja. Hvala vsem članom, prostovoljcem in posebna zahvala predsednici Majdi Knehtl, ki je društvo uspešno in predano vodila 15 let. Hvala vsem, ki nas podpirate. Poleg občine Trzin so to še občine Domžale, Mengeš, Lukovica, Kamnik in Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije. Novi predsednici Jesenskega cveta Mateji Turk in njeni ekipi želimo potrpežljivost, dobro voljo, prijaznost in zdravje za uspešno vodenje društva. Besedilo in foto: Jožica Trstenjak Rokodelski center Ribnica Prvi torek v marcu smo se žerjavčki odpravili v Ribnico. Tokrat smo se v Ribnico peljali z avtobusom. Po slabi uri vožnje smo izstopili v središču mesta. Mimo grajskega kompleksa in skozi Park kulturnikov smo hitro prišli do Rokodelskega centra. Prepoznavni domači obrti Ribniške doline sta suhorobarstvo in lončarstvo. Izdelovanje suhe robe spada med najstarejše domače obrti. Prostrani gozdovi in ribniška iznajdljivost so zaslužni, da se ta obrt organizirano ohranja že od leta 1492. V Rokodelskem centru Ribnica nam je postopek izdelovanja suhe robe zanimivo prikazal 30-letni mladenič, kustosinja pa nas je popeljala skozi muzejske sobane. Tam smo naredili tudi spominsko fotografijo ob Ribničanu Urbanu. Štirje žerjavčki smo se pod vodstvom izkušene rokodelke lotili izdelovanja košaric. Izdelki domačih ribniških obrti so na prodaj tudi v muzejski trgovini, ki je zelo bogato založena. V trškem jedru Ribnice je cerkev sv. Štefana, ki jo krasita dva zvonika. O zgodovini cerkve nas je seznanil domači župnik, ki je magistriral z nalogo o delih Jožeta Plečnika. Zvonika, ki jim pravijo tudi ribniški kroni, sta eno zadnjih del Jožeta Plečnika. Glavni oltar, delo slikarja 10 | Odsev — Glasilo občine Trzin Ivana Groharja, predstavlja podobo sv. Štefana. Tokrat smo si v Ribnici privoščili malico in se zatem sredi sončnega popoldneva z vlakom odpravili proti domu. Besedilo in foto: Milica Erčulj Odsev našega kraja Peto literarno jutro Žerjavčkov z ogledom filma o Pšati V marcu, natančneje 17. marca, smo se Žerjavčki zbrali v Dvorani Marjance Ručigaj, da bi prisluhnili Branki Urbaniji. Predstavila nam je študijski krožek Etno-fletno, ki že devet let deluje v Trzinu. Medgeneracijsko se povezuje več fantov in deklet in z izmenjavo mnenj nastajajo nove stvaritve. Slušatelji s tem načinom osebnostno rastejo in samopomoč jim služi za opolnomočenje. Leta 2018 je v okviru krožka nastala knjiga Ajdovski kevder, leta 2020 pa film Ukročena trmoglavka. Preden smo si film ogledali, smo vsi zapeli Trzinko in v dvorani je nastalo res fletno razpoloženje. Film govori o reki Pšati, ki izvira v kraju Pšata (Cerklje na Gorenjskem) in se v kraju Pšata izliva v Kamniško Bistrico. V filmu domačini pripovedujejo, kaj vse se je dogajalo ob reki. Presenečeni smo bili nad podatkom, da je na Pšati včasih delovalo sedem mlinov. V filmu so pripovedovalci nam znani krajani, zato nas je film še bolj pritegnil. Z videnim so bili obiskovalci zelo zadovoljni in si tako živahnih juter želijo še več. V imenu društva se Branki Urbaniji in njenim ustvarjalcem krožka Etno-fletno zahvaljujemo za njihov trud pri ohranjanju ljudskega izročila, Matjažu Erčulju pa za tehnično podporo. Film o Pšati na DVD-nosilcu si je mogoče izposoditi na dom tudi v Knjižnici Domžale. Milica Erčulj, foto: zajem zaslona YT Branka Urbanija Obiskali sevniški grad in pokusili torto Soba v jugovzhodnem stolpu gradu V torek, 1. aprila, smo se pohodniki Društva upokojencev Žerjavčki Trzin odpravili na izlet v Sevnico, da bi si ogledali znameniti sevniški grad, ki se bohoti na vzpetini nad starim delom mesta. Malo pred osmo uro smo z vlakom krenili proti Ljubljani, po polurnem postanku pa vožnjo nadaljevali v Sevnico, kamor smo prispeli nekaj minut po deseti uri. Takoj smo se odpravili v turistično informacijski center, kjer nas je pričakala vodnica. Z njo smo si v starem delu Sevnice ogledali brivsko-frizerski salon Kreutz, ki je bil odprt leta 1900 in je danes muzej kulturne dediščine. Zatem smo si ogledali tudi župnijsko cerkev sv. Miklavža. Po ogledu cerkve nas je vodnica popeljala na začetek grajske poti, od koder smo se začeli vzpenjati proti gradu. Grobo tlakovana pešpot se dokaj strmo vzpenja po okljukih. Že s poti so se nam odpirali lepi razgledi na staro Sevnico in savsko dolino. Pred gradom nas je čakal grajski kustos, ki nas je pospremil na ogled krajšega filma o zgodovini gradu. Njegova zgodovina naj bi se začela z redovnico in svetnico Hemo Krško oziroma pozneje s salzburško nadškofijo. Današnja podoba gradu je nastala po letu 1595, ko so ga kupili premožni Musconi. Grad je v tlorisu kvadratne oblike. Njegove štiri vogale podpirajo mogočni okrogli stolpi z debelimi stenami. V notranjosti poslopja je tlakovano dvorišče z več metrov globokim vodnjakom. Grad ima poleg pritličja še dve nadstropji in je danes popolnoma obnovljen. Ogledali smo si samo zgornje nadstropje, ki ima po obodu razporejenih več sob in dvoran. Vsi ti prostori so danes tematsko opremljeni v različnih zgodovinskih slogih. Zanimiva je oprema srednjeveške spalnice, rotary sobe in občinske sejne in poročne dvorane. april 2025 Poročna dvorana ima prehod v jugovzhodni grajski stolp, v katerem je najlepša okrogla soba, saj so njene stene v celoti poslikane. V severovzhodnem stolpu zgornjega nadstropja je lepo urejena tudi zbirka gasilske opreme. Grajske prostore v notranjščini povezujejo obokani obodni hodniki. Hodnik v zgornjem nadstropju ima strop poslikan z arabeskami, kar je edinstveno v naših koncih. Po ogledu gradu smo se sprehodili po grajskem parku z eksotičnimi drevesi. Na južnem pobočju hriba smo si ogledali tudi grajski vinograd modre frankinje. Ob lepih razgledih na dolino in reko Savo smo se počasi vrnili v staro mestno jedro in pot nadaljevali proti železniški postaji. Vmes smo se seveda ustavili tudi v slaščičarni, da smo pokusili torto Melanija. Ob 14. uri smo se z vlakom vrnili v Ljubljano in z avtobusom v Trzin. Besedilo in foto: Rudi Brinšek Društvo upokojencev Žerjavčki OBVEŠČA ✓ Pohodniki se dobivajo vsak torek ob 7. uri pred trgovino Mercator. ✓ Prvi torek v maju, 6. maja, gredo člani društva na avtobusni izlet. Cilj je Pot med krošnjami na Rogli, več informacij v CIH. ✓ Prvi torek v juniju, 3. junija, gredo člani društva na avtobusni izlet v Novo Gorico in Gorico. Več informacij v CIH. ✓ Pevski zbor vadi vsak torek ob 18. uri v DZIR. ✓ Balinarji trenirajo v ponedeljek in petek od 16. do 18. ure v Športno-rekreacijskem parku Mlake, tekme so ob sredah z začetkom ob 17. uri. ✓ Namizni tenis se igra v DZIR ob ponedeljkih od 15. do 17. ure in ob četrtkih od 13. do 15. ure. ✓ Kolesarjenje se začne ob 8. uri izpred CIH po dogovoru. Vabljeni med nas! UO DU Žerjavčki Trzin | 11 Odsev našega kraja Družinsko potepanje po Združenih državah Amerike V okviru potopisnih predavanj, ki jih Planinsko društvo Onger Trzin prireja vsak zadnji četrtek v mesecu, sta 27. marca Tanja in Jože Jankovič v dvorani DZIR predstavila svoje 17-dnevno družinsko potovanje po Združenih državah Amerike, na katerem so vsi družinski člani občudovali predvsem ameriška zavarovana območja. Potovali so v lastni režiji in sproti prilagajali načrt, ki so si ga zastavili pred odhodom čez veliko lužo. Potopisnega predavanja se je udeležilo veliko obiskovalcev, ki so spoznali del naravnih in kulturnih znamenitosti v Združenih državah Amerike. Nekateri med njimi so ob tem obujali spomine na svoje podvige na ameriških tleh. Med prostranimi prerijami, puščavami in gorovji ZDA se skrivajo največja naravna čudesa, ki jih Američani skrbno varujejo na zavarovanih območjih. Vanje so vključeni naravni parki in spomeniki, deli morske obale in rek, zgodovinski kraji in prizorišča bitk ter rekreacijska območja, ki poleg varovanja ozemlja pripovedujejo tudi zgodbo o Ameriki. Del teh je šestčlanska družina Jankovič občudovala na svoji 8400 kilometrov dolgi krožni poti, ki jih je vodila skozi 13 zveznih držav predvsem zahodnega in osrednjega dela države. Z najetim vozilom so pot prevozili v 12 dneh. Naravne lepote so začeli odkrivati v parku Yosemite, v katerem stoji monolit El Capitan, nanj je plezal tudi svetovno znani alpinist Tomaž Humar. Mimo parka Grand Teton so zapeljali v prvi zaščiteni park na svetu (1872), skoraj 9000 kvadratnih kilometrov velik Yelowstone, ki leži na vrhu največjega spečega supervulkana v Severni Ameriki in je dom edinstvenih geo- in hidrotermalnih znamenitosti, med katerimi je najbolj znan gejzir Old Faithful. Videli so tudi Devils Tower, ki je mednarodno pozornost pritegnil zaradi filma Bližnja srečanja tretje vrste. Očarani so bili nad labirintom vzpetin in vrhov, ki jih tvorijo krhke kamnine parka Badlands, ter nad barvitim kanjonom Brayce in narodnim parkom Arches, ki ga tvorijo osupljivi rdeči skalni oboki in druge formacije. Nič manj niso uživali v veličastnem Velikem kanjonu (Grand Canyon), ki ga je skozi milijone let izklesala reka Kolorado. Ustavili so se na njenem slikovitem meandru v obliki konjske podkve Horseshoeband. V dolini Monument Valley, ki jo krasijo velikanski rdeči monoliti iz peščenjaka, so si zlahka predstavljali junake kultnih vesternov režiserja Johna Forda. Ustavili so se tudi na znameniti točki, kjer Narodni park Mesa Verde, špansko »zelena miza«, ščiti kulturno dediščino ljudstva Pueblo, tudi ostanke starodavnih bivališč v pečinah pod skalnimi previsi. je junak filma Forrest Gump končal tek od vzhodne do zahodne obale države. Poleg tega so spoznali del zgodovine staroselcev v narodnem parku Mesa Verde, na bojišču Little Big Horn in prizorišču masakra pri Wounded Kneeju. Ogledali so si tudi v pobočje gore izklesane obraze štirih predsednikov in delno izklesano silhueto indijanskega poglavarja Crazy Horsa na konju, ki bo morda dokončana še v tem stoletju. Čeprav so popotnike lepote narave popolnoma prevzele, so nekaj časa preživeli tudi v mestih. Starše je najbolj očaral utrip San Francisca s strmimi ulicami in mestnimi znamenitostmi, kjer so se po 12-urnem letu že sprehajali po kitajski četrti. V naslednjih dneh so si ogledali še nekaj drugih znamenitosti mesta, med drugim viseči most Golden Gate in nekdanji zloglasni zapor Alcatraz. Kot pravi turisti so si privoščili tudi 20-minutno vožnjo z znamenitim tramvajem. Otrokom je bil bolj všeč vrvež velemesta Los Angeles, kjer so na ulici zvezd in med odtisi dlani in stopal v betonske plošče pred Kitajskim gledališčem iskali znana imena filmske industrije. Ob višje ležečem observatoriju Griffith se jim je odprl spektakularen razgled na dolino mesta in Tihi ocean. Nekaj dni so preživeli tudi v Las Vegasu in v eni od številnih igralnic v mestu preizkusili srečo z igranjem rulete. Prečkali so še 200 metrov visok jez Hoover Dam, se peljali skozi kraj z največjim arzenalom orožja na svetu, pokušali vina v eni od najstarejših vinskih kleti kalifornijskega vinorodnega območja, si ogledali tekmo bejzbola in še bi lahko naštevali. Jože in Tanja Jankovič sta na svojem prvem potopisnem predavanju, na katerem se jima je pridružil tudi sin Gregor, obiskovalcem zaupala še nekaj potovalnih namigov, ki so jim ti z zanimanjem prisluhnili. Poldruga ura predavanja je minila, kot bi trenil. Besedilo in foto: TJ VSESLOVENSKO PETJE 23. aprila ob 18. uri pod gradom Jablje Narodni park Bryce Canyon je s spektakularnimi kamnitimi stolpiči, imenovanimi »hoodoo«, eden najlepših narodnih parkov v ameriški zvezni državi Utah. Zaradi kontrastnih barv, teksture in amfiteatra razgibanih skalnih plasti visokih in tankih stolpičev je pravi raj za fotografe. 