Leto LXVIV
PoSfnln« p!»?an« T gotovini.
f LJuBljanl, v petelc, 'dne 13. oktobra 1939
ifev. 235
Naročnina mesečno 25 Din, ca inozem-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja ce« loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je t Kopitarjevi uL 6/111

Telefoni uredništva ln uprave: «04»1. 4<M», 40-03, 40-04, 4045 — Uhaja vsak dan <]ntraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cena 2 din
Čekovni račun: Ljubljana Številk« 10.650 in 10.349 ta inserate.
Upravni Kopitarjeva ulica številka 6,
£
Naša vera
Kar se danes pred našimi očmi dogaja kot osledica visoke cene, ki jo je bilo treba pla-_ati za razširjenje življenjskega prostora Nemčije na vzhodu, je tako strahovito, da usodni razvoj dogodkov prehiteva vsak komentar tega, kar s tako naglico zavzema čedalje večji razmah in prekaša našo, sicer na vsaka presenečenja pripravljeno domišljijo. Komaj dva tedna sta pretekla od končnega zloma poljske države, že so prišle pod sovjetski protektorat baltiške države in sedaj je na vrsti četrta, Finska.
Svoboda je največja vrednota tako posameznikovega življenja kakor življenja narodne in državne skupnosti. Na tem počelu je_ zrasla krščanska vesoljska omika naše celine in njenih narodov in na tem sloni in se razvija ves njihov napredek v verskem, kulturnem in političnem pogledu. Kljub vsem plemenskim, gospodarskim in duhovnim borbam naše tako nemirne, razgibane in vedno delj stremeče Evrope, ki pozna najhujše krivice, so se njeni narodi vedno vrnili k temu osišču vsega nji; hovega prizadevanja: da si smejo sami krojiti usodo in uravnavati svoje medsebojne odnošaje po svobodnem razsodku in svobodnem sodelovanju, kakor je dostojno človeka, ki se zaveda svoje odgovornosti pred nekim nravstvenim redom. Zato je Evropa bila nedno samosvoja, ni verovala v fatum in se za stalno ni pokorjevala nobenemu nasilstvu, ki se je moralo končno vedno umakniti svobodno ho-tenemu občemu redu in pravilrtm pravičnega življenja v razumni svobodi. Vse zmote in stranpoti prometejskega evropskega človeka in družbe le potrjujejo ta zakon našega osebnega in družabnega bitja.
Danes stojimo zopet pred veliko nevarnostjo, da ne bi se osnove tega našega bitja zrušile, kakor se je to zgodilo že nekajkrat v naši zgodovini, ko se je zagnal v našo celino val tuje miselnosti. Ni preteklo dvajset let, ko so Litovci, Latiši, Estonci in Finci s Poljsko vred postali svobodni narodi, potem ko so stoletja in stoletja bili podvrženi švedskemu, nemškemu in ruskemu igu. Njihova osvoboditev ni bila rezultat igre slučaja, marveč plod njihovih svobodoljubpih prizadevanj, ki so se v obliki zavestnega narodnega dela začela približno takrat, kakor pri nas, ko je bila po francoski revoluciji napočila pomlad narodov in so se začele majati stare avtokracije. Pod takim okorelim, nestrpnim in neusmiljenim absolutizmom, kakor je bil carski, ti mali narodi niso podlegli vplivu stomilijonskega ruskega naroda, ampak so brez lastnih šol. društev in gospodarskega naslona — kapital^ in veleposest je bila izključno ruska in nemška ali poljska, če govorimo o Litvi — ustvarili svojo narodno kulturo in zanjo trpeli po ječah in katorgah Sibirije. Njihova državna osamosvojitev po minuli svetovni vojni je bila eno najbolj častnih poglavij sodobne zgodovine in je tvorila enega izmed temeljnih kamnov nove Evrope, veliko znamenje na njeni poti do čim popolnejše svobode in mirnega sožitja svobodnih narodov.
Komaj verjame človek, da se je vse to zdaj Srušilo v enem trenutku, ne da bi bilo osvajalcu treba za to karkoli žrtvovati, čisto igraje, kakor na šahovski deski kot srečna poteza diplomatske kombinacije. In vsa tista Evropa, ki ji je dragocena svoboda kot neobhodni princip javnega kulturnega življenja in ki se deloma nahaja na krvavem bojišču zanjo, deloma skuša posredovati, da bi se rešila po mirni poravnavi glavnih nasprotnikov, gleda prekri-žanih rok, kako malim državam močni narekuje, da ne smejo več obstajati razun pod njegovim pokroviteljstvom, da služijo njegovim političnim namenom, da je njihova svoboda ovira za njegovo ekspanzijo in da_ morajo celo spremeniti svojo miselnost, ker je tako njegova željo in njegov interes! Po sto in štiri-Jesetih letih smo se torej vrnili v Napoleonove čase, ko je bila Evropa na tem, da se pokori eni sami volji in ideologiji...
Vendar pa mislimo, da se Evropa temu ne bo uklonila, kakor se ni še nikoli. Prvo je narodova svoboda. Če hoče narod imeti to ali ono miselnost, to ali ono državno obliko, ta ali oni socialni red, je to izključno njegova stvar, stvor njegove svobodne samoopredelitve, njegovih notranjih strankarskih svetovnonazorskih ali političnih in stanovskih borb, nobena tuja sila pa nima pravice, da bi mu pod videzom neke ideološke osvoboditve ali pa celo v lastni utvari, da prinaša boljši red, vsilila svojo politično nadvlado in mu »svobodo« prinesla na konici bajonetov. Tuj narod je tuj narod in vsak zaveden narod se mora pred takim nasiljem braniti, naj tudi osvajalec odeva svoje egoistične plemenske in gospodarske nagone_ v plašč kakšnih »vesoljnih idej«. To je Azija, to je nauk pretokov iz puščav in step. ki so pod.jarmljali nai*ode v imenu »višjih^ idej«, ki so se jim zdele božanske, ni pa za Evropo, ki na svobodi gradi svojo politično, družabno in kulturno stavbo in odklanja avtokracije, naj nastopajo v tej ali oni barvi. Le svobodni narodi morejo in morajo biti člani take skupnosti, v kateri vsak sebi izbira oblike svojega življenja, ne pa da bi mu jih vsiljevali tuji potentati in plemena.
Zato smo prepričani, da tudi baltiški narodi niso izgubili svoje neodvisnosti za vedno, ampak da se bodo dogodki zasukali tako, da se bo zrušilo delo golega nasilja.
S
Hujši boji na zahodu
»Nemci so postali živahni na vsej zahodni fronti
«
Francosko poročilo
Pariz, 12. okt. AA. Havas: Komunike francoskega vrhovnega poveljništva z dne 11. okt. zvečer se glasi: Delavnost sovražnih patrulj se nadaljuje ter je stalno močnejša med Mozelo in Saaro. Obojestransko obstreljevanje s topništvom v tej pokrajini.
★
Nemci so zdaj živahni na vsej fronti od Rena do Mozele. Njihovi manjši napadi so se umaknili manjšim krajevnim naskokom, ki so zelo srditi. Najhujši nemški napad smo doživeli v mozelskem odseku na visoki ravnini vzhodno od reke. Pri napadu niso sodelovali nič večji oddelki od tistih, ki so jih Nemci vrgli v boj pri prejšnjih napadih, to je, napada se je udeležila večja četo vojakov, ki jo je podprl kratek, a srdit topniški ogenj in ogenj iz avtomatskega orožja. Nemški poskus se je po dokaj ogorčenem in precej dolgo trajajočem boju izjalovil in je napadalec doživel
sorazmerno zelo velike izgube. Sovražniku se tudi to pot ni posrečilo ujeti niti enega .francoskega vojaka. Na ostalih delih fronte se poleg manj energičnih napadov, kakršne doživljamo v mozelskem odseku, živahnost nemških patrulj nadaljuje brez pristanka. Nemško topništvo obstreljuje še zmerom naše postojunke, zdaj bolj, zdaj manj, ter tako pripravlja napade in jih podpira. Naše topništvo tudi odgovarja in onemogoča sovražno gibanje, kakor hitro ga sprednji oddelki opazijo. Operacije potekajo na vsej fronti, to se pravi od krajev zahodno od »Malih Vogezov« pa do reke Lauter in gorskega masiva ob Renu. Splošne razmere so zelo ugodne. Dežuje neprestano in oblaki vise zelo nizko. Zato je delovanje letalstva omejeno na najnujnejše. Včeraj nismo opazili nobenega nemškega oglednega letala. Sicer pa potrjujejo, da smo včeraj zbili nad francoskimi črtami neko sovražno letalo. Več francoskih letal je izrabilo zatišje in trenutek, ko so se oblaki razmahnili, da je vzletelo in se vrnilo v svoja oporišča s pomembnimi fotografskimi
dokumenti. Delovanje sovražnika in slabe vremenske razmere so vzrok, da so francoske čete v defenzivi. V času, ko sovražnik s svojimi pogostimi napadi kaže, koliko mu je do tega, da pride do ujetnikov in preko njih do podatkov o francoskih namenih, je treba paziti, da naše čete ne zaidejo v past in zato ne pro-
dirajo. V zvezi s tem zanikajo vojaški krogi vesti tujega izvora, po koterili so Nemci vrgli francoske prednje oddelke nazaj do izliva reke Nied v Saaro severnozahodno od Saarlouisa.
