List 42.
Politični oddelek.
Opomin v zadnji uri.
Volilno gibanje še ni prišlo v pravi tok, in že se kažejo nasprotja in sicer taka nasprotja, da jih ne more biti vesel, kdor želi, da bi slovenski narod koncentriral vse svoje moči zgolj v narodne namene. Saj vidimo vsak dan, kako strankarski vplivi delujejo na razne narodne naprave. Le poglejmo družbo sv. Cirila in Metoda! Ta je zašla v jako klaverne razmere. Vzdržuje jo samo liberalna slovenska stranka. Dasi je ta družba eminentno verska, dasi ustanavlja in vzdržuje same katoliške redov-niške šole, jo podpirajo samo liberalci, mej tem ko kato-liškonarodna stranka zanjo ničesar ne stori.
Nasprotja glede bodočih državnozborskih volitev se ne pojavljajo samo na Kranjskem nego tudi zunaj Kranjske. Tu na Kranjskem skoraj ni misliti, da bi se moglo doseči kako sporazumljenje, zakaj tu so državnozborske volitve samo nekaka priprava za prihodnje deželnozborske volitve. Na Kranjskem pripisujeta obe stranki deželnemu zboru veliko večji pomen, kakor državnemu zboru, in zato je obema pred vsem na tem, da pridobita deželno upravo v svoje roke. Pri tacih razmerah že v naprej ni upanja, da bi se sploh mogel doseči kak kompromis, toliko manj, ko more v slučaju boja napredna narodna stranka samo pridobiti, ničesar pa izgubiti. Mestni man-datje so napredni narodni stranki zagotovljeni. Teh jej ne more nihče vzeti. Kdor je o tem še dvomil, tistega je poučila usoda dvornega svetnika Šukljeta. Ta gotovo najnadarnejši mej vsemi slovenskimi državnimi poslanci ni hotel ostati pri liberalni stranki in je prišel vsled tega v tako zgolj načelno stališče z njegovimi volilci, da je bil primoran, odpovedati se kandidaturi.
Kdo naj torej pri tacih dispozicijah misli na kak kompromis ? Katoliška stranka, ki se ima prav resno bati za troje  svojih  dosedanjih  mandatov, bi  dosegla kom-
promis pač samo v tem slučaju, če bi napredni stranki prostovoljno odstopila zanjo itak izgubljena mandata, notranjski in trebanjsko-kočevski mandat, česar gotovo ne stori, in isto tako bi tudi narodna napredna stranka gotovo ne sprejela kompromisa, ki jej teh dveh mandatov ne zagotovi, toliko bolj, ker jih potom boja gotovo dobi, poleg njih pa morda še Pfeiferjev in Krekov mandat.
Če pa že na Kranjskem ni doseči kompromisa, naj bi se poskusil doseči vsaj na Štajerskem in na Goriškem.
Na Goriškem so Slovenci doslej imeli dva mandata: mandat pete kurije in mandat goriških kmetskih občin. Oba ta dva mandata sta bila doslej v rokah Gregorčičeve stranke, a vse kaže.; da jih ne ohrani, tudi če napno vse sile. Ker sta obe slovenski stranki na Goriškem jednako močni, bi bilo pač naravno, če bi se sklenil kompromis na tej podlagi, da bi vsaka stranka dobila jeden mandat.
Še naravnejši kakor na Goriškem bi bil tak kompromis na Štajerskem, kjer se gre za mandat pete kurije celjske. Nekaterniki zahtevajo, naj dobi ta mandat dosedanji zastopnik te kurije, Žičkar, v tem ko zahtevajo drugi, naj ga dobi Dragotin Hribar. Nasprotje je veliko. Ker za Žičkarja ni dobiti druzega mandata, hočejo njegovi prijatelji po vsi sili, da naj se zopet izvoli v peti kuriji in šli so tako daleč, da so javno razglasili: Proti volji duhovščine ne sme biti voljen noben poslanec.
Postopanje Žičkarjeve stranke je skrajno nevarno za prihodnost. Mogoče je, da zmaga Žičkar vzlic vsemu odporu, ali če se to zgodi, bi bil to začetek razpora na Štajerskem, začetek tistega boja, kakor ga imamo na Kranjskem. Javna tajnost je, da je tudi na Štajerskem inteligenca, da je ves srednji stan naprednega mišljenja. Sedanja sprava je zasnovana na podlagi nekakega kompromisa, ali če bo duhovščina dosegla izvolitev Žičkarja potom boja, če obvelja razglašeno načelo, da proti volji duhovščine ne sme biti voljen noben poslanec, potem bo konec kompromisu, a posledica tega bi bil boj.
Zaupniki so se večinoma izrekli za Hribarja, ki kandiduje na podlagi tistega programa, ki je skupen tako somišljenikom katoliške, kakor somišljenikom napredne stranke, ki je doslej vse Slovence na Štajerskem vezal v jedno samo stranko. Principijelnega vzroka nasprotovanju proti Hribarju ni. Nasprotovati Hribarju samo zato, ker Žičkar ne more dobiti druzega mandata, bi bilo naravnost blazno in bi imelo najžalostnejše posledice, zlasti ker imajo itak duhovniki vse tri druge štajerske slovenske mandate v rokah.
Ako je štajerski duhovniški stranki res za slogo in ne le za gospodstvo pokaže lahko s tem, da odjenja glede Hribarja; če tega ne stori, bo sama kriva posledic, ki bi jih bilo iskreno obžalovati.
Stran 404.