12 | Odsev — Glasilo občine Trzin vabimo občane veselega srca, da se nam pridružijo ob prepevanju slovenskih ljudskih pesmi na praznovanju dneva Zelenega Jurija. Člani študijskega krožka Etno - fletno Odsev našega kraja Okoliški vrhovi na novem zemljevidu V začetku leta je Planinska založba v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije in Geodetsko družbo, d. o. o., izdala tudi za Trzince zanimiv planinski zemljevid Polhograjsko hribovje in okolica. Zemljevid predstavlja pretežno z gozdom porasle vrhove med Gorenjo vasjo in Žirovskim vrhom na zahodu, Šentjoštom in Horjulom na jugu, Brezovico pri Ljubljani in Medvodami na zahodu ter Škofjo Loko na severu. Dodatno je na hrbtni strani razširjen z zemljevidoma Šmarne gore in Grmade (1 : 12.500) ter z za Trzince zelo zanimivim zemljevidom Rašice, Dobena in Gobavice v merilu 1 : 25.000. Na planinskem zemljevidu najdemo poleg planinskih poti in planinskih koč številne druge koristne informacije, kot so urejena parkirišča, postajališča javnih prevoznih sredstev, gostišča, turistične kmetije, naravne in kulturne znamenitost, športni objekti v naravi (plezališča, vzletišča jadralnih padalcev ...) in še kaj. Čez predstavljeno območje Polhograjskega hribovja v celoti ali deloma poteka več planinskih obhodnic, tudi Slovenska turnokolesarska pot, Pot kurirjev in vezistov in Evropska pešpot E7. Zemljevid lahko naročite v spletni trgovini Planinske zveze Slovenije, najdete pa ga tudi v vseh bolje založenih knjigarnah. Cena je 9,10 evra. Emil Pevec, foto: arhiv Planinske zveze Slovenije DOSTAVA KURILNEGA OLJA Pred dob ani zgo rim dba m. www.hubat.si april 2025 080 22 36 oglasno sporočilo Hubat! oglasno sporočilo Za toplo zimo in pomlad, kurilno olje dostavlja www.modre-novice.si | 13 Odsev našega kraja Domače gledališče na oder postavilo novo predstavo Labodenje po jezeru je nova predstava gledališke skupine Hlodi. V svojem prepoznavnem slogu, ki v ospredje postavlja gibalno gledališče, so se polni dvorani Kulturnega doma predstavili na premieri 15. marca, ponovitve pa so oziroma bodo uprizorili še 18. in 25. aprila. Ob glasbi klasičnega baleta Labodje jezero na odru po znani hlodovski navadi ni bilo nič klasičnega, a to so obiskovalci, ki so ob koncu igralce nagradili z glasnim ploskanjem in navdušenimi vzkliki odobravanja, tudi pričakovali. Zasedba Hlodi Kulturno-umetniškega društva Franc Kotar namreč ni prvič sodelovala z režiserjem in koreografom Sebastjanom Staričem ter režiserko in dramaturginjo Tatjano Peršuh (tokrat tudi v vlogi svetovalke režije), ki se podpisujeta pod predstavo. Kot so zapisali v trzinskem KUD, so namreč »želeli združiti njune specialnosti v eni predstavi, zato so k delu na novi predstavi povabili oba«. Predstava navdih išče v že omenjeni baletni klasiki in govori o tragični ljubezenski zgodbi, obenem pa raziskuje najrazličnejše pojavne oblike ljubezni in »ljubezni« ter vsega, kar prinašajo ljubezenski odnosi. Člani igralske zasedbe Ana Cimperman, Nina Goropečnik, Gordana Granatir, Aleksandra Kmetič, Matic Stocca in Jan Urbanija so v predstavi poleg pripovedovanja zgodbe pretežno z odrskim gibom in komaj kaj besedami ustvarjali dodatno dimenzijo. Opredelili so jo kot »metagibalno raven«, pri kateri ljubezen razumejo tudi kot ljubezen do gledališča in giba, s čimer iščejo svobodo. Labodenje po jezeru torej tudi tokrat ostaja zapisano fizičnemu gledališču in ohranja svoj prepoznavni slog, poln humorja, samoironije in absurda. Minimalistična scenografija predstave je v rokah Damirja Leventiča, za kostume je poskrbel Janže Vrhovec, Oliver Wagner in Robin Kleindienst za oblikovanje svetlobe in zvoka, pesmi je priredil DJ Zwok, osrednja glasbena nit pa seveda pripada Petru Iliču Čajkovskemu. Vstopnice za ponovitve lahko rezervirate na www.kud-trzin.si. TB, foto: Natalija Nataša Frelih, Peter Hudnik Hoodfoto praznik obcine trzin i Gamsi Mlad 16. ob 18:30 Maj 2025 Parkirišče za Kulturnim domom Trzin VSTOPNINE NI! 14 | Odsev — Glasilo občine Trzin Odsev našega kraja Trzin gostil klovnski festival Za crknt! V Kulturnem domu Trzin se je od 1. do 5. aprila smejalo, pelo in veselilo. Potekal je namreč 1. festival Za crknt!, ki ga je pripravilo Društvo za sodobno klovnsko umetnost. V dneh festivala so pripravili tri (klovnske) predstave, en koncert ter razstavo in instalacijo v kletnih prostorih kulturnega doma, kamor obiskovalci prireditev navadno ne zaidejo. Prve obiskovalce je klovnski festival sprejel prvega aprila, na dan norcev, popoldan so s predstavo Uredu, uredu začeli člani skupine Podtaknjenci. Že ob vstopu v kulturni dom je obiskovalce sprejela nagajiva klovnesa, na stenah pa so bili najrazličnejši duhoviti napisi, ki so obiskovalcem pričarali nasmeh na obraz. Podtaknjenci so skupina performerjev, ki so se v štirih večdnevnih laboratorijih precej trapasto (kot pravijo sami) približevali klovnski črni luknji. Med predstavo so se na prizorišču pojavljali v parih, izvajali nešteto norčij in akrobacij (pa čeprav le z jezikom) in občinstvo spravljali v smeh tudi s pogostim klicem »Aplavz!«. Predstavo so z odra preselili med občinstvo, kjer so nastopili z zanimivimi, klovnsko prirejenimi glasbili in ob koncu še zapeli. Obiskovalcev je bilo veliko, razpoloženje je bilo nalezljivo in smeh ni pojenjal. Prva predstava festivala Za crknt! je s svojo domiselnostjo, improvizacijo in norčavostjo dokazala, da se Trzin zna smejati – in to na ves glas! Po predstavi je sledil večerni koncert skupine Poetically Uncorrect. Zasedba je nastala iz prijateljstva, ljubezni in tudi nekaj ustvarjalnega prepiranja treh umetnikov – Gergelyja Dózse iz Madžarske, Maje Dekleva Lapanje iz Slovenije in Simoena Huzuna, ki prihaja iz sveta nomadizma. Vsak od njih je doma v klovnovstvu, plesu ali gledališču, kar se je močno čutilo tudi v njihovem nastopu. V uvodu so povedali, da imajo 15 avtorskih skladb, predstavili pa so jih osem. Njihova glasba je bila raznovrstna – peli so o kavi, o tem, da je vse enkrat prvič, o igrivosti vsakdana, pa tudi o žalosti in tesnobi. Koncert je bil sproščen, topel in zelo oseben. Med melodijami je bilo čutiti iskreno povezanost nastopajočih, kar je prevzelo tudi občinstvo. Smeh, tišina, čustva – vse je imelo prostor. Zasedba Poetically Uncorrect je s svojo edinstveno mešanico umetnosti dokazala, da ni pravil, ko gre za srčnost v glasbi. (Maja Dekleva Lapajne) je večer začinila z venčkom sintesajzerskih komadov, vse skupaj pa se je po nepogrešljivi pesmi Magla svuda končalo s skupinskim plesom nastopajočih in občinstva. V soboto so klovnski ustvarjalci pripravili kabaretno predstavo z naslovom »Škart roba«, med katero so prvič podelili tudi noskarje, prve tovrstne klovnske nagrade v Sloveniji. Besedilo in foto: Natalija Nataša Frelih in TB Petkova znucana dela in sobotni noskarji april 2025 oglasno sporočilo Petkovo predstavo so člani Društva za sodobno klovnsko umetnost naslovili »Znucana dela« in v njej predstavili svoje starejše točke, ki so v preteklosti med občinstvom preverjeno doživljale največji odziv. Med občinstvo so stopili v vlogah svojih alter idiotov in uspešno podrli četrto steno. Obiskovalci so večkrat postali del predstave in lovili jajčka kvalificirane prodajalke Tereze (Petra Markovič), pomagali telefonirati fejk tajnici Beti (Tina Janežič), drag divi Edini Živi Divi (Simeon Huzun) pošiljali ljubezen, delili objeme producentu z glasbeno žilico Klausyju (Gergely Dózsa) in celo sodelovali pri »likvidaciji« evroposlanca (Tomaž Lapanje Dekleva). Niso se mogli izogniti gibalni animaciji Čuču-va in se čudili gravitacijskim zakonitostim vrtenja šnopsa, ki jih je prikazal zmerno poraščeni Party Animal (Andrej Zupanc). Kapitanka Marina | 15 Generacija Z Starši so mu v veliko podporo, ko potrebuje mir Skupaj s sotekmovalci Žigo Jančarjem, Urbanom Šimnicem in Enejem Faletičem je februarja letos postal svetovni mladinski podprvak v smučarskih skokih. Teden dni pozneje je Trzinec Nik Bergant Smerajc na državnem prvenstvu mladincev do 18 let osvojil bronasto odličje, na ekipni tekmi v družbi kolegov iz Smučarsko skakalnega kluba Mengeš pa je postal državni prvak. 17-letni Nik je predan skakalec, ki potrjuje, da je trdo delo nujna sestavina za uspeh. Na športni poti so mu v veliko oporo celotna družina in tudi drugi sorodniki, prav oče pa ga je navdušil za skoke. Nik hodi po stopinjah šampionov, ki so nas pretekli mesec navduševali v Planici, in skupaj s kolegi dokazuje, da slovenska prihodnost v smučarskih skokih ostaja svetla. Ti je bilo kdaj vsega preveč? Seveda. Ko se je v enem tednu nabralo več stvari: treningi, tekma, ocenjevanje v šoli. In kako potem takšno krizo prebrodiš? Takrat nujno potrebujem dan ali dva popolnega miru. Pri tem so mi starši v veliko podporo. Kdo te je navdušil za smučarske skoke? Oči. Koliko si bil star, ko si jih začel trenirati? Nik, hej, si za nekaj vprašanj? Skakati sem začel pri šestih letih, ko sem začel hoditi v prvi razred. Ja, seveda! Kdo je tvoj vzornik? Najprej iskrene čestitke za tvoje uspehe. Kolikokrat na teden treniraš? Anže Lanišek. Hvala! Treniram od pet- do šestkrat na teden. Če je na sporedu kakšna tekma, se včasih zgodi, da imam tudi dva treninga na dan. Kako je bil videti tvoj zadnji trening? Moj zadnji trening v zimski sezoni je bil nekaj ur pred zadnjo tekmo. Trening sem imel na novi Bloudkovi velikanki, na njej je bila pozneje tudi tekma. Na treningu skušamo popraviti napake. Kako ti uspe usklajevati šolske in športne obveznosti? Zaradi treningov, ki so v večini primerov dopoldne, sem zelo veliko odstoten od pouka. A ker sem v športnem razredu, imam možnost prilagoditev. Je pa včasih zelo težko, predvsem v ocenjevalnih obdobjih. 