Nemško poročilo
Berlin, 12. okt. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Na srednjem poljskem so nemške čete na več krajih dosegle reko Bug. Na zahodni fronti slabše delovanje oglednih oddelkov in topništva. Prav tako slabše letalsko ogledno delovanje na celem morju in nad zahodno fronto. V letalskih bojih južno od Lau-terburga smo zbili neko francosko letalo.
Zaradi Finske...
Ameriški veleposlanik v Kremlju Korak skandinavskih držav v Moskvi
Moskva, 12. okt. t. Reuterjev urad porola: Sovjetsko-finska pogajanja so se zatela danes popoldne ob 5 v Kremlju. Sovjetsko delegacijo vodi M o l o tov. Dodan mu je 2 dan o v , predsednik zu-nanjepolitilnega odbora vseruskega sov-jeta (ki je igral vidno vlogo pri vseh nasilnih ukrepih proti baltiškim državam) ter nekaj višjih uradnikov zunanjega ko-misarijata. Razgovorom prisostvuje tudi Stalin sam osebno. Finsko delegacijo vodi poslanik v Stockholmu P a a s i k i-vi, ki je ie l. 1920 kot ministrski predsednik sklenil prvo pogodbo s sovjetsko Rusijo. Dodeljena pa sta mu še polkovnik Paasinen, finski vojaški odposlanec v Moskvi ter uradnik zunanjega ministrstva Nykopp.
Rim, 12. okt. t. Radio »Roma Radio« javlja iz finske prestolnice, da je finska vlada dala nalog svojemu odposlanstvu, ki je šlo k pogajanjem v Moskvo, da jasno izpove pripravljenost Finske, da ugodi nekaterim sovjetskim zahtevam, da pa zahteva za povračilo teh ugodnosti tudi sovjetski pristanek na ugodnosti za Finsko v Kareliji.
Ista radiopostaja javlja tudi, da je finska vlada izdala vsa potrebna nvodila finskim trgovskim ladjam, naj ne zapuščajo finskih pristanišč, če pa so kje drugod, naj se ne vračajo v domača pristanišča. Tudi inozemske ladje so sprejele nasvet, naj storijo isto.
Vseučilišče v Helsinskih je zaprto. Vladni zastopnik je v razgovoru s časnikarji dejal, da je finska vlada hvaležna Ameriki, Angliji, Franciji in skandinavskim državam za izraze sočutja s Finsko.
Bern, 12. oktobra. A A. Havas: »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Stockholma, da je včeraj prispela prva ladja z bežečimi Finci v Stockholm. Na ladji je bilo 400 potnikov, večinoma mater z otroci. Med Finsko in Švedsko je živahen pomorski promet zaradi izpraznitve finskega prebivalstva.
Švedski In norveški protest v Moskvi
Helsinki, 12. oktobra, t. Na uradnih mestih potrjujejo vest, da nameravata norveška in švedska vlada napraviti diplomatični korak pri sovjetski vladi, naj ne krši nevtralnosti Finske, ker bi bila s tem ogrožena tudi nevtralnost ostalih skandinavskih držav.
Prav tako se potrjuje poročilo, da se je davi ameriški veleposlanik v Moskvi zglasil pri Molotovu na Kremlju in da je stavil nekaj vprašanj glede odnošajev med Sovjet. Rusijo in Finsko.
Poljski veleposlanik v Moskvi, ki je sedaj z osebjem poslaništva dopotoval v Helsinki, je povedal časnikarjem, da je sovjetska vlada zbrala
na finski meji mnogo vojaštva in da je bilo videti predvsem ogromno število sovjetskega letalstva. V finskem vojnem ministrstvu pa do sedaj še niso sprejeli poročil o kakšnih izredno velikih zbiranjih sovjetske armade na finski meji. Navzlic temu pa je finska vlada odredila vse potrebno. Otroci, po številu 20.000, so danes zapustili Helsinki. Tudi druga mesta se praznijo. Postavljen jo bil »bor prostovoljcev, ki šteje 100.000 mož in ki jo prevzel varnostno službo.
Ameriško svarilo Sovjetski Rusiji
»Ako je Sovjetom mar dobrih odnošajev z Ameriko ...«
Washington, 12. okt. AA. Havas: Snoči je finski jjoslanik Hjalmar Prokop bil sprejet v Beli hiši in zunanjem ministrstvu. Diplomatični krogi niso ničesar izjavili o tem obisku, vendar je gotovo, da ministrstvo za zunanje zadeve skrbno proučuje napetost odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Finsko. Za enkrat pa ne predvidevajo nobenega koraka Zedinjenih držav v Moskvi, naj Sovjetska Rusija ne napade Finske.
Na merodajnih mestih pa so se nedvoumno izjavili, da trdno pričakujejo, da sovjetska Rusija ne bo kršila finske nevtralnosti, ako ji je kaj mar, da svojih odnošajev s Zedinjenimi državami severne Amerike ne poslabša. Sovjetska Rusija naj pokaže nekoliko zdržnosti napram Finski, kajti sicer se zna zgoditi, da ho povzročila žaloigro, ki bo še večja od sedanje vojne. Finska vživa v Ame-
riki sloves dobre države, ker je redno plačala svoje dolgove in ker je zgrajena na naprednih demokratičnih ustanovah, ki so Američanom pri srcu. Finska bi za Ameriko prav lahko postala to, kar je bila »mala junaška Belgija« v zadnji svetovni vojni. Ako pa sovjetom ni nič do dobrih odnošajev z Ameriko, bodo seveda rušili Baltik dalje ter tako dosegli, da se bo voina žaloigra razširila še na druge narode.
Litva pod Sovjeti
Moskva, 12. okt. A A. DNB: Moskovski tisk komentira sklenitev sovjetsko-litvanske pogodbe ter prinaša zemljevide z novo mejo. Nova meja poteka od južne meje Letonske mimo mesta Dris-sa, Swieciany, Kemeliski in Solečniki, ki pripadajo Sovjetski Rusiji. Na osnovi nove razmejijfve pripada Vilna s koridorjem Litvi. Listi nagla-šajo predajo Vilne Litvi kot zgodovinski dokument prijateljstva med obema državama. Za Litvo pomeni ta pogodba popravo 20 letne krivice. Sovjetska pomoč pomeni zanjo garancijo za njeno narodno eksistenco. Sovjetska Rusija pa dobi novo orodje za svojo narodno obrambo, ki obsega sedaj vse Baltiško morje.
Moskva, 12. okt. t. Sovjetski listi javljajo, da bo na osnovi pogodbe med Litvo in sovjetsko Rusijo slednja poslala 20.000 mož stalne vojske, ki bo razdeljena na tri različne posadke po v pogodbi določenih litvanskih mestih. Tudi v Vilni bo stalna sovjetska posadka, katera številčna moč pa še ni bila določena.
Estonija
Tallin, 12. okt. AA. Reuter: Snoči je bil objavljen dodatni sporazum k paktu med Sovjetsko Rusijo in Estonijo. Sporazum se nanaša na razmestitev sovjetskih čet na estonskem ozemlju. Sovjetske čete bodo nastanjene na otokih Dago in Osel ter na gotovih točkah obale, tako v mestu Hapsalu in okolici. Posebno letališča za sovjetske čete bodo zgrajena v Kusiku in Ketni, ki leži 38 milj južno od Tallina. Sovjetske čete ne bodo nastanjene v samem Tallinu. Za zgraditev pomorskih in letalskih oporišč bodo najeli estonske delavce in uporabili estonski material.
Stališče Italije
Velika pozornost okrog potovanja novega italijan. poslanika v London fidring bo skušal pridobiti Mussolinija za mirovno posredovanje
Sovjetska Rusija - Iran
Italija se ne s Sovjetsko
Rim, 12. oktobra, t. V rimskih službenih krogih naglašajo, da so popolnoma brez osnove ?»e Testi, ki so se širile včeraj in danes, da bo namreč v kratkem prišlo do diplomatskih razgovorov med
bo pogajala Rusijo
Italijo, Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Italija nima s Sovjetsko Rusijo nobene pogodbe, ki bi ii nalagala dolžnost, da se z njo posvetuje o političnem položaju. Razgovori bi bili torej brezpredmetni.
Rim, 12. okt. b. Novi italijanski poslanik na angleškem dvoru, bivši pomočnik ministra zunanjih poslov, Bastianini, je danes zjutraj odpotoval v London na svojo novo mesto. Na postajo ga je spremljal angleški poslanik v Rimu in višji uradniki ministrstva.
Iz diplomatskih krogov poročajo, da je njegov odhod, ki je bil že dvakrat odgoden, posledica Goringovega prihoda \ Italijo. Diplomatski krogi spravljajo ta dva dogodka v zvezo s tem, ker se želi Italija informirati o vojnih namenih zaveznikov še pred prihodom nemškega maršala v Rim, kateremu se pripisuje velika važnost. Mislijo, da bo Go-ring prišel v Italijo zaradi tega, da bo osebno posredoval pri Mussoliniju za nemško mirovno pobudo, ker je jasno, da zapadni zavezniki niso pripravljeni vzeti v obzir nemških zahtev, ki so bile javljene v zadnjem Hitlerjevem govoru.
Novi italijan. poslanik Bastianini bo sprejet na zdtt) svečan način. Za njegov prihod je že vse privravljeno. Pri tej priliki angleški listi poudarjajo plodovito delavnost bivšega italijanskega poslanika v Londonu Grandija in izražajo upanje, da bo novi poslanik Bastianini nadaljeval njegovo delo.
