KAKO BEREMO POKAZATELJE
Veliko skupino gaspodarsikih pokazate-ljev tako planskih kakor ttidi slaiističnih predstavljajo tako rimenovani indeksi oi>-sega ali mifeksi fizičine-ga obsoga (volu-mema), kakor jili pogosto imerHijeino. Pod temi' imeuii iie razumenio obsaga (volu-mena) v pre-vem sm'i«ln, to je skupno ko-ličiuo. izraženo na prim<"r v tonah alj va-g>anib.. Snioter indeksa obsega je dajati prunerjaTO med količinami v dve.h -raz-nih časovmiHi dobah, ne glede na iežino in prostornino, upoštevaje samo vrednost, toda n<? tutli f:is(e spreniejnbe1 v vrediKvsti, ki nastanpjo zaradi sprememb cen. Vred-nostoii pokazatelji v ožjpm pomenu nani-re( ne oilsev-ajo sprpmemb v fizii-nnm ob-seg.u. Pogl<>j<mo sj prinior. Promet blaga v trgovirni na drobno v prvih desHih m-e-
secih lan.sk.ega leta, izražen v tekoeih ce-nnh, se j« povečal v primerjavi z enakim razdobjom prejšnjeiga leta za 25 odslot-kov. Tolik je bil porast prometa, Lzražen v dinuTJih. Zasiavlja se vprašanje, ali krije tn porast tudi ena.ko toli'kšen porast ko-liičine blag-a, ki jc bilo prodano? To je sevo-da odvj.s-no od gibaoja cen. Ce so ostale cene na enaki ravni, tedaj odseva količina plaeainih dirvarjev tivdii koKčino blaiga. todta ee so se cenc znižalo, bethi'} jc kolk"ina otmrijeneM blaga večja ka-kor i^tržek v dinaTjili, in nasprotuo, ako so se cene dvig-nUe. tedaj jc kolitina bla-g« manjša. kakor kaže promet v tekooih crnah. Bi^fvo izraženja obsega jc t tem, da sc izkljnči vpliv cen.
Izvedeni pokazatelji obsega
Več metod je za izračunavanje nn<I<iksa ob&ega. razvrstimo po jiih laliko v dVe bistveno različni sku^pini. nainreč v skn-pino izpeljanih pokazateljev. pri katerih izračunamo indeks obsoga ix> kra'tkein postopku 7. indeksom cen. im skupin« za-raotanih statističniMi met<Hi /.a saiiKvstojno Tvcposrcchio izračiinanje in<;lek>«i obscga. Prva metoda nima samo omejoiiih niož-nosti. temveč j« v bistvii tncli zelo groba. Itideksi dveh gospodarskili kateRorij, vrednosti in ccn. namreč nakoli ne krije-jo popolnoma ločno isto frospodarsko p<«f-ročjp. to pa bi bil poffoj za točen račnn. Tzkušnje nam pa vendar kažejo, da so izpeJjanii pokazateljii te vrste iako bKzn dejan&kegn obsepa, da se ekonomisti čr-dalje bolj poslužujejo tega nnfrle<r« ra-čuna, ki jr zelo praprost,
Ce razpola^amo 7. Trednostaim .pokaza-ipljcm, to je z indcksom vrrtl.nostd in iistreziiim indoksom con. tcdaj j-e intleks obsega enak njiihovemu niomku. Če je torej indfoks promefa v trgovini po teko-čiih cenafa znašal 121, a indoks cen na droj>no 102, tedaj je imd^ks obsejra nckaj ma.njši kakor 121. Lahko toref trdfimo, da jc koliioina v prom-et spravljenoga blapa v trgovimi porasla v primerjavi z ena-kvm razdobjem prejšnjfpa !<>fa za 20 do 21 orUfotkov.
Indeks vrednostii. delj^-n z iin<rpiksom cen, potemtakem daje — vsaj približno — indeks obsega. To jc važon monient za branje pokazaieljev. kor lahko tako zeio hitro na podiagi ra/.polo/l jivih objavljenih podaikov izraounamo indoks ol^seg^- f*5'0 velja za ittvoz. htoz_ bruto proizvoH itd. Ce na primer indeks bnito proizvoda <Tp-limo 7, indoksom Cftn proizvajalcev. dobi-mo fizični pora^t bruto proizvodTOie.