16 | Odsev — Glasilo občine Trzin Anže je tudi tvoj klubski kolega. Ti je že dal kakšen nasvet? Res je, tudi Anže je član SSK Mengeš. Večkrat nas obišče na treningih, če nima svojih obveznosti. Takrat nam vedno da kakšen nasvet in nas spodbuja. Vedno pravi, da je pri skokih pomembno predvsem to, da v njih uživaš. Kateri uspeh ti je najbolj ostal v spominu? Najbolj mi je v spominu ostal dosežek na mladinskem svetovnem prvenstvu v Lake Placidu, kjer smo letos z ekipo postali svetovni podprvaki. Se pa zelo rad spominjam tudi svojih prvih stopničk v mednarodni konkurenci, in sicer je to bilo v Hinterzartnu leta 2021, kjer sem na mladinskem pokalu FIS osvojil tretje mesto. Vsekakor mi bodo v spominu ostale tudi prve točke, ki sem jih osvojil na celinskem pokalu februarja v Kranju. Otroci in mi Kakšne pa so tvoje želje, cilji? Ti poleg šole, treningov in tekem ostane še kaj časa za kakšen drug hobi? Da bi nekoč tekmoval v svetovnem pokalu. Zelo rad igram nogomet. Ob koncu tedna, kadar nimam tekme ali treninga, se dobim s prijatelji in ga igramo. Na kaj pomisliš na vrhu zaletišča, preden se spustiš po skakalnici? Pomislim, kaj vse moram narediti, da bosta skok in daljava dobra. Imaš kakšen poseben ritual na dan tekme? Ja. V celoti se posvetim tekmi. Najprej tečem, nato sledi raztezanje in na koncu aktivacija. Tekmuješ tudi v tujini – katero prizorišče ti je najljubše? Res je, letos sem kar veliko tekmoval zunaj Slovenije. Udeležil sem se tako tekem alpskega pokala in pokala FIS kot tudi mladinskega svetovnega prvenstva. Doslej mi je bilo najbolj všeč v kraju Chaux-Neuve v Franciji. Raje tekmuješ posamezno ali ekipno? Kje te najdemo na prost dan? Največkrat sem doma, dobim pa se tudi z nekaterimi sošolci iz osnovne šole. Še tri o Trzinu. Kaj ti je najbolj všeč? Nova športna dvorana. Najljubši dogodek, prireditev? TrznFest. Kaj bi najprej spremenil, če bi imel čarobno palčko? Predvsem bi poskrbel za prometno ureditev na Mengeški cesti. Oboje enako. Imaš kakšno zanimivo anekdoto s treninga ali tekme? Skoraj na vsakem treningu in tekmi se zgodi kaj bolj ali manj smešnega. Ne morem pa reči, da mi je kakšen dogodek prav posebno ostal v spominu. Hvala. Tjaša Toni Skubic, foto: osebni arhiv Pokaži, kaj znaš V torek, 18. marca, so po koncu pouka na mesto učiteljev stopili starši in se udeležili prireditve Pokaži, kaj znaš, ki sta jo pripravili svetovalna delavka Katja Kadivec in učiteljica Lara Krafogel. Približno sto otrok je lahko izbiralo med kar devetimi različnimi delavnicami, na katerih so starši predstavljali svoje poklice. Pri poklicu zdravnika so se preizkusili kot kirurgi in medicinske sestre, reševalci in policist so se pripeljali kar z reševalnim in policijskim vozilom, učili so se ruščino in znakovni jezik, se sproščali in spoznali delo kozmetičarke, ogledali so si predstavo in izdelali svoj mali kamišibaj ter se usedli na čisto pravi motor za motokros. Po delavnicah so se okrepčali s pokovko, ki je bila popoln zaključek čudovitega popoldneva. Nekaterim je bilo žal, da so take delavnice le enkrat na leto in ne vsak teden. Ana Žajdela, učiteljica slovenščine, foto: Katja Kadivec, svetovalna delavka april 2025 | 17 Otroci in mi Pisani marec v enotah Žabica in Palčica Marca se je v vrtcu zvrstilo dosti prireditev in dogodkov. Na začetku meseca so nas razveselile maškarce vseh vrst. Bile so barvite, vesele, hudomušne, razigrane in sladkosnede, saj se je vsaka maškara že pri zajtrku sladkala s krofom. Dan se je nadaljeval z glasnim rajanjem in preganjanjem zime. Najstarejše maškare iz enote Palčica so ta dan obiskale župana in dom starejših občanov in jim tako prinesle živahnost v njihova delovno in bivalno okolje. V tem tednu nas je obiskala tudi zobna miška in nam pokazala, kako si pravilno umivati zobe. Želi si, da bi pod blazino dobivala samo bele mlečne zobke, da se bo njen zobni grad še naprej belo bleščal. Že naslednji teden nas je pričakal slovenski dan zaljubljenih, gregorjevo, ko se ptički ženijo. Na žalost je letošnja prireditev spuščanja gregorčkov po Pšati odpadla zaradi slabega vremena, zato se je delavnica izdelovanja gregorčkov v Medvedkih spremenila v delavnico izdelovanja ptičkov. Bila je prav tako vesela in polna delovnega zanosa tako otrok kot staršev. Sledila je že tretja abonmajska predstava v tem šolskem letu, njen naslov je bil Škratka Sladka, lov na skriti zaklad, v izvedbi gledališča Ku-kuc. Škratka Sladka je bila na lovu za skritim zakladom, pri čemer pa so ji pri vseh pripetljajih radi pomagali tudi otroci, ki so z navdušenjem spremljali predstavo. Škratka Sladka in Piškotko sta nam humorno pričarala čudovito zgodbo o prijateljstvu, medsebojnih odnosih, sodelovanju, bližini in toplini. Vsi smo še nekaj časa podoživljali zgodbo. Ves mesec so po skupinah potekala srečanja s starši ali starimi starši, ki so odhajali veseli in ponosni na svoje otroke oz. vnuke ter veseli zavzetosti vzgojiteljic, ki otroke pripravijo, da ti lahko pokažejo, kaj znajo. Tako so otroci iz skupine Sovice pripravili predstavo Kdo je napravil Vidku srajčico. V predstavi so čudovito zaigrali prav vsi otroci v skupini. Z zgodbo so nam pokazali, kako lahko s skupnim sodelovanjem in medsebojno pomočjo dosežemo nemogoče. V knjigah smo prebrali, da gospa Zima ne mara maškar in njihovega direndaja in raje pobegne pred njimi. Ker smo rajali zares glasno in jo tako pregnali, smo dočakali tudi prvi pomladni dan, ki naznanja prebujanje narave v vsej njeni lepoti. Spet smo rajali, a tokrat ne da bi pregnali gospo Pomlad, temveč zato, ker smo je bili veseli. Temu veselju so se naslednji dan pridružili tudi Domžalski rogisti, ki so nam zaigrali kar nekaj pesmi in nam zares privlačno predstavili lovsko uniformo ter povedali veliko zanimivih stvari. Tudi to, da so lovci zelena bratovščina in da je njihova glavna naloga, da ohranjajo gozd živ. Kljub pestremu dogajanju so po skupinah ves marec potekali raznovrstni tematski sklopi. Tako so v skupini Veverice govorili o Sloveniji in ga sklenili z obiskom gosp. Mateje Čulibrk, ki jim je predstavila gorenjsko narodno nošo. Otroci so z gospo še skupaj zaplesali in nato gorenjsko narodno nošo tudi narisali. Otroci iz skupine Čmrlji in Veverice so odšli na ogled žerjavčkov (močvirskih tulipanov ali močvirske logarice) pod vodstvom Mira Štebeta. Vrtec je zares kraj, kjer se ves čas dogajajo izredno zanimive stvari in vsak dan izvemo kaj novega. Vsi skupaj se čudimo nad vsem mogočim, še prav posebej pa nad izvirnostjo in preprostostjo otrok ter njihovo bistrostjo. Besedilo in foto: Irena Mali Učenje učenja – ključ do boljših učnih navad V Osnovni šoli Trzin smo 6. marca 2025 izvedli predavanje z naslovom Učenje učenja. Cilj srečanja je bil učencem in staršem predstaviti učinkovite pristope k učenju, ki jim lahko pomagajo pri boljšem pomnjenju, razumevanju snovi in večji motivaciji za delo. V prvem delu sva predavateljici Mojca Plemeniti in Živa Jarec poudarili pomen razumevanja lastnega učnega sloga. Vsak učenec se uči drugače, zato je pomembno, da prepozna, katere metode mu najbolj ustrezajo. Če učenje prilagodimo svojim potrebam, si lahko prihranimo veliko časa in truda. Poudarili sva tudi pomen načrtovanja, sprotnega spremljanja napredka in prilagajanja strategij, kadar neka metoda ne prinese želenih rezultatov. V nadaljevanju sva predstavili nekaj preprostih, a učinkovitih načinov za izboljšanje učnih navad: • A ktivno učenje – zapisovanje lastnih povzetkov, povezovanje nove snovi s predhodnim znanjem in uporaba miselnih vzorcev. • Tehnike pomnjenja – uporaba mnemotehnik, akronimov in drugih načinov, ki pomagajo pri shranjevanju informacij. • Ponavljanje – obnavljanje snovi v časovnih presledkih, da se informacije bolje vtisnejo v dolgoročni spomin. • Organizacija – organizacija časa, učnega gradiva, osredotočenost in premagovanje izgovorov za prelaganje učenja. Učenci so s praktičnimi vajami preizkusili različne metode in ugotavljali, katera jim najbolj ustreza. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako ostati motiviran in kako se spoprijeti s težavami, ki jih prinaša učenje. Poudarili sva, da sta vztrajnost in pozitivna naravnanost ključna de18 | Odsev — Glasilo občine Trzin javnika pri doseganju boljših rezultatov. Predavanje se je končalo z razpravo, v kateri so udeleženci delili svoje izkušnje in izzive pri učenju. Skupaj smo poiskali rešitve, ki jim bodo v pomoč pri nadaljnjem šolanju in osebnem razvoju. Razumevanje lastnega učnega procesa je ena najpomembnejših veščin za uspeh v šoli in pozneje v življenju. Upava, da bodo učenci predlagane metode uporabili v praksi ter si s tem olajšali svoje šolske obveznosti. Kakšna je vloga staršev pri učenju (učenja)? Podpora pri učenju: starši naj imajo pozitiven odnos do šole, pomagajo pri nalogah, vzpostavljajo otrokove delovne navade. Spodbujanje samostojnosti: starši otroku pomagajo razviti odgovornost in organizacijske veščine. Ustvarjanje spodbudnega in varnega okolja: starši ustvarijo miren prostor za učenje in ohranijo realna pričakovanja. Komunikacija s šolo in čustveno-emocionalna vloga staršev je prav tako pomembna. Mojca Plemeniti, mag. spec. reh. ped., in Živa Jarec, inkl. ped. Kultura in knjiga Izbor muhasto aprilskega branja Kristin Hannah: Ženske Večkrat nagrajena avtorica Kristin Hannah se tokrat poglobljeno loteva ene ključnih zgodovinskih problematik, vloge ženske v vojni. Protagonistka pooseblja izkušnje marsikatere ženske. Kako si utreti pot v svetu, kjer imajo glavno besedo moški? Kako izkazati svojo voljo, ko pa ti je ta že z rojstvom zaradi biološkega spola odvzeta? Avtorica v zgodbi poudarja ključna vodila tedanje družbe ter predvsem močno voljo, ki jo mora Frances vseskozi izkazovati, da doseže svoje cilje v moškem svetu. Gary Lonesborough: Zaje*ali smo Avstralska divjina v boju s sodobno družbo. Mladostniki z obrobja, pripadniki marginalne skupnosti, ki naj bi kazili novodobne skupnosti, v resnici pa so oni tisti, ki jih družba zlorablja. Jamie je mladenič z ob- robja, pripadnik avstralskih staroselcev, preživel je napad, ki ga povzroči zgolj njegova barva polti. Razjarjen zaradi bolečega dogodka se odloči za maščevanje. Anja Mugerli: Plagiat Kresnikova nagrajenka in prejemnica posebne nagrade za književnost Evropske unije. V tokratnem naboru kratkih zgodb se dotika vprašanj zaupanja, idealiziranja, vere in razočaranja. Ne le v naslovni zgodbi, kjer odpira vprašanje razmerja med nekakšno vzornico in njeno sledilko, tudi v preostalih zgodbah se dotika prepogostih dvomov o iskrenosti medčloveških vezi in tanko mejo med vzajemnim delovanjem in enostranskim izkoriščanjem. Zdenka Kopač, Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin Vabljeni na Festival nabiralništva Vabljeni na Festival nabiralništva, ki bo letos potekal v soboto, 7. junija, z delavnicami po vsej Sloveniji, in v nedeljo, 15. junija, s sejmiščem na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Celoten program festivala predstavljamo na https://festivalnabiralnistva.si. Delavnica v okviru festivala bo pod vodstvom dr. Katje Rebolj potekala tudi v Trzinu. Za delavnico je potrebna prijava. Spoznajte divjo kulinariko in rešitve iz bližnje narave. RENAULT CAPTUR že za 17.990 €* *Ob nakupu vozila Renault Captur Evolution TCe 100 LPG kupec prejme popust v višini 1.600 € in 2 leti tovarniške garancije. Ob financiranju z Mobilize Financial Services kupec prejme tudi bonus ob financiranju v višini 3.000 € z vključenim DDV. Priporočena maloprodajna cena modela v akciji je 17.990 €, ni obvezujoča za pooblaščene trgovce in že vključuje popust in bonus ob financiranju ter DDV in DMV. Pogoj akcije je sklenitev finančne pogodbe z minimalno financirano vrednostjo 8.000 € in minimalnim trajanjem 48 mesecev ter sklenitev avtomobilskega zavarovanja za čas financiranja z Mobilize Financial Services. Ponudba velja za fizične kupce od 15. 