V Italiji ni živežnih nakaznic
Rim, 12. oktobra. AA. (Štefani.) Italija za sedaj ne bo uvedla kart za živež v nasprotju z glasovi, ki so se pojavili v javnosti. Virginio Gayda pravi v Giornale dTtalia, da je uvedba takih kart odložena, ker so rezerve in domača proizvodnja zadostne za potrebe pieblvalstva. Toda bodočnost je polna nevarnosti in negotovosti ter se je treba zato pripraviti za vsako morebitnost. Racioniranje življenjskih potrebščin, ki danes ni potrebno, bi se lahko nekega dne pojavilo kot obramben ukrep naroda.
Vznemirjenje v Perziji
Teheran, 12. oktobra. AA. (Štefani.) Ze nekaj dni se mudi v Teheranu sovjetska trgovinska delegacija, da se pogovori zastran obnove trgovine med Sovjetsko Rusijo in Iranom, trgovine, ki je že leto dni ukinjena. V iranskih odgovornih krogih so rezervirani glede trajanja, vsebine in razvoja teh pogajanj.
Moskva, 12. oktobra, b. Moskovski radio potrjuje včerajšnje vesti o pojačanju garnizij na meji Irana in Turčije. Čete so večinoma motorizirane, njihovo število pa ni nzano.
Sovjeti niso zasedli kitajskega Turkestana
Moskva, 12. okt. AA. (DNB.) Agencija Tass zanika vesti o vkorakanju sovjetskih čet v Hsing-kjang (kitajski del Turkestana).
Chamberlain odklanja Hitlerjeve mirovne ponudbe
(Glej govor angleškega predsednika vlade na 3. strani)
Zemunska vremenska napoved: Zjasnitev v zahodnih krajih, pretežno oblačno sredi države in v vzhodnih krajih. Tam utegne še deževati. Temperatura brez jx>scbne spremembe
Cvetkovič in dr. Korošec ¥ Južni Srbiji
Komisija za ureditev banovine Slovenije
Iz Belgrada poročajo 12. t. m., .da je bil v komisijo za prenos državnih kompetenc na banovino Slovenjo Imenovan pravosodni minister dr. Lazar Nlarkovič. Poslej so člani te komisije: ministri
dr. Miha Krek, dr. Lazar Markovil in dr. Kon.itan-tinovil. Kot strokovnjak pa je tej komisiji pri-deljen pomočnik ljubljanskega bana dr. Stanko Majcen.
Dr. Maček je popolnoma zadovoljen
Kakor beremo v belgr. »Politiki«, je dr. Maček po posebni okrožnici 6vojim poslancem ter predsednikom okrajnih organizacij HSS naročil, da morajo dne 15. t. m. po vseh okrajih biti sklicane seje okrajnih organizacij, ki naj na njih obravnavajo vprašanja o bnovini Hrvtskl. V tej okrožnici je dr. Maček sam navedel, kakšen je-položaj glede prenosa oblasti. Med drugim takole pravi: »Prenašanje oblasti se razvija v mojo popolno zadovoljnost. Dobro je razumevanje med glavnimi političnimi činilci v Belgradu in menoj. Ko izvajamo politiko sporazuma, niti najmanj ne naletimo na kake nepremostljive ovire. Uredbe o prenosu oblasti se izdelujejo pod mojim nadzorstvom, niso pa še vse končane, in sicer zato ne, kpr jih je treba previdno izdelovati, da ne bi v naglici kako važno pooblastilo ne izostalo. Delo pri graditvi svobodne Hrvatske se redno razvija. To je ogromno delo, ki pa dobro napreduje. Popolnoma pa bo moglo to delo biti dovršeno šele s sodelovanjem hrvatskega ljudstkega zastopstva. Zato so mi glavna skrb volitve v hrvatski sabor, ki si brez njegovega sodelovanja niti misliti ne moremo preporoda in boljšega novega življenja naše hrvatske domovine. V ta namen se po mojih navodilih Izdeluje novi, volivni zakon, ki bo iunalu dovršen. Polog tega delamo na preurejanju uprave; organizaciji orožništva in policije, organizaciji šolstva ter se zlasti brigamo za preporod narodnega gospodarstva.« — V drugem delu svoje okrožnice dr. Mček opozarja na delovanje nasprotnikov sporazuma, ki se vežejo s komunisti, da bi zbegali ljudi ter ustvarili mnenje, češ da Hrvati niso sposobni za svobodo.
Tudi Bosna naj dobi, kar je dobila Hrvatska
Glasilo bosanskih muslimanov sarajevska Pravda piše: »Naši pristaši in prijatelji so se prepričali, da sporazum, ki sta ga sklenila gospoda Cvetkovič in dr. Maček ni naperjen zoper nas in naše gledanje na to državno ureditev. Vsi so razumeli, da je bil sporazum nujna državna potreba. Ta sporazum ni nič drugega kakor temelj za nadaljnjo graditev države, kažipot za nadaljnje delo. Kot tak je brez dvoma dober, ker kaže, do kje pojdejo nove samoupravne enote. Iz nje^a je razvidno, da bodo nove samoupravne enote, ki se bodo v drugih delih države šele osnovale, imele zelo široko področje. Vsaka enota bo svojo hišo mogla tako urediti, kakor se ji bo najbolje zdelo ter bo ostalo le malo tistega, zaradi čfesar bi bil sporazum z drugimi enotami potreben. Kakor je že večkrat naglasil minister dr. Kulenovič, se bo tisto, kar bo dalo eni' novi 'MffiftUfrffcvftf enoti, moralo dati tudi drugim. In res mi v Bosni in Hercegovini ne zahtevamo nič več kakor tisto, kar je že dano banovini Hrvatski.
Kaj bo s srbsko fronto
Poročali smo, da so nekatere srbske stranke vrgle v svet geslo: Srbi na olcupl Zoper to je med drugimi nastopil na shodu demokratskih disiden-tov na shodu v Prokuplju, dr. lkonič, ki je dejal, da bi taka fronta bila trajna nevarnost za državo, ker bi mogla rnzvneti strasti. Treba pa je pozvati na sodelovanje vse poštene srbske ljudi. Hrvatski listi naglašajo, da je srbska fronta nepotrebna, ker bodo Srbi prej ko slej prvi v državi, česar jim nihče ne oporeka. Sedanje zbiranje v takoimenovano srbsko fronto pa je bolj strankarska taktika nekaterih strank, kakor pa naroda srbska ali državna potreba. Tako v bistvu presojajo stvar hrvatski listi.
štiri nove hrvatske uredbe
Zagrebške Novosti poročajo: Te dni bo banovina Hrvatska dobila 4 nove uredbe: o upravnem sodišču, o računskem 6odišču, o hrvatskih grbih ter o uradnikih. Vse te štiri uredbe so že poslane v podpis in predsednik dr. Maček je vse ukrenil, da bi bile te uredbe čim prej podpisane. S prvo uredbo bo upravno sodišče prevzelo vse posle državnega sveta, računsko sodišče pa posle glavne kontrole. Z uredbo o grbih bo uzakonjen hrvatski grb, najbrže pa bodo s to uredbo obnovljeni tudi stari grbi hrvatskih mest in ustanov. Uredba o uradnikih, ki bo nadomeščala uradniški zakon, bo obsegala določila, po katerih bo ban lahko postavljal urdnike do S. skupine.
Likvidacija Saveza službenika socijalnog osiguranja
Del nameščencev delavskega zavarovanja je bil organiziran v Savezu službenika socialnog osiguranja s sedežem v Zagrebu. Kakor poročajo listi, je to društvo zdaj na svojem članskem sestanku sklenilo, naj se izvede likvidacija društva, ker je društvena naloga postala odveč, odkar Je socialno zavarovanje na področju banovine Hrvatske prišlo pod vodstvo banovine, kar se bo zgodilo tudi drugo. V tem društvu so dolgo časa gospodarili socialisti, zadnje čase pa so sodelovali tudi narodni socialisti.
Senatorski kandidati v črni gori
List »Slobodna misao« v Nikšiču, ki je glasilo tamkajšnje JRZ, poroča, da se JRZ priprnvlja na senatne volitve. List pravi, da bi bila JRZ pripravljena zemljoradnikom prepustiti en senatorski mandat, če bodo zemljoradniki pristali na sodelovanje.
Parada meščanske zaščite v Zagrebu
Kakor poročajo zagrebški listi, bi bila v nedeljo zjutraj biti v Zagrebu velika parada in mimohod 5 bataljonov meščanske zaščite. Ker pa je bilo vreme slabo, so odšli do delavske zbornice, kjer je govoril poveljnik zaščite mesta Zagreba. Nato je odšel sprevod z godbo na čelu pred hišo Gospodarske Sloge, kjer je stal vrhovni poveljnik zaščite narodni poslanec Djuka Kemfelja z nekaterimi drugimi. Tukaj je bil mimohod, ki je trajal pol ure.
OhHd, 11. oktobra. AA. Snoči se je vršila v Ohridu konferenca JRZ, ki so ji prisostvovali predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, predsednik senata dr. Anton Korošec ter minister Jevrem Tomič. Dvorana mastnega kina je bila prepolna članov in prijateljev stranke. Konferenco je vodil bivši narodni poeloneo Cor-bevič, lcl je pozdravil visoke goste, ter se jim zahvalil v imenu Ohrida za obisk. Nato je govoril predsednik vlade Dragiša Cvetkovič ter v daljšem razlaganju orisal politični položaj v naši državi Po predsedniku vlade, katerega govor so prisotni pozorno poslušali ki pogosto prekinili z odobravanH, je govoril mViister za telesno vzgojo Jevrem Tomič, ki je obrazložil napore vlade za napredek vseh krajev naše države.