Raznnie so. da kaže ta zveza tndi drnpe možnosti računa — frre namreč za medse-bojna razmerja mod vrednostjo, ceno in količino. Naj naštpjemo vse tri  varianto:
a) vrednost deljena s cono da koli-ličino;
a) količtna krat cp.na da  vrcdnost;
c.)  vrednost deljfna s kolicino da cono.
V stalistiki izražamo vsp te ka'tofrorijc s posebnimi samostojno izrarnnaniTni indeksi in dru-pimii pokazat-elji. Vrodlnost prozvodnje izražamo neposredno mi ec fn-d*is vrpdirnosti de-limo z nstrezTiiiiin imdf-ksom cem. dobimo izipoiiani. oripntncijski iTideks količine (to je obs;pp:a). Nasprotno. če neposredno izračnnani indpks obsopa pomnožimo z neposredno izrnčunanim in-Hoksotn cen, dobimo izpeljani. orientacij-ski   indeks  vrednosti.   Pri  tretji   varianti
pa je zadcva popolnoma drugačna. Ce nanireč p<> neposrednih metodah izraču-natii itulc.ks vrednosti deliino /. indek-sorn obscga (količiiK;) izračunaniin im> ne-posrodnih metodnh. ne (iobirno izpe-l]asiie«ra oricntacijskega in<leksa ccn, lcmvež t<H*nojši indeks cen. kakor jo imle.ks con, izračunau pt> red^npm nepo-srodnem posf«.pku. Cc sc vrnenio na že prej pojasnjenc mptode. kaiko s« fonnira , indeks ten. na podlasij kakšn€.jra števi.la proizvodov in kakšupjra St«vila snemanj. bo postalo jasno. d.a jc razpoznavna vre<T-nos't statističnih indeksov in njihova stal-nost zclo razLična. Z Ticposrodiiimj meto-damii (samosiojniirni pos-iopki) izra<-unani ind<vksi vrcdnosH in obsejra (koli<-in-p) itnajo stal-no vreclnost, a z indt^ksoTii cvn i/računan;i iiHkks vrednosti alii in<)pks obseiga iima samo orientacijski zna.Paj. Za indcks wn pa je izpp.ljani pokazafplj (vrpitruost <!cljfna s količiino) bol j stalcn kakor neposredno izračunani. Korisfno je, čp vse te mompntp u.pošlovamo ob branju^in tolmačenju pokazatpljpv — za-to se tudi zaihteva, da se pri objflvljnnju podatikov oznafiijo tudi metode, kako smo do njih prišla.
Indeksi obsega prometa
Osnovne p<>kazat«]je promota, to jo no-tranje trjfovine. gostinstva, ižvoza in ttvo-za, iz.ra/amo ve<jno v tekooih cpnah. Da bi ppomet izražalii tudi v 'Jejanskih koli-čiinah. račuijaino poso-ben i-ndeks obspga prometa blaga z metodanvi slalnili een. Ta mot<Kla toliko bolje odraža dejani>ka sribanja količin blaga, kolikor so uporab-ljene cene bliže dejanskim cpniam v ic-kočem razdobju. Zato izračunavamo prt nas indoks obsega proinota s ccnami prejš-njega let«. Prakiično je postopek tak, da količine blapra po sknpinah proizrodiOT za zadnji dvc letii množiimo s ceno prtega lcta. Tako so torcj vrednosti izračurranc 7. enako ceno za razne količime. Seštevek teh ccn v prv«>in letu ustrcza vrMnosti pmmeia v to.kooih cpnah. m^iJtem ko po-moni srštovek vreclnosii drugpga lct-a. i7-rflčunainega na termelfii cen prvepa lcfca. ali višjo ali nižjo vsoto od prom^ta izra-žf«nega v t^kočiih oenah v skla-du s ie-m. ali so vsote narašeale aH pa so se zni')r^-vale. TTpoštevati jp treba, da nas lahko močnejšp sprempinbe v pibanju količin posampznih vrst blaga kakor iudd cven-(imlna nasppofn« pibanja t rpmah (pri nr-katerih vrsiah bla'ga divii^f cen. pri dTUfrili pa zniižamje)  8 kononim  rezultatom iane-
nadiijo iin   nasproiujejo  pričakovanjii  po obču-t.ku, ki nikoli ne more obseči rsega. Podobno izračunavamo tudii Lndekse iz-voza  iu uvoza.