03. 2025 do 30. 4. 2025. Poraba pri mešanem ciklu: 4,5-6,6 l/100 km. Emisije CO2: 102-147 g/km. Emisijska stopnja: EURO6e. Emisija NOx: 0,0055-0,0467 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika vozila je simbolična. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. GA Adriatic d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Renault priporoča oglasno sporočilo renault.si Avtohiša Real d.o.o., Vodovodna c. 93, Ljubljana Simon Blaznik, 041 601 750 april 2025 Peter Koci, 051 319 185 Igor Ulčar, 041 739 878 www.avtohisa-real.si | 19 Šport in šah Islandsko obarvani dan žena V pokriti jahalnici gradu Prestranek je bil 8. marca dan islandskega konja, ki ga je pripravilo Združenje islandskih konj Slovenije. Na njem so sodelovali tudi predstavniki konjeniškega društva Ranč Seleren, ki deluje na obrobju trzinske občine. Turnirja sta se udeležila dva islandska konja, Amor in Framtið, po domače Frančka, skupaj z njunima jahačicama Ajdo Mav in Mio Kocjančič. Dan islandskih konj je bil prava paša za oči. Tudi tisti, ki te čudovite pasme morda ne poznajo, so lahko spoznali, kako ljubki, trpežni in izjemno močni so ti konji, ki sicer slovijo po svojem mirnem značaju, vzdržljivosti in edinstvenih hodih, med katerimi najbolj izstopa znameniti tölt. Čeprav so islandci v primerjavi z drugimi pasmami konj majhni (do 150 centimetrov) in se zdijo, kot da jih je na travnik kdo prestavil iz kakšne risanke, pa so presenetljivo močni in vzdržljivi, poleg tega imajo krasen značaj. Vse to je bilo prikazano na islandskem dnevu konj, ko so konji in jahači predstavili svoje znanje v več različnih disciplinah hodov (kas, galop, tölt) in spretnostnem jahanju (mimo različnih ovir in preprek). Vse to pod budnim očesom sodnikov, ki so ob nepravilnem koraku ali gibu dopustili ponovitev naloge, saj je bil turnir namenjen predvsem druženju ljubiteljev, rejcev, jahačev in lastnikov teh čudovitih bitij. Vendar je bil turnir tudi tekmovalne narave in po opravljenih nalogah so najboljšim podelili nagrade – rozete. Ranč Seleren je z Ajdo Mav z Amorjem in Mio Kocjančič s Frančko domov prinesel več nagrad, obe pa sta dokazali, kako odlično je njuno znanje. Med glavnimi tekmovalci na turnirju je bilo sicer veliko islandskih konjev in jahačev iz Društva islandskih konj Drskovče, predstavniki Društva Islandski konji UrsaHOF Slavina ter Janez Robnik, prav tako znan rejec islandskih konj. Ob koncu turnirskega dela je nastopilo šest islandskih konj in jahačev, ki so v skupinskem nastopu sinhrono opravili skoraj osemminutni nastop, kar je za jahače prav poseben preizkus. Po tekmovalno obarvanem delu je Katja Porenta, manualna terapevtka za konje, predavala o prepoznavanju najpogostejših mišičnih težav pri islandskih konjih. Mišice islandcev so prilagojene specifičnim hodom, kot sta tölt in pas, zato je pri njih težave včasih težko prepoznati. V večernem delu je Združenje islandskih konj opravilo društveno srečanje in za- črtalo smernice za delo v prihodnje. Če so vas islandski konji prevzeli, vabljeni, da se ob predhodni najavi na Ranču Seleren spoznate s temi čudovitimi družabniki, ki so bili nekoč vikinški sopotniki, danes pa prevzemajo srca ljudi po vsem svetu. Besedilo in foto: Mateja Erčulj, ranč Seleren Zgodovina islandskih konj Islandski konji so zelo priljubljeni v zahodni Evropi, Skandinaviji in Severni Ameriki. Na Islandiji živi približno 80.000 islandskih konj (in 317.000 ljudi), po vsem svetu pa jih je še 100.000, od tega kar 50.000 v Nemčiji in od 500 do 600 v Sloveniji. V našo državo so pasmo prvič pripeljali leta 1996, od takrat naprej pa je njen sloves pri nas hitro rastel. Prve konje so na Islandijo pripeljali Vikingi v 9. stoletju. S skrbno in selektivno vzgojo so se razvili v konje, kot jih pod imenom islandski konji poznamo danes. Svoje je opravila tudi naravna selekcija, ki je na Islandiji zaradi podnebja in pokrajine še posebej kruta in neizprosna. Število konj na tem otoku je precej zdesetkal velik izbruh vulkana Laki okoli leta 1780. Konji, ki so po vsem tem še ostali, so se začeli počasi razvijati v današnje islandce. Zanimivo je, da so se islandski konji skozi stoletja razvijali v osami, dobesedno ločeni od vsega drugega sveta, kajti že od leta 1100 velja poseben zakon, ki ne dovoljuje uvoza konj in konjske opreme na Islandijo. Vsak islandski konj namreč lahko Islandijo zapusti, ne sme pa se nikdar več vrniti. Enako velja tudi za vso konjsko opremo. Ker pa so bili islandski konji stoletja edina vrsta konj na tej otočni državi, so se morali pokrajini in podnebju kar se da prilagoditi, zato so razvili tudi svoje vsestranske lastnosti, zaradi katerih so tako priljubljeni. (vir: ekonji.si) 20 | Odsev — Glasilo občine Trzin Šport in šah Šahovski marec poln manjših neuspehov Trzinski šahisti smo v marcu tekmovali na dveh frontah. Pokal Šahovske zveze Slovenije je potekal od 7. do 9. marca v Zagorju ob Savi in je imel kot vsako leto pet krogov, odigranih v počasnem tempu 90 min + 30 sek/ potezo. Za organizacijo tekmovanja so poskrbeli Zagorjani, ki so zagotovili prostoren in svetel igralni prostor v prvem nadstropju tamkajšnjega gasilskega doma. Letošnji pokal je potekal v okrnjeni konkurenci 13 ekip, pet manj kakor lani. Na žalost so padec utrpele tudi igre trzinskih šahistov. Potem ko smo v letu 2024 z odličnimi igrami priborili izjemno četrto mesto, se tokrat ni izšlo po naših željah. Na turnirju je ekipa Šahovskega kluba Trzin zbrala dve zmagi (proti Zagorju 2 in Komendi), remi (z novomeško Krko) in dva poraza (proti trboveljskemu Rudarju in Slovenski Bistrici), kar je na koncu zadostovalo za delitev 5.–9. mesta, po dodatnih merilih smo zasedli prav 9. mesto. Upe na višjo uvrstitev je pokopal slab začetek turnirja, računalniški algoritem nam je tako v nepravem trenutku v zadnjem krogu za nasprotnika namenil favorizirano Impol Slovensko Bistrico, ki nas je odpihnila s 3,5 : 0,5. S trzinskega vidika je bila svetla točka turnirja nastop našega srbskega mojstra Fide Milana Joceva, ki je iz petih partij zbral štiri točke, med drugim je remiziral proti bistriškemu IM Žanu Tomaziniju, nekdanjemu državnemu prvaku. Drugi člani ekipe smo v točkovni zbir prispevali: Peter Krupenko dve točki iz petih partij, Hinko Krumpak 2/5, Stane Rijavec 1/2 in Dušan Leben 0/3. Lestvica pokala Šahovske zveze Slovenije (skupaj 13 ekip): 1. mesto: Šahovsko društvo Kočevje – 9 točk, 2. mesto: Šahovski klub Žalec – 8 točk; 3. mesto: Šahovski klub Impol Slovenska Bistrica – 7 točk; … 9. mesto: Šahovski klub Trzin – 5 točk. V prejšnji številki Odseva smo pisali o stanju v ljubljanski ligi po 4. krogu, ko sta trzinski moštvi med 17 ekipami bili na tretjem in 13. mestu. V času pisanja članka se je liga ravno zaključila in tudi v njej smo na žalost Trzinci doživeli padec. Prvi trzinski ekipi Buscotrade ni uspelo zadržati mesta na stopničkah, saj smo po zmagi s 3 : 1 proti Zelencem LPP doživeli hud poraz 0,5 : 3,5 proti Domžalam. Sledila sta remija 2 : 2 proti ekipama Mengeš - Trzin in Dvoboj 8. kroga ljubljanske lige ŠK Trzin : ŠK Komenda Pogi Črni graben ter v zadnjem krogu imenitna zmaga s 3,5 : 0,5 proti Dolu pri Ljubljani. Iz dvoboja proti Dolu gre omeniti zmago našega Emila Laha proti skoraj 300 točk višje rangiranemu Sebastjanu Markoji v ostri sicilijanski partiji. Druga trzinska ekipa je v 6. krogu morala priznati premoč Mengšu z 0 : 4 in v 7. krogu v gosteh še z 1 : 3 trboveljskemu Rudarju. Sledila sta tesna zmaga 2,5 : 1,5 proti drugi komendski ekipi Pogi in v zadnjem krogu nov poraz 0 : 4 proti ekipi slepih in slabovidnih Karel Jeraj. Ko potegnemo črto, so predstave obeh ekip zadostovale za četrto mesto (Trzin Buscotrade) in zadnje 17. mesto (Trzin). Za ekipo Buscotrade je končna uvrstitev bržkone stvaren rezultat, četudi so vsako sezono želja stopničke. V tej sezoni so precejšnjo težavo predstavljale odsotnosti igralcev. Ekipa Trzin po drugi strani bržkone res spada v spodnjo polovico razpredelnice, a bi si glede na zmožnosti zaslužila prehiteti vsaj kakšno od ekip in v tem smislu 17. mesto prav tako velja za manjši neuspeh. Lestvica Ljubljanske lige (skupaj 17 ekip): 1. mesto: Šahovsko društvo Vrhnika – 27 točk; 2. mesto: Šahovski klub Trebnje BMP – 22 točk*; 3. mesto: ŠD Domžale - 23 točk; 4. mesto: ŠK Trzin Buscotrade – 21 točk; … 17. mesto: ŠK Trzin – 12 točk. (*V času pisanja članka ŠK Trebnje BMP še ni odigralo 9. kroga.) Peter Krupenko, foto: Franc Poglajen Izvleček iz sklepa o določitvi volišč Objavljamo Izvleček iz sklepa o določitvi volišč in območij volišč ovk 4011 - Domžale 2 (volišča na območju občine Trzin) za izvedbo glasovanja na zakonodajnem referendumu o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti (OdZDPIDU), ki bo 11. maja 2025. VOLIŠČE 4.11.14 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN I, Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta št.: 1, 1a, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5a, 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 9b, 9c, 10a, 11, 12, 12a, 12b, 12c, 12d, 12e, 12f, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, 13e, 13f, 13g, 14 in 15b, Mengeška cesta in Za hribom 2a, 2b, 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10, 10a, 11, 11a, 11b, 11c, 12, 12a, 12b, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 20, 20a, 22, 26, 28, 30, 32, 34 in 36. VOLIŠČE 4.11.15 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN II, Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Cankarjeva ulica, Kidričeva ulica 5, Košakova ulica 1 in 2, Ljubljanska cesta 15, 15c, 16, 16a, 16b, 16c, 18, 18a, 20 in 24, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica vsa, razen 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Na jasi, Onger, Partizanska ulica, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica Kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, Ulica Rašiške čete vsa, razen 1, 2, 5 in 5a, Vegova ulica, Za hribom 1, 1a, 2, 3, 4, 4a in 5 in Župančičeva ulica. april 2025 VOLIŠČE 4.11.16 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN III, Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Bergantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Kidričeva ulica vsa, razen št. 5, Kratka pot, Ljubljanska cesta 15a, 17, 19, 19a, 19b, 21, 23, 25, 26, 27, 28, 28a, 29, 33, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 51a, 52a in 55, Mlakarjeva ulica 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motnica, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica bratov Kotar, Ulica Rašiške čete 1, 2, in 5a in Zorkova ulica. VOLIŠČE 4.11.901 - DRUŠTVO LIPA, DOMŽALE, Ljubljanska 58, Domžale; Predčasno glasovanje. VOLIŠČE 4.11.970 – OMNIA DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale; Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. Pristojnost organizacije in izvedbe glasovanja na volišču 4.11.970 OMNIA DOMŽALSKI DOM se s tem sklepom prenese na Okrajno volilno komisijo 4010-DOMŽALE 1. Vsa volišča na območju okraja so dostopna invalidom. Okrajna volilna komisija 4011-Domžale 2, predsednica Anita Janjoš, univ. dipl. prav. | 21 Okolje Spomladanske selitve dvoživk Spomladanske selitve dvoživk so bile povsod po Sloveniji zaradi deževnega vremena in primernih temperatur nad 5 stopinj Celzija zgoščene v prvi polovici marca. V Trzinu že tretje leto opažamo, da na naših ulicah ni množičnih selitev navadnih krastač, o čemer smo že pisali. V Trzinu je v zadnjih letih vse manj krastač in več rjavih žab, med katere sodi tudi sekulja. Mresti sekulje na močvirnih travnikih v Mlakah Dvoživke se hitro odzivajo na spremembe v okolju, zato so pomembni kazalniki stanja okolja. Življenjska okolja dvoživk, v katerih je veliko vrst, in njihova velika številnost pomenijo zdravo in uravnoteženo okolje. Ko dvoživke nenadoma izginejo ali se njihovo število opazno in neprekinjeno zmanjšuje, je to opozorilni znak, da se razmere v okolju slabšajo, čeprav drugih sprememb še nismo zaznali. Vzroke sprememb je treba raziskati in pravočasno ustrezno ukrepati. Dvoživke spadajo med najbolj ogrožene vretenčarje v Evropi in v Sloveniji. Najbolj jih ogrožajo izguba, spreminjanje in uničenje primernih življenjskih okolij (mrestišč, prezimovališč, poletnih zatočišč) ter prekinitev selitvenih poti, ki so posledica različnih naravnih in družbenih dejavnikov. Med dejavniki izpostavimo nenadzorovano urbanizacijo in razpršeno poselitev, razvoj infrastrukture in veliko gostoto prometa, zaradi česar so presekane selitvene poti. Potem so tu še drobljenje življenjskih prostorov, kar onemogoča genski pretok med populacijami in zato prihaja do genskega osiromašenja populacij. Problematični so zasipavanje in izsuševanje močvirij, regulacije vodotokov in protipoplavne ureditve poplavnih območij, čiščenje in izsekavanje vegetacije na bregovih in v blažilnem pasu vodotokov, uničevanje njihovih kopenskih življenjskih okolij s sečnjo gozdov Planinski pupek v luži vlake pod Rašico in spremembo namembnosti 22 | Odsev — Glasilo občine Trzin Navadni močerad v močvirni dolinici pod Rašico v Trzinu zemljišč, spremembe v kmetijstvu z vnosom novih tehnologij, vnos pesticidov in gnojil v tla, podtalnico in vodotoke, melioracije, zložba zemljišč (komasacije), nasadi monokultur, spreminjanje travnikov v njive ipd. Na populacijo dvoživk vplivajo tudi onesnaževanje voda, vnos ali spontano naseljevanje tujerodnih in invazivnih živalskih in rastlinskih vrst (npr. rib, rac ali želv) v vode, kjer jih prej ni bilo, kisli dež in globalne podnebne spremembe (segrevanje ozračja in območno zmanjšanje količine padavin, večje sevanje UV-žarkov, poplave …) ter kombinacija in seštevanje naštetih dejavnikov. V zadnjem času znanstveniki v Evropi opozarjajo tudi na nevarnost širjenja organizmov, ki povzročajo različne bolezni dvoživk in so ponekod po svetu povzročili njihovo izginotje. V Trzinu smo opazili, da je na močvirnih travnikih ter v mokrotnih dolinicah povirij pod Rašico in v Mlakah ter v Frnihtovem bajerju odložena obilica mrestov rjavih žab, tako sekulj kot rosnic, ki imajo drugačne poti in smeri selitev kot navadne krastače. V bajerju je zaznati oglašanje samčkov zelenih žab in nekaj navadnih krastač. Prisotne pa so tudi invazivne in tujerodne vrste rib, želv ter race, ki se hranijo z mrestom, kar je usodno za ohranitev populacij dvoživk. Lani je Zavod RS za varstvo narave organiziral izlov želv, ki pa ni bil uspešen. Na padlih drevesnih deblih na vodni površini lahko opazimo vsaj tri želve rdečevratke. Ob sončnem vremenu lahko vidimo tudi ribe ameriške somiče, ki se sončijo blizu vodne gladine in skačejo iz vode. Dvoživke premagujejo precejšnje razdalje, da pridejo do vode, kjer odložijo svoja jajca. Rjave in zelene žabe preskačejo razdalje do Če naletite na mrest, ki je na suhem (na sliki je na suhem odložen mrest rjavih žab), ga v vedru vode prenesite v bližnjo vodo. Primerni so na primer obcestni jarki ob beli cesti, kjer voda počasi teče. Ne odložite mresta v potoke, saj ga voda odnese po toku navzdol. Okolje 1000 m, če vodne površine na tej razdalji ni, odložijo mrest že prej, kar smo letos opazili tudi v Trzinu. Mresti so lahko odloženi tudi v plitve luže, kjer se voda presuši. Poleti v Mlakah in Blatnicah potekajo razmnoževalni cikli še drugih vrst dvoživk, predvsem hribskega urha in pupkov. Med pupki prevladuje planinski pupek, v Mlakah in na koncu bele ceste pa je bil lani opažen bolj ogrožen in redek veliki pupek. Te vrste odlagajo jajca v manjše luže, v jarke na gozdnih cestah, vlakah in poteh. Če se gozdne ceste in predvsem vlake vzdržuje z utrjevanjem in zasipanjem v času njihovega razmnoževalnega cikla, je to usodno za ves zarod teh vrst dvoživk. Primeren čas za vzdrževanje gozdnih prometnic je pozna jesen ali pozimi. lokalno okolje, saj bomo le tako ohranili biotsko raznovrstnost in tudi dvoživke kot njen sestavni del. Za ugotavljanje konkretnih vzrokov za zmanjšanje populacije navadnih krastač pa so nujne strokovne raziskave. Besedilo in foto: Maja Brozovič Vir: Poboljšaj, K., A. ,Sedej in M. Uhliř, 2019. Strokovne podlage za izdelavo navodil in tehničnih specifikacij za zagotavljanje migracijskih koridorjev dvoživk na državnem cestnem omrežju. Poročilo. Vse vrste dvoživk v Sloveniji so uvrščene na rdeči seznam (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam), zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in uvrščene na Dodatek II in III Bernske konvencije (Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov). Nekatere so strožje varovane vrste in so uvrščene na Prilogo II in/ali Prilogo IV Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (Direktiva o habitatih). V Sloveniji je tako kot v drugih državah EU opredeljeno omrežje posebnih varstvenih območij ali omrežje Natura 2000 tudi z namenom zavarovanja habitatov dvoživk (v Sloveniji za šest vrst dvoživk, ki so v Prilogi II Direktive o habitatih). V Sloveniji je tako kot v drugih državah EU opredeljeno omrežje posebnih varstvenih območij ali omrežje Natura 2000 tudi z namenom zavarovanja habitatov dvoživk (v Sloveniji za šest vrst dvoživk, ki so v Prilogi II Direktive o habitatih). V Prilogo II Bernske konvencije sta uvrščena tudi veliki pupek in hribski urh, ki sta še prisotna v Trzinu. Kot posebno varstveno območje ali omrežje Natura 2000 je opredeljeno območje Rašice tudi z namenom zagotavljanja ohranjanja življenjskega prostora dvoživke hribski urh. Prizadevajmo si vsak po svojih močeh za uravnoteženo in zdravo Poslednji žerjavčki? Šel sem pogledat, kako letos v trzinskem močvirju uspevajo močvirski tulipani – žerjavčki, kot jim rečemo Trzinci. Cvetice, ki so nekoč travnike v okolici Trzina spomladi odele v vijolično barvo, zdaj žalostno izgubljajo svoj boj za preživetje. Še sem jih našel, vendar so zdaj le še posamezni cvetovi. Travniki, ki so bili pred leti dokaj lepo prekriti s kimajočimi cvetovi, so zdaj zarasli s šašem in drugim močvirskim rastlinstvom, nekatera nekdanja rastišča so zdaj neprehodne goščave, v katerih se dostikrat zadržuje voda, čez nekatera pa so veselo vozili traktorji in vse razrili. Ob sledovih kolesnic sem ponekod še našel žalostne cvetice, ki v svoji osamljenosti in žalostni usodi sklanjajo svoZa ohranjanje močvirske logarice je nujno, je tulipanom podobne cveda ohranjamo mokrotne travnike, mokrišča. tove. Žalosten sem, ko vsako april 2025 Osamljena rožica ob traktorski kolesnici, ki je imela več sreče kakor njene sestrice. leto najdem manj cvetov, ki spadajo celo med zaščitene in ogrožene rastline. Žal je ta zaščita le na papirju. Besedilo in foto: Miro Štebe (Besedilo je bilo prvotno objavljeno 21. marca na osebni Facebookovi strani Mira Štebeta.) | 23 Živeti bolje Metoda AEQ Ko bolečina spregovori ... Vsak izmed nas je verjetno že imel v svojem življenju priložnost začutiti bolečino. Nihče ne ve, kako jo drug človek občuti v svojem telesu. Lahko samo domnevamo na podlagi svojih lastnih telesnih izkušenj in občutij, zato bolečino vsi občutimo na svoj edinstveni način. Bolečina nastane v nas in je posledica udarca, napačnega ravnanja z delom telesa (zvin, zlom, poškodba), bolezni (zbadanja ali pekočih bolečin v delu telesa) ali posledica čustvenih stanj v telesu (žalost, depresija ...). Zdravo telo ne boli. Boli nas telo, ki je poškodovano, bolno ali ranjeno. Zato lahko gledamo na bolečino tudi kot na obrambni mehanizem telesa. Telo nas z bolečino ustavlja – spodbuja nas, da si vzamemo čas in mu prisluhnemo. Lahko opazujemo, v kakšnih položajih se bolečina pojavlja in v katerem položaju je močnejša ali šibkejša: ko ležim, stojim, sedim, se premikam ... Kaj bolečina sproža v nas? Nas postane strah, ko jo začutimo, nas ustavlja pri našem delovanju ali le pri nekaterih gibih? Kaj se takrat dogaja okrog nas? Včasih je bolečina močnejša, ko smo obkroženi z nekaterimi ljudmi, v drugih okoliščinah pa izgine. Bodimo pozorni na te znake, saj nam lahko pomagajo prepoznati vzroke za bolečino. Opazimo pa tudi, ali smo se na bolečino že tako navadili, da šele ko nas nekaj boli, vemo, da smo še živi. Pogosto ljudje tudi opisujejo, da ublažijo bolečino na enem delu telesa, in že se pojavi na drugem. Nekoga ne boli več v križu, začelo ga je pa boleti koleno. Drugega ne boli več rama, pojavila pa se je bolečina v komolcu. Pogosto v teh primerih pravi vzrok za bolečino ni bil odstranjen. Človek ni prepoznal, katero vedenje je tisto, ki povzroči, da svojega telesa ne uporablja pravilno. Kateri so vedenjski vzorci, ki nam onemogočajo sprostitev nepravilne zakrčenosti naših prečno progastih mišic, da zaradi njih nepravilno obremenjujemo svoje sklepe in povzročamo, da pride do obrabe? Bolj ko lahko bolečino sprejemamo in se je ne ustrašimo ter ne bežimo pred njo, lažje razumemo, zakaj je do nje prišlo. Pogosto radi rečemo, da smo se poškodovali, ker smo bili nerodni, ker smo preveč hiteli, smo bili nepozorni ali smo napačno stopili. Kateri pa je bil impulz v nas, ki nas je vodil do