V Strugo—Debar—Gostivar
Danes dopoldne je predsednik vlade Dratfiša Cvetkovič skupno s predsednikom senata dr. Antonom Korošcem in ministrom Tomičem ob 7. zjutraj odpotoval iz Ohrida. Ob osmih je prispel pred«ednik vlade s spremstvom v Strugo. Ob vhodu v mesto mu je bil prirejen lep sprejem. Postavljen je bil slavolok z napisom »Dobrodošli — tvorci sporazuma«. Poleg uradnih predstavnikov je bila zbrana velika množica ljudstva. Predsednik vlade je šel skozi gosti špalir ljudstva, se večkrat ustavil ter se zanimal v razgovoru s prebivalci za krajevne razmere. Iz Struge je predsednik vlade s svojim spremstvom odpotoval v Debar, odtod pa je nadaljeval potovanje skozi gališki okraj. Pri Rostuši je predsednika vlade Cvetkovlča In njegovo spremstvo pozdravila skupina meščanov in kmetov. Odtod je predsednik vlade nadaljeval potovanje v Mavrove Hane, kjer se je dalje časa zadržal v razgovoru z veliko skupino meščanov, ki ga je tu pozdravila. Ob 12 je predsednik vlade skupno s predsednikom senata dr. Korošcem in ministrom Tomičem dopotoval v Gostivar. Ob prihodu v mesto je bil predsedniku vlade in njegovemu spremstvu prirejen lep spontan sprejem.
Blagoslovitev doma kralja Aleksandra v Gostivaru
Gostivar je bil svečano okrašen, ker se je vršila posvetitev doma kralja Aleksandra. Na vseh hišah eo visele državne zastave. Veliko število okoliških kmetov je prišlo v Gostivar. Vse prebivalstvo je predsedniku vlade in njegovo spremstvo prisrčno pozdravljalo. Šolski otroci so stali v ipalirju od vhoda v mesto do doma kralja Aleksandra. V imenu prebivalstva Go-stivarja in gornjepoljskega okraja je pozdravil predsednika vlade Čira Mojsič, za njim pa predsednik odbora za zidavo spominskega doma bivši narodni poslanec senator Ugrin Joksimovič. Ko je predsednik vlade prispel do doma, se je začel takoj obred blagoslovitve doma, ki jo je opravil skopljanski škof Josif. Blagoslovitvi je prisostvoval zastopnik Nj. Vel. kralja artiljerijeki brigadni general Velja Popovič, dalj« poveljnik tretje armade armadni general Uija Drašiž kakor tudi predstavniki raznih društev in koffporacij. Po posvetitvi je pravoslavni škof Josif imel govor. Na koncu svojega govora je škof vzkliknil Nj. Vel. kralju.
Gostivar, 11. oktobra. AA, Po otvoritvi doma kralja Aleksandra je bilo prirejeno za goste kosilo. Med kosilom je govoril tudi predsednik kr. vlade
Cvetkovič, Id j« med drugim dejal: »Slučaj je hotel, da o priliki obiska Južna Srbije prisostvujem današnji otvoritvi doma viteškega kralja Aleksandra. Ta spominski dom naj »kili kulturnim stremljenjem meščanom mesta Gosti vari a. Dom |e pomemben po svo-jsm imenu, kajti dom nosi Ime onega, ki je bil v resnici nosilec naše nacionalne in državne misli ter simbol vseh naših kulturnih stremljenj. Ta dom njora služiti vsem prebivalcem tega mesta brez ozira na njihova politična prepričanja in njihove družabne razlike. V tem domu naj se goji ljubezen do naroda in sloga. Ako je kdajkoli bilo potrebno, da vlada tak duh med nami, potem je prišel ta trenutek sedaj. Danes je bolj kot kdaj potrebno mobilizirati vse naše nacionalne sil« ki izvesti duhovno edinost našega naroda.«
V Tetovo In Skoplje
Ob trsh popoldne je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič nadaljeval potovanje v Tetovo, kamor je prispel ob 16. Prihod, predsednika vlade in njegovega spremstva je prebivalstvo pozdravilo s streljanjem z možnarji. Sprejema s« je udeležilo skoro vse prebivalstvo Tetova.
Nato je predsednik vlade Cvetkovič odšel v hotel »Jadran«, kjer je prisostvoval konferenci. Tu je bilo zbranih mnogo meščanov, Konferenco je vodil predsednik občine Stojan Dimitrijevič, bivši narodni poslanec, Nato sta govorila predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ter predsednik senata dr. Anton Korošec. Za njima je »pregovoril minister Tomič. Zahvalil se je vladi za vrsto socialnih reform, katerih namen je podpreti vse gospodarske panoge, posebno pa socialno šibkejše sloje. Da bi se izvedlo vse, kar ima JRZ v načrtu, je potrebno, da vlado vsi podprejo, in ji pomagajo. Napaka minulih časov je, da se je ljudstvo ločilo po raznih strankah, ki zaradi večnih medsebojnih borb niso imele možnosti reševati velikih državnih socialnih in gospodarskih problemov. Velika stranka, kakor je JRZ, bo ojačena in podprta od naroda, sposobna izpeljati vse te naloge, ki jih ji vsiljuje čas. Ljudstvo se povsod zaveda resnosti časa ter razmer, v katerih živimo. Zaradi tega je iskreno sprejelo ideologijo in načela JRZ. Predsedn:k vlade je nato 6 spremstvom odpotoval v Skoplje, kamor je prispel od 18. zvečer,
Cvetkovič potuje v Sandiak
Skoplje, 12. okt. AA. Predsednik vlade Cvetkovič, ki je štiri dni prebil na potovanju po desnem bregu Vardarja in povsod doživel veliko navdušenost in manifestacije, se je danes ob 9.20 odpeljal iz Skoplja, da si ogleda Kačanik, Uroševac, Prištino in Kosovsko Mitrovico. Prihodnje dni si bo predsednik vlade ogledal Sandžak in užiški okraj. Na potovanju spremljajo predsednika vlade minister Tomič, minister n. r. Jovan Altiparmakovič, pomočnik bana vardarske banovine Aleksander Cvetkovič, kabinetni šef predsednika vlade Boško Nastasiievič in več uglednih politikov iz Južne Srbije.
Dr. Korošec se je vrnil v Belgrad
Belgrad,. 12. oktobra, m. .Davi se je vrnil s potovanja po Južni Srbiji predsednik senata dr. A. Korošec.
Kako se bodo pošiljale podpore družinam vpoklicanih
Belgrad, 12. olet. AA. Danes dopoldne je minisler za socialno politiko Srdjan Budisavljevič sprejel v svojem kabinetu večjo delegacijo družin oiseb, vpoklicanih na vojaško službovanje. Delegacija je orisala ministru potrebo, da se podpore, ki jih je določila kraljevska vlada po uredbi o tej stvari, izdajo čimprej in da naj se pospeši postopek o tej stvari. Minister Budisavljevič je pazljivo poslušal izvajanja delegacije in ji omenil, da so včeraj izšla navodila o izvedbi uredbe o podporah, zato je treba Imeti nekaj potrpljenja, posebno v prvih dneh izvajanj* te uredbe. Odbori za podpore ne dobivajo sami prošenj neposredno od strank, temveč od občin in mestnih županstev. Ti odbori bodo odločali kar najhitreje in zato se bodo prošnje takoj rešile. Kakor hitro postanejo sklepi izvršilni, bo predsednik odbora izdal nalog za izplačilo Poštni hranilnici, ki bo vsaki družini poslala določeno podporo po pošti Zato je nepotrebno vznemirjanje in intervencije o teh stvareh pri ministrstvu za socialno politiko in pri drugih oblastvih in ustanovah. Minister Budisavljevič je tudi izjavil, da je za potešitev postopka opozoril odbore za podpore in izdal vsa- potrebna navodila, da te podpore čim hitreje podele.
Službeno razmerje vojaških vpoklicancev
Belgrad, 12. oktobra, m. V trgovinskem ministrstvu že dva dni' traja konferenca, na kateri sodelujejo zastopniki vseh gospodarskih ministrstev, Pokojninskfga zavoda, delavskih zbornic iz vse države ter osrednjega tajništva delavskih zbornic iz Belgrada. Na konferenci izdelujejo novo uredbo o ureditvi službenega razmerja zaradi vpo-klicev v vojaško službo. Načrt ima v glavnem sledečo osnovo: da se službeno razmerje z vpoklicem delavca iz namestitve v vojsko službo ne prekine vse do izteka vojaške službe ter itna v izrecnem primeru delojemalec pravico zahtevati, da ga delodajalec ponovno sprejme v službo, če se vojaški obveznik po odsluženih vojaških vajah v določenem roku javi na posel. Iz Slovenije sta prisostvovala konferenci ravnatelj Pokojninskega zavoda dr. Vrančič in tajnik Delavske zbornice Andrej Hafner.
Belgrajske novice
Belgrad, 12. oktobra, m. V trgovinskem ministrstvu je bila konferenca glede novele § 221 obrtnega zakona. Delodajalce zastopajo delegati Trgovinske in industrijske zbornice iz Belgrada, delojemalce pa delegati Osrednjega tajništva delavskih zbornic iz Belgrada in delegati delavskih zbornic iz vse države. Konferenca se bo jutri nadaljevala.
Belgrad, 12. okt. m. »Muslimanska svijest«, ki izhaja v Sarajevu, pravi, da bosta v drinski banovini za senatorske volitve muslimanska kandidata bivši senator Uzeir aga hadži Hasanovič in bivši poslanec Izmet Gavran Kapetanovič.