Indeks obsega proizvodnje
Kakor suio \-i<feli, je postop«k za aetf posredino izračunanje indeksa obsega pro^ meta zelo preprost. Za obseg proižTfKxiii;e žal takih preprostnh metod rui mogoče uporabiti, ker sc v proizvodinem precesu vredin«sti obraoajo in Tiečkratuo obraču-navajo. V vrednosti kovine je še enkrat ¦ obračunana vre<lmost rud*, v vrednostoi valjanili izdcLkov jc ruda že tretjičobra-('unaina, dodatao dplo pri kovini drugič itd. Ce torpj seštejemo vrednost rude, ko-vijip in "valjanih iztiel;kov, smo neka^tore vrste večkra-t obraouna.lii.
Zato se za izračunavanje indeksa koli-čme proizvodnje poslužuje statistika zelo zapletpne m-etode. Statis-Uka te metod« je v tem, da se vzamojo kot tnerilo za pro-izvodnjo fcist« elementi, ki ustrezajo za proiz^vodnjo doiočenega predm^ta družbe-110 poviprečno p<>trebnem'u delovineinu ea-su. Obračunavamo torej samo dockino d-clo. Tako pridemo s kompliciranim po-stopkotn do posfbnc vrednosti (statistike reže) vsakcga iz-delka. Naprej j« računski postopek enak kakor pri prome-tu: podat-ke o proizvedenih količina.h poMmezBih s-kupin proizvodov množimo 7. njihovo ni.ero, 7. njiliovim koeficientom povpreč-n^ega družbeno potrebn^ga dfla (kakor pri  promotu s eeno).
M«lt<"in ko so V5<s druge me-tode do-siopnc in j.ih je mogočc uijx>rabiti ter piidrnbno izdelati na razjnih mestih. je inelodolo?ija za obltkovanje indeksa fi-žičnpga <>l>sfga proizrodnje tako zamota-na, <\a ga kilvko reši samo thzvH statistiio-ni aparat. Merila za ta imleks so prak-tičiMi po|)o\noma neodvisna od vseh trp-nutnih gibanj v cenah. organizaoijskih spremcimb itd. in ie prav zato ta indeks v nonaA'a<lno visoki meri »falen in (¦vr^t. 7,aio postajajo v sta't=is.t'ikali in planih Vifip-h držn-v. ki iniaj-o takp indpkse. čeda-ljc bolj tpmpljni pokazatelji gospodarstva. Meditem ko je namreč tako iniftiovani drn/.bpni bruio proizvod odvisen tako od ren kakor od orsranizaoij^kih oblik pro-i/vod-nje (orgainizacijc va medseboidiih razm«rij mpd jx>djetjii) i.n pom«ni zato skuipaj 7. vserni iz njega izppljan.imi po-kazateljj <ja do narodnega dobodka zelo spreni«>nlpva gibanj« — j<- indeks fizič-iw>ga obsega proizvodnje za-radi svoje ne-cKlviisnosti praktično nedotaikljiv in hkrati najboljši pokazatelj gibanja ppoizvodnj«. Priponin.iti pa iiiorarno, da zaradi kompli-eiranali osnov računanja tega indeksa ni pogojev, da bi ga izračunavali za vsako indiistrijo ali za vsako teritorialno erioto. V naši državi je zelo malo okrajev, za katere je mogoče u[X>rabljati to metodo izračunavaoja fiziičnega obsega proiz-vodnje.
S tenj smo končali kratko serijo član-kov o tem, kako na j beremo in razumprao gospodarske (statistične i-n planske) poka-zaielje. Na kratko smo pokazali samo naj'Važuej«e probleme.- ker nam prostor ne dopušča, da bi globlje in izčrpneje posetgLi v to materijo. Rpdakcija je pri-pravljena, da npposrctlrto ali r listu od-govorj na vprašanja bralcev te proble-matike.