nerodnega vedenja, do nepozornosti? Če je odgovor, da zaradi hitrega tempa življenja, zakaj pa smo si izbrali življenje, ki zahteva preveč od nas? Nas je kar posrkalo vase ali obstaja kakšna možnost, da izstopimo iz začaranega kroga? Če si bomo znali postavljati prava vprašanja, bomo prišli do pravih vzrokov za naše bolečine. Spoprijemanje z bolečino ni nikoli prijetno, ker nas prisili, da pogledamo v dele sebe, ki v nas vzbuja neprijetna občutja in za katera na prvi pogled niti ne najdemo primerne rešitve in spremembe. Ko pa nam uspe spremembo izvesti, smo zanjo vedno bogato nagrajeni. Ne samo z zmanjšanjem bolečine, ampak tudi s kakovostnejšim življenjem, za katero prej niti nismo vedeli, da lahko obstaja. Bolečina tako postane naša učiteljica. Ljudje pogosto rečejo, da so šele po spremembi vedenja, ki jim je omogočalo odpravo bolečine, res začeli živeti, prej je bilo njihovo življenje zgolj životarjenje. Pri prepoznavanju vzrokov za nastanek bolečine smo sami pogosto izgubljeni in je proces lažji, če si najdemo pomoč nekoga, ki nas bo vodil in usmerjal, da bomo lažje prepoznali in začutili vzroke, ki so nas do bolečine pripeljali. Če bi želeli vodenje in usmeritve, lahko pišete na veronika.lovsin@gmail.com. Veronika Lovšin učiteljica metode AEQ® višje stopnje, foto: Freepik Z maderoterapijo do lepega telesa in lahkotnosti V dobi hitrih rešitev in agresivnih posegov v telo si vse več ljudi prizadeva za naravne in učinkovite metode. Ena izmed priljublje- nih tehnik, ki združujejo estetiko in sprostitev, je maderoterapija. Ime izhaja iz španske besede madera, kar pomeni les, temelji na starodavnih metodah, modernizirali pa so jo v Kolumbiji v 90. letih prejšnjega stoletja. To je naravna masažna tehnika, pri kateri se z različnimi lesenimi valjčki izvajajo ritmični gibi, ki spodbujajo prekrvitev, oblikujejo telo in zmanjšujejo celulit. Maderoterapija pospešuje limfni pretok, odstranjuje toksine in izboljšuje tonus kože, hkrati pa lajša različne težave. Pomaga pri zastajanju vode v telesu, napetosti v mišicah po športni obremenitvi, bolečinah zaradi sedečega dela, občutku težkih in utrujenih nog. Tretma je popolnoma neboleč, sproščujoč in prijeten. Redni tretmaji prinašajo vidne rezultate – bolj gladko kožo, čvrstejšo postavo in občutek lahkotnosti. Poleg estetskih učinkov maderoterapija sprošča napetost v mišicah in izboljšuje splošno počutje. Prebujajoči se spomladanski čas naj bo tudi čas vaše naravne preobrazbe – stopite v pomlad lahkotnejši, sproščeni in z novo energijo. Besedilo in foto: Karmen Šumiga Deniša, Jungle wellness & beauty Trzin 24 | Odsev — Glasilo občine Trzin Živeti bolje Anžetov kineziološki kotiček Sladkorna bolezen in vadba V Sloveniji je število bolnikov, ki prejemajo zdravila za zniževanje krvnega sladkorja, v letih od 2010 do 2023 naraslo za približno 37 odstotkov! Za sladkorno boleznijo lahko zbolijo tako odrasli kakor otroci. Za mladostnike in otroke je sicer bolj značilen tip 1, kar 90 odstotkov obolelih pa jih ima sladkorno bolezen tipa 2. Glavna razlika med njima je predvsem hitrost poteka bolezni, saj se pri tipu 1 vse zgodi zelo hitro, pri tipu 2 pa poteka počasneje, dokler ne občutimo hujših simptomov. Hitro odkrivanje sladkorne bolezni tipa 2 je ključno za učinkovitejše zdravljenje (po navadi zadostuje samo prilagoditev gibanja, prehrane in telesne teže). Za izboljšanje krvne slike, vzdrževanje primerne telesne mase in zmanjšanje tveganja za razvoj kroničnih zapletov svetujejo vsaj 150 minut zmerno intenzivne vadbe na teden, pri kateri dosegamo od 50 do 70 odstotkov maksimalnega srčnega utripa. Maksimalni srčni utrip lahko določimo tako, da od 220 odštejemo svojo starost. Se pravi, nekdo, ki je star 40 let, bi imel maksimalni srčni utrip približno 180 udarcev na minuto. Med vadbo ga lahko spremljamo s športnimi urami ali pa kar ročno. Ročno meritev izvedemo tako, da zatipamo zapestno, radialno arterijo (če dlan gleda proti stropu, je nekje v liniji pod kazalcem v višini zapestja) ter preštejemo število utripov v 20 sekundah in pomnožimo s tri. Tretja, manj natančna in hkrati najbolj preprosta možnost pa je vzdrževanje pogovornega tempa, to pomeni, da med gibanjem še lahko govorimo (kar kaže na to, da še nismo presegli 70 odstotkov maksimalnega srčnega utripa). Za dodatne ugodne učinke strokovnjaki svetujejo 300 minut zmerno intenzivne vadbe. Vadba naj bo razdeljena med vsaj tri dni v tednu, med vadbenimi enotami pa naj ne mine več kakor dva dni. Prav tako dvakrat tedensko svetujejo vadbo za moč. Vsekakor pa bolniki s sladkorno boleznijo potrebujejo njim razumljivo in osebno prilagojeno izobraževanje o telesni dejavnosti, ki je primerna zdravstvenemu stanju in telesni pripravljenosti posameznika. Takšna telesna aktivnost je hkrati zelo učinkovita preventiva pred sladkorno boleznijo tipa 2, medtem ko načinov za preprečevanje tipa 1 na žalost ne poznajo. Anže Kosmač, mag. kin. Napotki pred vadbo za bolnike z diabetesom Pred vadbo je ključno preverjanje ravni sladkorja v krvi. Poslušajte svoje telo – izogibajte se prenapornim treningom in bodite pozorni na znake hipoglikemije (padec sladkorja v krvi), kot sta omotica in tresenje. Ne pozabite na hidracijo (za več napotkov o hidraciji si lahko preberete prejšnje izdaje Odseva) in postopoma povečujte intenzivnost. Pravilno izbrana in strokovno vodena vadba pod nadzorom strokovnjaka lahko zelo izboljša kakovost življenja ter zmanjšuje možnosti zapletov. Tudi najpreprostejša dejavnost, kot je hoja, lahko pripomore k vašemu boljšemu počutju. Za napotke o tem, kako začeti, lahko prelistate prejšnje številke Odseva ali mi pišete na anze.kosmacwl@gmail.com. Tržaška cesta 108, 1000 Ljubljana • t: 01 200 05 75 Servis za vse znamke vozil Center rabljenih vozil Kleparsko ličarsko storitve Cenilno mesto za vse zavarovalnice Vulkanizerske storitve april 2025 Akcija s kuponom: 35% popust na olje 10% popust na material 15% popust storitev delo oglasno sporočilo • • • • • | 25 Iz Župnije sv. Florijana Maj – Marijin mesec praznovanj Najprej vsem skupaj še enkrat voščimo veselo alelujo, blagoslovljene velikonočne praznike, ki trajajo vse do binkošti, celih 50 dni. Pred nami je maj, za Trzin mesec praznovanj, zato tudi čestitke in vse dobre želje ob tem našem skupnem trzinskem prazniku. Uvede ga praznik glavnega župnijskega zavetnika, sv. Florijana, ki je zavetnik proti ognju in poplavam. Rodil se je okoli leta 250 v Noriku, še mlad se je pridružil vojski rimskega imperija, v kateri je napredoval in postal tudi upravitelj dela Norika. V okviru svoje vojaške službe je organiziral požarne enote, zato velja za zavetnika gasilcev. Ob preganjanju, ki ga je sprožil cesar Dioklecijan (245–311), je izpovedal vero v Kristusa in zato leta 304, ko so ga vrgli v reko Enns, prestal mučeništvo. Blizu Linza je še danes njegova rojstna hiša, tam so arheologi odkrili temelje cerkve, ki so jo skozi stoletja širili. Na njegovem grobu v vasi Sv. Florijan so v 9. stol. postavili samostan, ki ga od 11. stoletja vodijo avguštinci in je danes največji delujoči samostan tega redovniškega reda na svetu. Povabljeni smo, da se tudi mi priporočimo temu mogočnemu svetniku, ki je naš zavetnik. Prva nedelja v maju je posebej posvečena prav praznovanju sv. Florijana, dan prej pa je zato dan celodnevnega češčenja. Od 8. do 18. ure bo v cerkvi izpostavljeno Najsvetejše v češčenje. Med češčenjem bo od 16. ure do 17.30 priložnost za spoved. Ob 18. uri bo sklep češčenja z litanijami, blagoslovom z Najsvetejšim in mašo. V nedeljo vabljeni k skupnemu praznovanju godu našega zavetnika, ki goduje 4. maja. Kot običajno se ob 9.30 zberemo pred DZIR in nato v procesiji nesemo relikvije sv. Florijana v cerkev, kjer bo sv. maša za žive in pokojne gasilke in gasilce. Ob koncu sv. maše bo tudi ofer za župnijo. Križ stoji, a svet se vrti »Glejte les križa, na katerem je zveličanje sveta viselo.« S temi besedami Cerkev na veliki petek počasti Kristusov križ. Križ sam po sebi spominja na sramotno Kristusovo smrt, za prve kristjane pa je kmalu postal znamenje življenja, saj je bil s križem in vstajenjem premagan »zadnji sovražnik« – smrt. Umetniki zato upodabljajo križ, ki se razrašča v veje z listi, poganjki in sadeži. Z njimi se hranijo ptice, ki pomenijo duše ljudi. »Križ je drevo lepote; posvečeno je s Kristusovo krvjo in je polno vseh sadežev« (sv. Bonaventura). Po duhovni razlagi je bil stesan iz drevesa življenja, ki je stalo v raju. Na upodobitvah vstajenja in vnebohoda ima Kristus ob sebi križ ali zastavo s križem; prav tako, če je upodobljen kot darovano Božje Jagnje. Križ imata v rokah tudi Janez Krstnik, Kristusov predhodnik, in žena, ki nastopa kot prispodoba (alegorija) Cerkve. Apostole in druge mučence so radi slikali s križem v roki. Na križu ali ob njem je opaziti Kristusov monogram, to je prvi dve črki iz besede »Kristus« v grščini (X in P, to je: H in R, Hristos), pri čemer P seka X kot navpična os. Večkrat stojita ob križu prva in zadnja črka grške abecede: alfa (A) in omega (Ω), ki pomenita, da je Kristus začetek in konec vsega dogajanja. Križ je ukrotil in zdrobil satana, kačo iz rajskega vrta, zato se kača ponekod nemočna ovija okoli križa. Pod križem srečujemo napis SALUS (rešitev, zveličanje), kar pomeni, da je zveličanje ali odrešenje samo v njem. Križ, ki se razteza na vse strani sveta, je postal tečaj ali os sveta: »Bog je na križu razširil roke, da bi objel ves svet. Zato je gora Golgota tečaj sveta« (Ciril Jeruzalemski). »Bog je v svojem trpljenju razširil roke in objel krog zemlje« (Gregor iz Nise). V grbu meniškega reda kartuzijanov je zemeljska krogla in nad njo križ, spodaj pa napis: »Stat crux dum volvitur mundus« – »Križ stoji, medtem ko se svet vrti«. V Sloveniji v Pleterjah pod Gorjanci stoji edini kartuzijanski samostan v vzhodni Evropi. V preteklosti so bile pri nas kartuzije še v Žičah, Jurkloštru in Bistri, ukinjene so bile z reformami cesarja Jožefa II. Leta 1782, Jurklošter pa je propadel ob koncu 16. stol. Križ se najde tudi v naravi, saj človek s stegnjenimi rokami simbolizira križ; nanj spominjajo tudi ptica med letom, ladijski jambor s prečnikom in sidro. 