Belgrad, 12. oktobra, m. Dopoldne je bila v trgovinskem ministrstvu konferenca, ki Se je pečala z vprašanjem prenosa kompetenc trgov, ministrstva na Banovino Hrvatuko. Na konferenci je bila izdelana tozadevna uredba, ki jo je trgovinski minister poslal v proučitev gospodarskemu odboru ministrov.
Belgrad, 12. oktobra, m. V soboto bo v Belgradu odprt jesenski belgrajski velesejem. Sejem bo odprl trgovinski minister dr. Andres. Istega bo slovesno odprt novo zgrajeni nemški paviljon.
Zagrebška vremenska napoved: PreleJno deževno z lokalnimi vetrovi in milo temperaturo.
JRZ v Osijeku
Osijek, 12. okt!' A'A. SnOČi ob osmih se je v tajništvu JRZ sestal na sejo krajevni odboT JRZ v Osijeku pod predesedstvom predsednika Jovana "Božiča. Seji je prisostvoval predsednik banovinskega odbora JRZ v Zagrebu Dimitrije Magaraševič, minister n. r., ki je članom odbora dal izčrpne informacije o razvoju notranjepolitičnih razmer v zadnjem času. Razen tega so govorili o strankurskopolitičnih vprašanjih, tičočih se mesta Osijeka in osješkega okraja. Poročilo g. Majraraševiča o delovanju kr. vlade in o politiki JRZ po izmenjavi misli so z odobravanjem vzeli na znanje. Magaraševič je iz Osijeka odpotoval v Vukovar, kjer bo takisto prisostvoval danes opoldne seji krajevnega odbora JRZ
Zagrebške novice
_Za^reb, 12. okt. -b. Danes dopoldne je poverjenika mestne občine zagrebške g. Starče-viča obiskal zagrebški nadškof prevzv. g. dr. Alojzij Stepinac v spremstvu svojega tajnika dr, Nedica in se je z njim dalj časa razgo-varjal.
Kranj
Požar. Kozolec Je zgorel posestniku Lombarju Jožetu iz Sp. Bele št. 10, občina Preddvor. Škode Je okoli 3000 dih. Požar je bil podtaknjen najbrž iz maščevanja. Osumljena sta bila dva iz bližnje okolice in tudi aretirana.
Licitacija za poŠto potrjena. Minister za grad-be dr. Miha Krek je potrdil licitacijo za zgradbo nove pošte v Kranju. Vsa dela je prevzelo domače gradbeno podjetje Bldovc iz Kranja. S prvimi deli se bo takoj pričelo in bo pošta verjetno že letos pod 6treho.
Ptuj
Rdeči križ v Ptuju poziva žene in dekleta, pa tudi moške, ki niso vojni obvezniki, da se prijavijo za prostovoljno delovno osebje za slučaj potrebe. Pismene prijave naslovite na Okraj, odbor Rdečega križa v Ptuiu. Prijave naj obsegajo sledeče točke: lm« in priimek, poklic, bivališče, roj-
Državni zavod za živinska zdravila
Belgrad, 12. oktobra, m. Kmetijski minister dr. Cubrilovlč Je dopoldne sprejel časnikarje ter jim podal izjavo o ustanovitvi državnega zavoda za proizvajanje veterinarskih cepil in zdravil. V svoji izjavi Je med drugim poudaril: Na seji gospodarskega odbora ministrov ji- bila sprejeta uredba o organizaciji poslovanja in delu državnega zavoda za proizvodnjo veterinarskih cepil in zdravil. Ta uredba je v toliko važna, da se veterinarska služba dvigne na znanstveno podlago in da so ji odredi nova smer v živinorejski politiki. Poudariti moram, da je moj predhodnih inz. BešliS pokazal mnogo volje in energije, gospodarski odbor ministrov pa polno razumevanje za tako važno ustanovo.
Kmetijski minister poudarja, da je živinoreja eden osnovnih stebrov našega narodnega gospodarstva. Živinoreja predstavlja tu in tam tudi glavni izvor gospodarskega blagostanja. Zaradi raznih obolenj in kug pri živini trpi narodno go« spodarstvo vsako leto veliko škodo. Tako na primer letno od 15 milijonov ovac, kolikor Jih je V državi, pogine 1 milijon, To dejstvo je tem žalost« nejse, ker imamo danes za mnogo obolenj zanesljiva sredstva za zdravljenje in pobijanje raznih bolezni. Zato je v interesu najširših narodnih slojev in splošnega narodnega gospodarstva, da bodo sredstva za pobijanje in zdravljenje bolezni pri živini ne samo dobra, temveč tudi vsem slojem dostopna in poceni. Da bi se zadovoljilo vse te potrebe, bo država ustanovila zavod za proizvodnjo cepil in zdravil za živino. Poleg te osnovne na«' loge, da bo zavod izdeloval zdaj že znana ^sred« stva za pobijanje in zdravljenje bolezni pri živini, bo državni zavod imel tudi nalogo proučevati bolezni same, za katere Še nimamo uspešnih zdravil. Koliko bo ta zavod lahko koristil gospodarstvu in živinoreji, se vidi najbolj iz tega, da stane danes serum proti svinjski kugi 400 din liter. Letno ga V državi porabimo 40 000 litrov.
S pocenitvijo seruma bomo letno prihranili 4 milijone din. Ne samo to: v današnjih razmerah se pri nas cepi okrog 1 in pol milijona svinj, prav isto število pa ostane necepljenih, kar pomeni, da je tako veliko število živali proti boleznim nezavarovanih, in to pred tako težko boleznijo, kakor je svinjska kuga. S pocenitvijo tegA seruma se bo lahko pristopilo k cepljenju proti vsem boleznim ter se bo na ta način veliko prihranilo V narodnem gospodarstvu. Ustanovitev tega državnega zavoda pa nima namena, da bi uničila zasebno iniciativo, še manj pa zadružno, temveč bo zavod urejal cene cepivom tudi v zasebni proizvodnji.
Z ustanovitvijo tega državnega zavoda je ministrski svet seveda istočasno tudi zagotovil potrebna gmotna sredstva za zgraditev potrebnih objektov ter se bo zavod še danes pričel graditi. Ža zidavo tega zavoda, ki bo v Belgradu odnosno v Zemunu, je za začetek določen kredit 10 milijonov dinarjev.
Kmetijski minister se Je potem s časnikarji razgovarjal o potrebi zboljšanja veterinarske službe na deželi, kar stalno prosijo in zahtevajo zadružniki, kmetje in ostali sloji. Na tozadevna vprašanja časnikarjev je minister Izjavil, da bo stremel za tem, da iz tega zavoda napravi tako organizacijo, da bodo sčasoma Imeli največjo korist siromašni sloji našega naroda, da bo, zavod dajal brezplačno cepiva siromašnim na račun države. če to misel izvedemo, poudarja minister, pomeni, da bomo letno prihranili 100 milijonov dinarjev narodnemu gospodarstvu. Sami veterinarji' pa, ki spadajo pod resor kmetijskega ministrstva, bodo v bodoče strogo nadzorovani, kakšne metode uporabljajo in s kakšno pridnostjo se lotevajo poslov samih. Minister je zaključil svoja izvajanja z izjavo, da se bo trudil, da se bo precej veterinarjev v državnem zavodu znanstveno usposobilo. Istočasno Jih bo gmotno zasigural, da bodo kot državni uradniki vršili narodno delo v tako važni gospodarski panogi, kakor je zdravljenje živine.
Pri prihdnjem sprejemu časnikarjev bo kmetijski minister podal izjavo o prenosu kompeteno kmetijskega ministrstva na Banovino Hrvatsko.
Drobne novice
Bern, 12. okt. lj. Izšla je naredba, po kateri morajo vse trgovine in vsa skladišča do 14. oktobra napraviti Inventar svojih živilskih zalog. Pod to naredbo spadajo sladkor, riž, moka, razna Jedilna olja, fižol itd. Trgovci, ki so 1. septembra napravili reden inventar, so te nove inventariza-cije oproščeni. Zapisniki se morajo oddati 14. oktobra zvečer.
London, 12. oktobra, lj. Zunanji minister novo poljske vlade v Parizu Zaleski je. bil danes sprejet pri angleškem kralju Juriju VI.
stni podatki, pristojnost, predizobrazba in za katero vrsto pomožnega dela se priglaša. — Za sa-marijane(ke) in bolničarje(ke) ne velja ta poziv.
Dramsko društvo V Ptuju otvori danes sezono Edipom« Začetek ob 20 v Mestnem gledališču. Cene premierske,
Kino Royal predvaja danes. Jutri in v nedeljo prekrasen film »Ana Favetti«. V glavni vlogi Brigite Horney in Matlas Wienian. Film je vzet iz življenja v švicarskih Alpah.
Smrtna žetev. V sredo je umrla ga. Frančiška Urbančič, 49 letna vdova trgovca in družabnica znane tvrdke Snoj & Urbančič v Ptuju. Pokoijnica, ki je bila vedno zavedna Slovenka, zapušča dva nepreskrbljena otroka, Borisa in Nado Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno 6ožaljel
Finska - dežela tisočih jezer
Kakor zapah je med divjino severne Rusije in Skandinavije potisnjena samostojna država »tisočerih jezer«, ki je zgodovinsko šc zelo mlada in ki sonl uradni naslov republika Suaml ali Finska. Od Ledenega morja 6e Finska razprostira proti jugu do Botniškega morskega žaliva in tvori med finskim zalivom na jugu in Ladolkim jezerom in njegovimi dotoki na vzhodu — polotok, .ki meri 303.000 kra1, torej približno toliko kakor pravkar uničena poljska republika. Ob finskih obalah |e cel venec majhnih otokov, podobno kakor V naši Dalmaoiji. Raz njih je čudovito krasen pogled na finsko obalo. Notranjost ie pa zlasti na jugu v6a preprežena z malimi jezeri, ki jih je več kot 35.000 Skoraj 12% vse finske zemlje je pokrite z jezeri in rekami. Približno 65% površine pokrivajo gozdovi, ki so večina sestavljeni iz krasnih iglavcev.
Prebivalstva ima Finska malo manj kot 4.milijone. Od teh živi kakih 16% v mestih. Glavno mesto je Helsinki z 28 000 prebivalci. Pomembno mesto pa je tudi Obo ali Turku s 60.000 dušami. Finsko ljudstvo je sestavljeno iz dveh plemen, ki ee pa danes že popolnoma ir.cd seboj prepletata, to je iz finskega in švedskega. Vendar finski f
---- odločno prevladuje Samo 0.3% ltted prebivalstvom so Laponci in Rusi. Plemensko spadajo Finci k stari, nadarjeni praaltajski ali finsko-ugri-ški narodni družini. Do 1. 1917 ni politično bila Finska nikdar samostojna. Najprej je bila pod švedsko, pozneje pa pod rU6ko nadoblastjo.
Zelo priden in resen je finski narod in »i je znal v zadnjih letih ustvariti precej nacionalne industrije, kjer je zaposleno že 15% prebivalstva. Sicer pa sa ljudstvo preživlja z ribištvom, živinorejo in le6no proizvodnjo.
O položaju katolicizma bi bilo sledeče ome-nltii odnosi mlade finske države do katoliške cerkve so bili ves čas zelo prisrčni. Vatikan je bil med prvimi, ki ie priznal finsko državo. Finska ima od 1. 1929 tudi modus vlvendi s sv. stolicO. Katoličanov jr na Finskem le okrog 2500. Večina prebivalstva je luteranske vere, toda tudi število brez veroizpovedi je veliko (200 000). V mlajši generaciji pa ia opaziti iivo zanimanje za katolicizem. V Helsinkih je katoliški akademski klub. či-gar_ sestankom radi prisostvujejo tudi nckatoli-čani. Katoličani imajo tudi revijo, ki Izhaja četrtletno ln] katoliški koledar z naslovom »Vox Romana«, k! ima tudi mx.<i protestanti sinodo naročnikov.

Chamberlain odgovarja Hitlerja
Angleški ministrski predsednik pravi, da »bo šla vojna dalje, dokler ne bo vzpostavljen utrjen mir, varen pred novimi nasilstvi«
London, 12. oktobra, t Ministrski predsednik Chamberlain je imel danes v spodnji zbornici svoj že več dni napovedani govor, v katerem je odklonilno odgovoril na nemške mirovne predloge. Predsednik angleške vlade je dejal, da ni mogoče govoriti o miru, dokler nemška vlada ni dala zanesljivih in otipljivih jamstev, da bo držala svoje obveznosti. Mir mora biti za vedno utrjen. Dokler za takšen mir ni jamstev, se mora borba nadaljevati. Zbornica, ki je bila polno zasedena, je Chamberlaiuove izjave bučno pozdravila.
V	začetku svojega govora je Chamberlain dejal, da je zadnji teden v spodnji zbornici omenil, da sovjevsko-nernjka pogodba vsebuje nek migljaj, da je treba pričakovati mirovne ponudbe od strani Nemčije. Pri tej priložnosti je dejal, da bo takšne predloge vlada proučevala zelo resno skupno z dominionskimi vladami imperija in z vlado Francije. In res, medtepi je že nemški kancler imel svoj govor, angleška vlada pa se je posvetovala z vladami, ki jih je navedla.
Sedaj je moja naloga, da povem, kakšno je »tališče angleške vlade.
Preden pa bom to storil, moram priklicati V ipomin vse oaa.d)e. na katerem se odražajo nemške mirovne ponudbe. V mesecu avgustu je bila angleška vlada v pismeni in ustmeni zvezi z nemško vlado z ozirom na Poljsko. Jasno je bilo, da je bil položaj skrajno resen, toda mi smo bili iskreno prepričani, da je še mogoče priti do mirne rešitve, ako nikdo ne bo dregal v človeške strasti. Prepričani smo bili, da ima nemška vlada moč — samo ako bi bila to' hotela —, da vpliva na svoje prijatelje v Gdansku, da napetost zmanjšajo in tako ustvarijo prave predpqgoje za mirne in trezne razgovore.
Hitler je izrazil željo, da bi se odnošaji med Nemčijo in Anglijo izboljšali, kakor hitro bo rešeno poljsko vprašanje. Angleška vlada je jasno izpovedala, da bi vsako nasilno reševanje poljskega vprašanja sprožilo z naše strani dolžnost, da izpolnimo svoje obveznosti napram Poljski. Kakor je vam vsem znano, ti napori naše vlade, da prepreči vojno in uporabo sile, so bili jalovi. Chamberlain je nato navedel pozive, ki so jih izdali Roosevelt, belgijski kralj, nizozemska kraljica, sveti oče papež Pij XII., Mussolini. »Jasno je,« je nadaljeval Chamberlain, »da je bil Hitler odločen, da gre v vojno proti Poljski. Naj je bila njegova želja, da pride do boljšega sožitja z Anglijo še tako odkritosrčna, vendar ni bila zadosti močna, da bi ga bila prepričala, naj odloži napad na svojo sosedo.«
Nato je Chamberlain opisal potek nemškega vdora na Poljsko ter gorje, ki je nastopilo v tej opustošeni deželi.
V	protislovju i vsemi svojimi dejanji, • katerih se sedaj Hitler hvali, da jih je izvedel, in po strašnem nasilstvu, ki je stalo dragocena življenja tolikim Poljakom in Nemcem, ki so bila žrtvovana samo zato, da bo nasičena njegova želja, da se uporabi sila, pa prihaja sedaj isti nemški kancler in nam ponuja svoje predloge. Ako je še obstojalo upanje, da bomo ▼ teh predlogih tudi našli vsaj neke poskuse, da hoče popraviti storjeni •ločin proti človečanstvu, ki je sledil ▼ tako kratkem času kršitvi pravic češkoslovaškega naroda, moramo sedaj izpovedati svoje razočaranje: poljsko državo in poljske državnike casramuje... In Hitler pristavlja, da spada tisti del Poljske, ki jo je zasedel, ▼ nemško interesno območje in da se bo to vprašanje nredilo samo sporazumno med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Končno oblikovanje poljskega ozemlja in vprašanje obnove poljske dr-lave se po Hitlerjevem mnenju ne more odločiti i vojno na zahodu, marveč edino le po Nemčiji in Sovjetski Rusiji.
'Potemtakem smemo misliti, da so mirovni predlogi, ki nam jih Hitler sedaj ponuja, osnovani na zahtevi, da naj mi enostavno priznamo njegovo zavoj e v a n j e, kakor tudi vsako pravico, da še naprej dela kar hoče s zavojevanim narodom.
Za veliko Britanijo je nemogoče sprejeti tak-8en temelj, ako hoče ohraniti svojo čast in ako želi ostati pri svojem cilju, da se namreč morajo med-
narodni spori reševati s pogajanji, ne pa b silo.
Chamberlain je nato rekel, da noče omeniti obljub, ki jih je Hitler v svojem govoru dal sosednim državam, da bo spoštoval njihove meje. Te države same vedo, koliko so vredne takšne obljube. Spomnijo naj Be samo na podobne obljube dane v bližnji preteklosti.
>Ne morem pa preiti,« je rekel Chamberlain, »Hitlerjevega preloma načel, ki jih je dolgo pridigoval. V Nemčijo je vključil mnogo milijonov Poljakov in Čehov, čeprav je mnogokrat zagovarjal nasprotna načela. S Sovjetsko Rusijo pa je sklenil pakt potem, ko je pre-mnogokrat napadal boljševizem.« Chamberlain je nato opozoril, »kolikokrat Hitler ni držal dane besede« ter je nadaljeval: »Čista resnica je, da po naših dosedanjih izkušnjah danes ni več mogoče verjeti v besedo sedanje nemške vlade, besedo, ki je nikdo ne podpira. Naša politika ni, da bi Nemčijo izločiti ii mesta, ki ji v Bvropi gre, Nemčijo namreč, ki bo živela v lepem in zaupanja polnem razmerju z drugimi narodi. Nasprotno, mnenja smo, da ne bo mogoče odstraniti svetovne krize, ako se ne vzamejo v poštev vse upravičene težnje in potrebe vseh narodov. Kadar bo prišel čas, ko bomo delali nov mir, si bo angleška vlada v svesti, da ni upanja, da bi nastal nov svet. ako se ne posreči, da ne pridemo s pomočjo razgovorov in sporazumov do uresničitve teh teženj in potreb.«
Anglija ni šla v vojno i namenom, da se maščuje, ampak, da brani svojo svobodo. Toda ne samo svoboda malih narodov nam je pri srcu. Tudi svoboda Velike Britanije in njenega imperija je v nevarnosti, svoboda Francije in sploh svoboda vseh narodov, ki svobodo ljubijo. Ako gledamo v bodočnost, že sedaj vidimo, da bodo prišle velike spremembe, ki bodo pustile za seboj svoje sledove. Vsi narodi bodo morali storiti svoje.