26 | Odsev — Glasilo občine Trzin Po sv. maši se bo zbor odpravil pred DZIR, kjer bo blagoslov novega gasilskega vozila. Po tej slovesnosti bo veselica, skupno druženje ob dobri hrani in pijači. Prav je, da si vzamemo čas drug za drugega. Tudi na tem mestu prosim za pomoč pri veselici, predvsem pri strežbi, saj s tem ne le gasilcem, ampak vsem naredimo dobro delo. Vse, ki bi bili pripravljeni pomagati, prosim, da se obrnete na gasilce (Mateja Kolenc: 031/535-513). Ko vsak naredi nekaj dobrega za skupnost, smo na koncu lahko vsi veseli in zadovoljni, zato pogumno v pomoč. Ves maj je posvečen Devici Mariji, zato imamo posebno pobožnost – šmarnice. Pripravljeno branje nam je v razmislek o našem življenju in bo kot običajno združeno z mašo. Ob sobotah pred mašo bodo tudi litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. V razpredelnici si lahko ogledate nekaj dogodkov v okviru župnije v maju: Maj: šmarnična pobožnost 1. maj: sv. Jožef, delavec 3. maj: celodnevno češčenje 4. MAJ: SV. FLORIJAN 10. maj: župnijsko romanje (sv. Ema Krška) 25. maj: srečanje bolnikov in ostarelih 1. junij: prvo sv. obhajilo združena s sv. mašo maša ob 8. uri v cerkvi v cerkvi od 8. do 18. ure DZIR 9.30, nato maša v cerkvi od 9. ure do večera maša ob 9. uri v cerkvi maša ob 9. uri v cerkvi Boštjan Guček, župnik Najpogostejše oblike križa Grški križ ima štiri enako dolge krake in je osnova večine grških in sirskih cerkva. Na risbah grškega križa sta grški začetnici imena Jezusa Kristusa in beseda nike, ki pomeni zmago. Latinski križ (»križ trpljenja«) je najpogostejši in nam najbolj znan: prečni tram je krajši in pomaknjen navzgor. Kraki lahko pomenijo kreposti: v zemljo zasajeno podnožje označuje vero, ki počiva na globokih temeljih, zgornji krak pomeni upanje, ki se dviguje v nebo; širina križa je usmiljenje, ki sega vse do sovražnikov; dolžina križa pomeni vztrajanje do konca. Antonov križ ima obliko velike črke T; verjetno je to prvotna in dejanska oblika križa, na kakršnem je visel Kristus. Je tudi znamenje puščavnika sv. Antona. Andrejev križ ima obliko črke X; ta apostol naj bi bil na takšnem križu pretrpel mučeništvo. Dvojni ali tudi kardinalski ali patriarški križ ima pri vrhu še eno krajšo prečko, ki spominja na porogljiv Pilatov napis na Kristusovem križu (INRI – Iesus Nazarenus Rex Iudaeorum, Jezus Nazarečan, judovski kralj). Bizantinski ali ruski križ je dvojni križ, s tem da ima spodaj še kratek tretji, poševno nameščen tram, ki spominja na podstavek za noge. Papeški križ ima tri prečke, ki se ožijo proti vrhu. Ustreza papeški tiari (trojni kroni). Od 15. stoletja ima edinole papež pravico do križa s tremi prečkami. Egiptovski križ (locnati križ, križ z ročajem, držajem; nad T-jem je majhen krog): ta znak (»ank«) je v egiptovski hieroglifski pisavi označeval življenje. Uporabljajo ga egiptovski kristjani (kopti) kot znamenje oživljajoče moči, ki izvira iz Kristusovega križa. Jeruzalemski križ (ob krakih so dodani štirje majhni križi): vseh pet križev označuje petero Kristusovih ran. Za svoje znamenje ga je sprejel red vitezov božjega groba v Jeruzalemu. Obenem je simbol Svete dežele. »Malteški« ali »ivanovski križ« (kraki se ožijo proti središču) je znamenje članov tega viteškega reda. Pri nas je ta red deloval v bližnji Komendi od srede 13. do konca 19. stoletja. K nam se je spet vrnil po osamosvojitvi Slovenije. Bogdan Dolenc Na pomoč Trzinski gasilci v marcu nismo počivali Intervencije Dušan je srečal Abrahama. Marec smo člani Prostovoljnega gasilskega društva Trzin začeli s praznovanjem okroglega jubileja našega člana Dušana Kosirnika. Ob tej priložnosti mu še enkrat želimo vse lepo in dobro. Kot smo že napovedali v minuli številki Odseva, je novo vozilo GVM, manjše gasilsko vozilo za prevoz gasilcev in osebne opreme, že v orodišču, kjer čaka na nadgradnjo. Delček ga odkrivamo na objavljeni fotografiji. Marca smo se udeležili tudi skupščine Gasilske zveze Domžale, na njej je naš častni predsednik Janez Štebe za dolgoletno predano delo v gasilski organizaciji prejel listino častnega člana Gasilske zveze Domžale. Janez, čestitamo! Zdaj pa že zremo v maj, ko Odkrivamo delček novega gasilskega vozila GVM. bomo pripravili tradicionalno praznovanje Florjanove nedelje – kot je že tradicija vsako leto. V gasilskem ešalonu se bomo v nedeljo, 4. maja, ob 9.30 izpred Doma zaščite in reševanja najprej odpravili k maši v cerkev sv. Florjana. Ob vračanju od cerkve do DZIR se nam bodo pridružile tudi trzinske mažoretke. Sledila bo tradicionalna veselica. Vreme je naročeno, zato si rezervirajte čas. Upamo, da se vidimo v čim večjem številu. Opomnik sledi tudi na Facebookovih profilih društva in trzinskega Odseva. Med izobraževanji smo izvedli utečene praktične vaje, na katerih smo na treh delovnih točkah ponovili veščino vstopa v stavbo skozi okno in nudenje prve pomoči ponesrečencu, vožnjo in upravljanje črpalke na vozilih GVC (gasilsko vozilo s cisterno), dostop na objekt s pomočjo raztegljive lestve ter vajo oblikovanja curka za gašenje. V okviru izobraževanj RVG (reševanja z višin in iz globin) smo ponovili spust po vrvi do ponesrečenca ter prehod v dvig ponesrečenca in reševalca z enim manevrom. Mladinska komisija redno izvaja krožek za mlade gasilce in dejavnosti, med katerimi so izvedli pohod na Rašico. V nedeljo, 23. marca, nas je zvečer zdramil poziv na požar v hiši, v kateri naj bi bila ujeta dva človeka. Ena oseba je bila ob prihodu na kraj požara s pomočjo sosedov že rešena iz stavbe, a je pozneje umrla v bolnišnici, drugi pa žal zaradi zelo hitrega razvoja požara ni bilo več pomoči. Intervencija je bila zelo zahtevna in je trajala vso noč. Pri tem so nam pomagali še kolegi Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš, Prostovoljnega gasilskega društva Domžale mesto in poklicni gasilci Centra za zaščito in reševanje Domžale z avtomobilsko lestvijo in polnjenjem tlačnih posod. Vsem sodelujočim gasilcem na požaru in vsem, ki ste pomagali in izkazali solidarnost, se zahvaljujemo za požrtvovalnost in opravljeno delo. Na tem mestu svojcem izrekamo iskreno sožalje. V četrtek, 27. marca, ob 21.26 se je na trzinski obvoznici zgodila prometna nesreča, ko se je vozilo obrnilo na streho, voznik pa je ostal v njem. Skupaj z gasilci Centra za zaščito in reševanje Domžale smo vozilo protinaletno zavarovali, pomagali vozniku iz vozila ter vozilo postavili na kolesa. Treba je bilo tudi odklopiti akumulator in zaradi izteklih tekočin cestišče posuti z absorpcijskim sredstvom. Z gasilskim pozdravom »Na pomoč!« Andrej in Ema Nemec, foto: arhiv PGD Trzin Intervencija ob požaru na stanovanjski hiši je bila zelo zahtevna. VABLJENI na praznovanje tradicionalnega praznika trzinskih gasilcev, Florijanove nedelje, in NA VELIKO GASILSKO VESELICO, ki bo v nedeljo, 4. maja, z začetkom ob 12. uri. Odhod gasilskega ešalona k sveti maši izpred DZIR bo ob 9.30, ob vrnitvi iz cerkve proti prireditvenemu prostoru pred DZIR pa se bodo ešalonu pridružile trzinske mažoretke. V okviru praznovanja Florjanove nedelje bomo slavnostno prevzeli novo gasilsko vozilo GVM1. Za dobro voljo bo skrbel Ansambel Luke Razpotnika, za hrano in pijačo pa domači gasilci. Vabljeni! Janez Štebe je prejel listino častnega člana Gasilske zveze Domžale. april 2025 | 27 Od tu in tam Volilni zbor članov Medobčinskega društva invalidov Domžale To leto je za Medobčinsko društvo invalidov Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin še prav posebno, saj praznujemo 50-letnico delovanja. Društvo ima status invalidske organizacije in deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva. Vanj je včlanjenih več kot 1300 invalidov in 280 podpornih članov, od tega 70 iz občine Trzin. Letos se je iztekel tudi mandat dosedanjim organom društva, vključno s predsednico. Člani so zato sklicali volilni zbor, na katerem so izvedli volitve in obravnavali letno poročilo za leto 2024. Volilni zbor je potekal 18. marca v gostišču Mngan v Domžalah. Med pomembnejšimi točkami je bila obravnava letnega poročila o delovanju in poslovanju društva. Lani smo izvedli številne dejavnosti, med drugim programe za preprečevanje socialnih in psihičnih posledic invalidnosti, ki so vključevali obiske invalidov na domu in v ustanovah, ter zagovorništvo, ko smo invalidom pomagali pri zakonodajnih vprašanjih, manjših sporih in pridobivanju statusa invalida. Prav tako smo razvijali informativno dejavnost, usposabljanje za aktivno življenje ter rehabilitacijske pro- grame v zdraviliščih. Omogočali smo tudi rekreativne in športne dejavnosti, društvo pa je prav tako organiziralo dnevne centre in ustvarjalne delavnice ter kulturne dejavnosti. Poleg tega smo s prilagojenim kombijem invalidom omogočili lažji dostop do zdravstvenih storitev, športnih tekmovanj in društvenih dogodkov. V društvu smo skupaj opravili 2300 prostovoljnih ur za delovanje, za programe pa 12.362 ur. Po podanih poročilih je kandidacijska komisija predstavila predloge za nove kandidate. Glede na prejeto edino kandidaturo dosedanje predsednice Vide Perne za predsednico je volilni zbor soglasno potrdil njen ponovni mandat in nove članov organov. Zbor članov smo končali z zahvalo prostovoljcem in prijetnim klepetom o prihodnjih projektih. Petdeset let delovanja društva je velik uspeh, zato bomo ta jubilej zaznamovali tudi 20. septembra v Športni dvorani Domžale. Vabljeni! Vida Perne, foto: arhiv Medobčinskega društva invalidov Domžale V prenovljenem Regia Centru podprli trzinska društva Prvo aprilsko soboto so v Obrtno-industrijski coni Trzin slavnostno prerezali trak pred prenovljeno poslovalnico tehničnih pregledov Regia Center AS, ki po novem obsega tudi prostor za homologacije z lastno delavnico. V prihodnje načrtujejo še prenovo drugih trzinskih objektov, saj želijo svojim strankam zagotoviti kar najboljše storitve. Trzinska poslovalnica je ena od šestih poslovalnic, ki jih upravlja podjetje Regia Group. Tu lahko stranke uredijo vse potrebno za registracijo vozil in zavarovanje, opravijo tehnični pregled ali servis, ljubitelji motociklov poslovalnico poznajo po bogati ponudbi slednjih, najnovejša storitev pa je homologacija vozil. »Za stranke to pomeni celovito storitev na enem mestu,« je povedal Uroš Grabec, vodja tehničnih pregledov, in dodal, da se v kratkem obetata tudi popolna 28 | Odsev — Glasilo občine Trzin prenova in razširitev trgovine z motoristično opremo. Ob odprtju prenovljenih prostorov so se v skupini Regia, v katerem je družbena odgovornost pomembna vrednota, odločili podpreti tri lokalna društva: Društvo prijateljev mladine Trzin, KUD Franc Kotar Trzin in Prostovoljno gasilsko društvo Trzin. Vsak obiskovalec, ki bo do 5. maja v njihovi trzinski enoti opravil katero izmed storitev, bo lahko oddal glas za društvo, ki si po njegovem mnenju zasluži najvišjo donacijo. Donacije bodo podelili glede na število zbranih glasov, in sicer 700, 500 in 300 evrov. Hkrati se lahko potegujete za skuter Honda, ki je glavna nagrada njihove nagradne igre. TB, foto: Regia Center Prodnik Kakšno vodo pijemo prebivalci občine Trzin? Varna in zanesljiva oskrba s pitno vodo je ena najpomembnejših dobrin za normalno življenje ljudi, zagotavljanje nemotene in kakovostne oskrbe pa z vidika odgovornosti do uporabnikov ena najzahtevnejših dejavnosti. Pitna voda je namreč vsakodnevno izpostavljena zelo različnim dejavnikom, zato je potreben stalen nadzor nad izvajanjem oskrbe z vodo, hkrati pa tudi redno in investicijsko