Anglija dobro ve, da bosta v vojni med velikimi državami zmagovalec in premaganec oba utrpela velike izgube. Toda če bi se podvrgli zlu, potem bi bilo vsako upanje na boljše izgubljeno in bi bile uničene vse življenjske vrednote, ki so skozi stoletja jamčile za napredek človeštva.
V vojni tudi ne iščemo dobičkov. Od nemškega naroda ničesar nočemo, kar bi žalilo njegovo čast. Naš edini cilj ni, da dosežemo zmago, ampak mi gledamo dalje naprej v bodoč-
nost, ko bo treba polagati nove temelje za lepše mednarodno sožitje. To se pravi, da ustvarimo življenjske pogoje, ko vojna ne bo delež vsakega človeškega rodu zaporedno. Vsi narodi, tudi nemški, hrepenijo za mirom. Za takšnim mirom, ki jim bo dal možnost, da živijo svoje življenje brez strahu in da se posvetijo napredku svoje omike ter svojega duhovnega in blagovnega blagostanja. Toda mir, ki ga hočemo doseči, mora biti ustaljen, utrjen mir, ne pa premirje, ki ga motijo neprestani alarmi in vojno.
Kdo pa je ovira la dosego takšnega miru? Nemška vlada, in edino nemška vlada. Nemška vlada je bila tista, ki je s svojimi ponovljenimi nasilnimi napadi oropala Evropo miru ter udarila v srca vseh njenih sosed občutek nevarnosti, ki nikoli ne mine, in strahu, ki vedno traja. Vesel sem, da vlada v tem pogledu popolna soglasnost med francosko in angleško vlado. Chamberlain je nato navedel nekaj posnetkov ii govora francoskega predsednika vlade. Navedel je tudi, da je bil na obiska v Londonu poljski zunanji minister Zaleski in da vlada popolni sporazum med obema vladama.
Na koncu svojega govora je Chamberlin Se enkrat posnel stališče angleške vlade do Hitlerjeve mirovne ponudbe ter nadaljeval, da je Hitler zavrnil vse pomirjevalne poskuse, dokler da ni pohodil Poljske, kakor je prej pohodil Češkoslovaško. Mirovni pogoji, ki začnejo z zahtevo, naj priznamo storjene krivice, niso sprejemljivi. Pa čeprav bi bilo v Hitlerjevih pogojih nekaj stvarnega, kar bi dalo upanje, da bo storjena krivica popravljena, moramo še vedno vprašati, kakšna stvarna jamstva nemška vlada daje in s kakšnimi stvarnimi sredstvi želi prepričati svet, da bo prenehala z napadanji, da ho držala dano besedo. Za sedaj ne moremo nemški besedi nič več zaupati. Samo dejanja nas še morejo prepričati. Besede ne več. Dejanja morajo priti, preden Anglija in naš junaški prijatelj Francija prenehata z vojno. Ko bo zaupanje sveta v Nemčijo obnovljeno, šele potem bomo reševali vprašanja, ki so boleča. Samo nemška vlada ima možnost, da ta predpogoj izpolni. Pred izbiro stoji, da ali s stvarnimi dejanji dokaže, da bo držala besedo in svoje obveznosti, ali pa da traja vojna dalje. Naj Nemčija izbore 1
Vprašanje obnove CSR
V Italiji pravijo, da obnova ČSR ni med vojnimi cilji zaveznikov
London, 12. okt. t. V spodnji zbornici je pomočnik zunanjega ministra B u 11 e r odgovoril na vprašanje, če se je angleški vladi že prijavila kakšna češkoslovaška vlada, da vladi Nj.. Vel. ni ničesar znano o obstoju kakšne češkoslovaške vlade. V političnih krogih tolmačijo to izjavo tako, da obnova češko-slovaške države še za enkrat ne spada med vojne cilje Velike Britanije. Na drugi strani pa opozarjajo na dejstvo, da je angleška vlada priznala slovaškega konzula, ki je bil od slovaške vlade
odstavljen, ker je protestiral proti zasedbi Slovaške po Nemcih, kot pravomočnega zastopnika slovaške države.
Reuter je danes objavil tudi poročilo, da je italijanski list »Resto del Carlino«, ki velja za glasilo zunanjega ministrstva, v srednjeevropskih vprašanjih objavil vest iz Londona, da angleška vlada za enkrat obnove češko-slovaške države še ni sprejela v program svojih vojnih ciljev.
Sovjeti na Poljskem
Usmrtitve, talci, aretacije..!
Pariz, 12. okt. dl. Francoski tisk poroča, da j« sovjetsko vojaško poveljstvo že dolgo časa pripravljalo vpad na poljsko ozemlje. To dokazuje tudi izredno veliko število tovornih avtomobilov, pa tudi navadnih osebnih, ki so sledili sovjetskim okupacijskim četam, visoko naloženi s propagandnim materialom v poljskem jeziku. Te avtomobile eo 6premljale posebne propagandistične čete, ki so imele nalogo, da v zasedenem ozemlju poraz-dele na milijone oglasov, listov in knjig v namen komunistične propagande. Medtem ko 60 raz-
Pomorska vojna
Angleška, francoska In nemška poročila
Berlin, 12. okt. A A. DNB. V toku ukrepov, ki jih je vojna mornarica izvedla zaradi kontrole trgovinskega prometa v Severnem morju, so nemške lahke vojne ladje ter tudi nekatere težke prodrle celo do severnega dela Severnega morja. Lahke vojne ladje so ustavile veliko število trgovinskih ladij ter izvršile kontrolo tovorov. Nemške težke ladje so ščitile to akcijo. Nemška mornarica se ni spopadla s sovražno mornarico, ki je bila poslana proti nemškim vojnim ladjam. Nemška iz-vidniška letala so opazila sovražnikovo mornarico ter takoj sporočila svojim predpostavljenim, da se angleška mornarica nahaja zapadno od norveškega meridonala. Takoj po sprejemu teh vesti je več letalskih eskadril odletelo, da bombardira angleško mornarico. Navzlic težkim vremenskim razmeram so nemška letala v nizkem letu dospela na omenjeni kraj ter napadla v bližini otoka Cetland angleške vojne ladje ter začela metati na njih bombe navzlic obstreljevanju angleškega topništva. Dve močni eksploziji ter požari dokazujejo, da so nemške bombe zadele angleške ladje. Po končanem bombardiranju so se nemška letala vrnila v svoja oporišča. Ta napad nemških letal je bil tako močan, da se v zgodovini letalstva ne pomni podobnega napada. Izgube nemškega letalstva so bile minimalne. Angleško topništvo ni povzročilo nobene škode. Pri povratku pa sta se morali 2 letali spustiti na nevtralno ozemlje. Na osnovi tega našega uspešnega leta se lahko s pravico trdi, da nemške pomorske in letalske sile gospodarijo nad Severnim morjem, kjer doživlja sovražnik vsak trenutek resne neuspehe. Istotako se vidi, da nemško letalstvo dosega pri svoji akciji severno in zapadno obalo Anglije, tako da lahko vsak trenutek napade sovražnika v Severnem morju. Na osnovi vsega tega se jasno vidi, da je nastal čas, ko angleška mornarica v nobenem primeru ni več gospodarica Severnega morja.
London, 12. oktobra, t. Vrhovna admiraliteta objavlja naslednje uradno poročilo. V odgovor na ponavljajoča se poročila o nemških zračnih napadih na angleške vojne edinice javljamo, da angleško brodovje ni trpelo nobene škode in da nobena oseba ni bila poškodovana. Zadnji napad nemških letal je trajal 5 ur. Nad 100 bomb je bilo vrženih. Ena salva je padla blizu neke angleške vojne ladje, tako da so jo pri eksploziji zadeli vodni curki. Druge pa so padle v morje kilometre daleč od angleških vojnih ladij.
London, 12. okt. AA. Reuter: Po zanesljivih vesteh se nahaja nemška križarka »Admiral Scheer« v južnem delu Atlantskega oceana. Ker se kapitan zaveda nevarnosti, ki bi nastala, ako bi uporabil radio, ker bi s tem izdal svoj položaj, križarka ne daje nobenih poročil, ter ne more priti v zvezo z nemškim mornariškim ministrstvom. Na križarki imajo verjetno še precej olja in goriva, kar ji omogoča akcijskj krog 10.000 milj. Toda ako križarka ne bo imela možnosti v kratkem preskrbeti se ponovno z gorivom, so izgledi, da bi pobegnila, zelo majhni.
Angleži ujeli nemški parnik
London, 12. okt. t. Reuter javlja, da so angleške vojne edinice ujele nemški parnik »Cap Norte«, ki ima 13.650 ton in je bil na potu iz Pornambuco v Braziliji neznanokam. Ujele so ga v južnem Atlantiku. Vozil je petrolej. Namenjen je bil baje v Vladivostok.
Pariz, 12. okt. AA. Havas: Francoska mornarica je na polju gospodarske blokade dosegla do 10 oktobra sledeče uspehe: Skupno je bilo zaplenjeno 150.000 ton blaga in predmetov, ki spadajo pod kontrabando. Od tega odpade 40 tisoč ton na razne rude, 40.000 ton na življenj-«ke potrebščine in 30.000 ton na tekoče gorivo.
deljevali ta propagandietični material, je sproti tiskala mala tiskarna, ki so jo vozili 6 6eboj, še drug material, ki je služil trenutnim potrebam. Vilno je bil ves takoj po zasedbi preplavljen e komunističnim propagandnim materialom. Kinematografi, ki so jih 6 seboj vozili na avtomobilih, so proizvajali prizore iz boljševiškega življenja in življenja Stalina ter Lenina. Zvočniki eo razširjali govore, v katerih ee poveličuje Stalin kot »najboljši oče narodov«.