vzdrževanje tako omrežja kakor objektov. Nadzor se izvaja s pregledi posameznih sistemov na terenu, spremljanjem daljinskega nadzora nad delovanjem sistema in stalnimi preskušanji kakovosti pitne vode. Pitna voda iz javnega vodovodnega sistema je torej strogo nadzorovana, kar omogoča takojšnje ukrepanje ob odstopanjih. Nadzor kakovosti vode Nadzor kakovosti vode se izvaja na podlagi Uredbe o pitni vodi (Ur. l. RS št. 61/23) v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano. Upravljavec javnih vodovodnih sistemov na podlagi načrta HACCP izvaja notranji nadzor, hkrati pa se nadzor izvaja tudi z državnim monitoringom. Preskušanja pitne vode se izvajajo za mikrobiološke in fizikalno-kemijske parametre. Z mikrobiološkimi preskušanji pitne vode se ugotavlja prisotnost zdravju nevarnih (patogenih) organizmov, ki bi lahko povzročili akutna obolenja, rezultati kemičnih preskušanj pa nam povedo, ali so v pitni vodi prisotne snovi naravnega (kalcijeve in magnezijeve soli) ali antropogenega izvora (nitrati) in v kakšnih koncentracijah. Ob vsakem odstopanju od mejnih vrednosti upravljavec javnih vodovodnih sistemov izvede potrebne ukrepe, uspešnost ukrepov pa preveri s ponovnim preskušanjem pitne vode. Ob ugotovljenih neskladnostih, ki bi lahko vplivale na uporabnike, le-te o tem tudi obvesti in poda ukrepe za zagotovitev varne oskrbe z vodo. Rezultati analiz pitne vode so ustrezni Javno komunalno podjetje Prodnik s pitno vodo oskrbuje prebivalce v občinah Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče, v katerih upravlja osem vodovodnih sistemov. Iz Letnega poročila o kakovosti pitne vode iz javnih vodovodnih sistemov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik za leto 2024 glede na rezultate preskušanj in sprejete ukrepe za nekatere vodovodne sisteme izhaja, da je bila oskrba s pitno vodo v letu 2024 ustrezna in varna. Občina Trzin se oskrbuje iz Vodovodnega sistema Domžale - Mengeš - Trzin, ki se napaja iz sedmih vodnih virov, in sicer črpališč podzemne vode, iz katerih se glede na preskušene parametre črpa mikrobiološko zdravstveno ustrezna in skladna pitna voda, zato ni potrebe po stalni dezinfekciji pitne vode. Le v obdobju višje zunanje temperature se uvede preventivna dezinfekcija pitne vode s tekočim klorom. V tem sistemu je tudi en rezervni vodni vir, ki pa v običajnih razmerah ne obratuje. V tem vodovodnem sistemu je bilo v letu 2024 na črpališčih in v omrežju odvzetih in preiskanih 209 vzorcev pitne vode. Glede na obseg preiskav so bili vsi vzorci, odvzeti na območju občine Trzin, skladni. Na celotnem območju, ki ga oskrbuje ta vodovodni sistem, je bil sicer en vzorec, odvzet v omrežju, neskladen zaradi povečanega števila kolonij pri 22 in 36 stopinjah Celzija. Pri enem vzorcu pa je bilo povišano le število kolonij pri 22 stopinjah, za katerega po Uredbi o pitni vodi ni določene mejne vrednosti, a je bil kljub temu izveden ustrezen ukrep. Oba vzorca sta bila odvzeta iz interne vodovodne napeljave. Glede na opravljena preskušanja fizikalno-kemijskih parametrov, ko je bilo skupno iz vodnih virov in omrežja odvzetih in preiskanih 59 vzorcev, so bili trije vzorci iz vodnih virov neskladni. En vzorec, odvzet iz rezervnega vodnega vira, ki ni v redni distribuciji, je bil neskladen zaradi povečane vrednosti nitratov. Ob naslednjem vzorčenju se je izvedlo tako preskušanje pitne vode iz vira kot tudi v omrežju pri prvih uporabnikih, pri čemer pa sta bila oba vzorca skladna. Dva vzorca sta bila neskladna zaradi prisotnosti desetilatrazina v vodnem viru, ki pa ga ob preskušanju na omrežju ni bilo zaznati, ker se zagotavlja ustrezno mešalno razmerje s pitno vodo drugih vodnih virov. V okviru državnega monitoringa je bilo iz celotnega vodovodnega sistema odvzetih 28 vzorcev pitne vode, ki so bili skladni z zakonodajo. Pomembno je vzdrževanje interne napeljave Kakovost pitne vode iz pipe je zelo odvisna tudi od stanja interne vodovodne napeljave, za katero smo odgovorni uporabniki, upravniki in lastniki stavb sami. Za varno oskrbo s pitno vodo je torej pomembna tudi redna in ustrezna skrb za vzdrževanje interne vodovodne napeljave v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (https://nijz. si/moje-okolje/pitna-voda/ priporocila-lastnikom-objektov-za-vzdrzevanje-interne-vodovodne-napeljave/). Celotno poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2024 je objavljeno na spletni strani https://prodnik.si/ oskrba-s-pitno-vodo/vodni-viri-kakovost-vode. Javno komunalno podjetje Prodnik Slika prikazuje osem vodooskrbnih območij v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik. (Foto: arhiv Prodnik) april 2025 | 29 Vremenska s(e)kir(i)ca Več kot pošteno namočeni sušec Preživeli smo prvi mesec meteorološke pomladi, imenovan tudi sušec. Letošnji se je povsem izneveril svojemu tradicionalnemu imenu, saj je bila količina padavin precej nad dolgoletnim povprečjem. Lepe dni smo si lahko samo želeli, saj so nam bili precej na kratko odmerjeni. Sredi marca je bila Pšata spet visoka. Bale s silažo nikakor ne spadajo na ravnice tik nad brežino vodotoka, saj jih lahko poplavne vode odnesejo, pri čemer se zamašijo prepusti v smeri vodnega toka, v našem primeru pod obvoznico. V norem tempu leta in delovnega vsakdana živimo naprej, meteorološki letni čas se je prevesil že v drugo polovico pomladi. Medtem ko naj bi se marca zemlja počasi in v bolj ali manj sušnih razmerah prebujala iz zimskega počitka, naj bi aprila vse na polno ozelenelo in vzbrstelo, seveda ob spremljavi muhastega vremena. Tokrat pa sta zamenjala vlogi, saj je bil začetek aprila precej bolj suh kakor sušec. Po prvih podatkih je bil letošnji marec nadpovprečno topel, zelo namočen in povprečno osončen. Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je bil na ravni države kar 1,9 stopinje Celzija, s čimer se je – med najtoplejšimi marci po letu 1950 – uvrstil v prvo deseterico, natančneje na osmo mesto. Višina padavin je bila minuli mesec močno nad dolgoletnim povprečjem. Tudi v padavinskem smislu se je brstnik ali brezen (še dve ime za marec, poleg sušca) uvrstil v prvo deseterico. Kazalnik višine padavin je znašal več kot dvakratnik dolgoletnega povprečja, zato je marec 2025 pristal na tretjem mestu. Precej posebne so bile letošnje snežne razmere, saj so v visokogorju šele sredi minulega meseca dosegli povprečno višino snega; ob koncu meseca je snežna odeja tudi na Kredarici (2513 m) nazadnje le presegla tri metre (320 cm, 30. marec). Na Komni tik nad gozdno mejo nad Bohinjem je bilo sredi marca poldrugi meter novega in dobrega pol metra starega snega – lahko bi rekli nekakšen snežni narobe svet. Sneg, ki pade spomladi, izgine oziroma se stali (topi se sladkor v kavi in/ali čaju …) precej hitreje kakor tisti, ki nam ga nameni narava v zimskem času, kar je lahko že nastavek za morebitno poletno hidrološko sušo (v rekah). Roko na srce – te se še nekaj časa ne bo treba bati, saj smo na primer letos v Ljubljanski kotlini prejeli že zavidanja vrednih 350–400 mm padavin. Zelo drugačne so bile snežne razmere pod nadmorsko višino 1000 metrov. Razen kratkotrajne in tanke snežne odeje v alpskih dolinah je marec skoraj povsod minil brez omembe vrednega sneženja in snežne odeje. Edino po trajanju sončnega obsevanja je bil minuli mesec na ravni Slovenije »normalen« – torej po pričakovanjih osončen, pa čeprav se je komu morebiti zdelo, da smo bili spet prikrajšani za sonce. Spustimo se še malce s hriba pred domači prag in preglejmo marčevsko trzinsko statistiko. Imeli smo kar 18 dni s padavinami, v katerih je padlo skoraj 180 litrov vode; trikrat več kot dvajset litrov na dan. V petek, 14. marca, smo prejeli dobrih 43 litrov vode, dva dneva prej več kot 50 in še naslednji dan za povrhu 18 litrov – v štirih dneh torej več kot 110 litrov! Vremensko dogajanje teh dni je bilo dovolj zanimivo, da so na ARSO pripravili poročilo o izrednem dogodku (https://meteo. arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ obilne-padavine-12-15mar2025.pdf). Zanimiva je bila druga polovica prve marčevske dekade, ko smo kar pet dni zapored jutranjo temperaturo imeli pod lediščem, najvišjo dnevno temperaturo pa med 13 in 19 stopinjami Celzija. Ja, seveda jih pomnite, ko ste šli na delo, je bilo mrzlo, popoldne pa ste se spraševali, zakaj za vraga nosite vsa ta oblačila na sebi oziroma v rokah. Nič posebnega, tovrstna oblačilna »folklora« je pač sestavni del spomladanskih modnih smernic. Sicer pa – kdo se bo sploh še spomnil na vreme ob dejstvu, da smo konec meseca v Planici poleteli najdlje doslej? Ko tam lovijo rekorde, ima vremenska napoved ključno vlogo, zato ne gre brez meteorologa, ki že več kot 25 let spremlja vremenske razmere ter pomaga sodnikom in organizatorjem sprejemati prave odločitve. Vse se začne s pripravo snega in traja do zadnjih trenutkov pred skoki, ko je čas za natančno analizo. Potem mora priti na zaletišče le še skakalec iz pravega testa in vleči tako dolgo, da se tal dotakne že po izteku strmine. Ste že bili na vrhu zaletišča planiške velikanke? Vreme je tam kar zanimivo, da bi se pa jaz spustil po tistem zaletišču, ga ni denarja in še česa/koga drugega, ki bi me prepričal … Besedilo in foto: Miha Pavšek VREMENSKA POSTAJA OSNOVNE ŠOLE TRZIN (marec 2025) Kazalec Podatek Datum/niz/čas oz. interval Povprečna temperatura zraka (°C) 8,2 1.–31. 3. Najvišja temperatura zraka (°C) 20,3 6. 3./14.20 Najnižja temperatura zraka (°C) –3,2 19. 3./5.47 Največja dnevna temperaturna razlika (Tmaks/Tmin, v °C) 21,2 (20,3/–0,9) 5. 3. Število hladnih/ledenih dni (min./max. T zraka ≤ 0 °C) 9/0 1.–31. 3. Število dni s padavinami (≥ 0,2 / ≥ 2 / ≥ 20 mm) 18 / 15 / 3 1.–31. 3. Največja dnevna količina padavin (mm v 24h) 43,2 14. 3. (0.00–24.00) Mesečna količina padavin (mm) 176 1.–31. 3. Letna količina padavin (mm) 357 1. 1.–31. 3. Največja hitrost vetra (km/h) / smer 35,4 / JJV 9. 3./14.01 Vir: www:trzin.zevs.si 30 | Odsev — Glasilo občine Trzin Oglas www.pohodobreki.si sobota 14. JUNIJ Brezplačna udeležba! DOMŽALE KAMNIK Keršmančev park oglasno sporočilo Park Martina Krpana 14 km april 2025 | 31 Vklopite DRAJV na vsaki poti. DRAJV oglasno sporočilo Prihranite do 20 % pri zavarovanju svojega vozila. Vse bo v redu. drajv.triglav.si tiskan_oglas_DRAJV_185x126_all.indd 1 21.01.2025 15:16:26 VZMETNICE ∤ LATEX LEŽIŠČA % avni la n ar te ks 100 LETVENE PODLOGE ∧ POSTELJE ∧ VZGLAVNIKI Piram i a šin vr a a lež lna po dn 30% NA VZMETNICE IN LEŽIŠČA % N ARA Marko Peterka s.p., prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje Salon Ihan: Breznikova 78, 1230 Domžale, T: 041 925 625, E: info@marsen.si Salon Ljubljana: Peričeva ulica 21, 1000 ljubljana, T: 041 282 878, E: salon.lj@marsen.si www.marsen.si VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. oglasno sporočilo 1 00 VN O POPUST