Organi čeke pa eo sledili vsej tej propagandi. Opazovali 60 odziv pri občinetvu, pričeli takoj preiskave, ee6tavili sezname oseb, ki eo bile komunizmu nasprotne, vdirali v hiše in napravljali hišne preiskave, zaprli takoj ogromno število talcev in jih poslali v koncentracijska taborišča ali pa v sovjetske ječe. V vsem zasedenem ozemlju so 6e takoj ustanovili sovjeti iz vojakov in kmetov, katerim 60 zaenkrat dovolili, da ropajo imetje premožnejših 6ostanovalcv. Na mnogih krajih so bile takoj na mestu izvedene usmrtitve duhovnika, župana in uglednejših predstavnikov javnega življenja.
Moskva, 12. oktobra. AA. (Havas.) V zapadni Beli Rusiji so v teku priprave ter se sestavljajo liste za volitve poslancev v sovjet, ki naj se sestane 22. oktobra in izglasuje priključitev zapadne Bele Rusije k Sovjetski Rusiji. Ozemlje je razdeljeno na volivne okraje po 5000 prebivalcev in glasovalna mesta po 1000 prebivalcev v mestih in 500 v vaseh. Vsi državljani, ki so dokončali 18. leto, imajo aktivno in pasivno volivno pravico brez ozira na pleme, vero, polt, rod in poklic.
Pred novo papeževo okrožnico
Castel Gandolfo, 12. oktobra. AA. (Havas.) Sv. oče Pij XII., ki bi se moral vrniti v Vatikan 16. t. m., ostane v svoji poletni rezidenci do konca t. m. ter ee vrne v Vatikan šele 29. oktobra, ko bo prisostvoval proslavi Kristuša Kralja in konsakraciji misijonskih škofov v baziliki sv. Petra. Smatra se, da se bo S", oče vrnil v Vatikan istega dne, ko bo objavljena njegova enciklika.
Novi kardinali
Castel Gandolfo, 12. oktobra. AA. (Havas.) Sv. oče Pij XII. je imenoval za kardinala arhi-dijakona bazilike St. Marie Magiore Berga namesto umrlega kardinala Dolcija.
Vatikan, 12. oktobra. A A. (Štefani.) V dobro poučenih krogih izjavljajo, da bo papež sklical v začetku novembra konzistorij kardinalov. Pri tej priložnosti bo imel nagovor. Izvedelo se je tudi, da bodo na aeji konzistorija imenovani novi kardinali.
Novi misijonski škofje
Vatikan, 12. oktobra. AA. (Havas.) Te dni prispe v Rim 12 misijonskih škofov, ki jih bo sv. oče posvetil 29. oktobra. Novi kitajski škof Tien prispe v Rim jutri, tam pa se že nahaja en škof zamorec ter Francoz La Regrin, škof v Ju-nanjuju na Kitajskem, ter bodoči mehiški škof.
Problemi demokracije v vojni
V znani angleški reviji »Times Literary Supplement« je izšel članek, ki je dovolj zanimiv sam po sebi in ki postane še dosti bolj zanimiv, ker je izšel v sedanjem času v časopisu ene vojskujočih se držav. Pisec v njem razpravlja o iilozoiskem in moralnem stališču, ki ga zavzema angleška demokracija nasproti sedanji vojni. Pisec pravi:
»Misleči človek v Angliji stoji danes pred strašnim paradoksom. Znajde se v borbi proti političnemu sistemu, ki se mu zdi nečloveški; ta borba pa zahteva uporabo najbolj nečloveške borbene metode, ki jih je človeštvo kdaj poznalo.
Duhovna nevarnost za demokracije je v tem, da bi mogle zapasti v zmoto, ki jo je izrazil Lucrecius — Propter vitam vivendi perdere causas — da zaradi življenja izgubijo to, za kar se izplača živeti. Prav strah pred to izgubo vsega, kar dela življenje življenja vredno, je bil končni razlog, da je bila Nemčiji napovedana vojna. Toda ta nevarnost je pregnana samo, da nam zopet grozi v drugi obliki. Kajti takoj nastane vprašanje, ali in koliko je mogoče, da stopi demokracija v totalitarno vojno in še ostane demokracija.
Nekaterim se gotovo zdi to vprašanje preprosto. Demokracija postane totalitarna za čas vojne in po zmagi zopet postane demokracija. Toda to ni tako preprosto. Čeprav je demokracija v veliki meri sistem politične ma-šinerije, je vendar tudi nekaj več kot to. Ako ne delamo z njo pravilno, ta mašinerija ne bo dolgo pravilno delala. Saj je tudi izraz, čeprav nezadosten izraz religioznega prepričanja in načina življenja.
Pisec poudarja nadalje, kako nujni sta za demokracijo strpnost in svoboda izražanja:
Demokracije zastopajo (res da ne dovolj popolno) načelo, da je edino ustvarjalna borba borba mnenj, t. j. duhovni boj, ki edini more zgraditi novi Jeruzalem. Nevarnost in skušnjava zanje je, da bi v poskusu, ubraniti se totalitarne vojne z enakimi sredstvi, pozabile svoja načela. Kadar je velik narod organiziran za vojno, je vedno blizu misel, da bi se uvedel »moratorij« za svobodo govora in izražanja; in tudi demokratski vladi je v takih časih težko verjeti, da bi bilo vredno poslušati še kako mnenje ali prepričanje razen njenega. Cenzura mora biti; vendar je bistveno za notranje življenje stvari, ki jo zastopajo, da bi demokracije nikoli ne nehale smatrati kakršnokoli omejitev svobode izražanja za zlo. Kajti svoboda izražanja je najvažnejša demokratska svoboda.
Veliko močnejša volja kot kdaj poprej bo potrebna, da prenese to vojno, in prav tako bo potreben mnogo večji napor domišlj/je, da vpostavimo in vzdržimo psihološke in duhovne predpogoje za pravičen in trajen mir. Nova vojna bo zgolj katastrofa za človeštvo, ako se ne konča z novim mirom. Zaradi tega je tako važno, da bi razlika, ki jo dela g. Chamberlain med nemško vlado in nemškim ljudstvom, ne bila zabrisana ali zmanjšana. Od tega razlikovanja zavisi možnost pravičnega in trajnega miru.«
Pisec zaključuje svoj članek s citatom velikega mističnega angleškega pesnika Willia-ma Blakea:
»Znova in znova opisuje pesnik v veliki ,Človeški drami' padec človeštva z nekaj besedami: ,Postali so to, kar so gledali.' To je nevarnost, ki ograža narod, ki se bori za svobodo. Ne smemo postati to, kar vidimo. Upreti moramo oči prav tako trdno v veliko Dobro svojih sovražnikov kakor na veliko zlo, ki jih sedaj oklepa. Vsakemu od nas živi v srcu spomin na kakega nemškega prijatelja, poštenega, velikodušnega ,domoljubnega, hitrega v občudovanju, hitro ganjenega, ki ima po rojstvu pravico živeti v plemenitejšem svetu, kakor je naš. Spominjajmo se ga.
Svet je trd. Posameznik velja tako malo, ogromni mehanizem tako mnogo. Naša dolžnost je, da se upremo mehanizaciji, kjer le moremo. Če bomo delali to, bomo delali za demokracijo, katere temelj je prepričanje, da člani družbe niso abstraktne enote, temveč žive osebe. Posamezni človek je, ki pozna žalost in veselje, ki doživlja in se uči, ki se kesa, ki odpušča, ki mu odpuščamo. Ako ne obdržimo moči, da vidimo človeka kot takega, je naš svet svet iluzij in smrti. Ako vidimo človeka, ako smo odločeni, ne pozabiti ga ,vidimo tudi Nekoga, ki je mnogo večji od njega, in če prenehamo gledati Njega, prenehamo biti.«
Švicarski vse zveze
Ml prekinili s komunisti
Ženeva, 12. okt. lj. Švicarski socialisti so danes na svojem letnem zborovanju sprejeli sklep, da prekinejo vsake zveze s komunisti. V tozadevnem proglasu na svoje članstvo poudarjajo, da so do te odločitve prišli zaradi tega, ker so nekateri komunistični listi odobravali vdor sovjetske vojske na Poljsko. V proglasu tudi pravijo, da komunisti odslej ne morejo biti več predstavniki švicarskega delavskega razreda Na zborovanju je govorilo več socialističnih govornikov in govornikov sorodnih političnih skupin (demokrati), ki so vsi najostreje obsojali politično smer švicarskih komunistov.
Rim, 12. okt. lj. Novi italijanski poslanik pri angleški vladi Bastianini je danes odpotoval iz Rima in odšel v London na svoje službeno mesto.
Helsinki, 12. okt. lj. Mornariško poveljstvo je izdalo ukaz, da se morajo vse trgovske ladje umakniti v zahodna pristanišča
Danes velika
Slava in frinml
(imfAnna livli^nia Čalhovshl Zarali Leander 3lIlllvIIl|U £1VI|UI|U sa^
(Čajkovski) lians StUwe
narika Rfthk - Leo Stezah
I (Es war eine rauschende Ballnacht) I Najmočnejši ln najlepši film nemške produkcije v sezijl 1939/1940. Nabavite vstopnice v predprodaji.
Življenje, ljubezen, ustvarjanje ln smrt slavnega ruskega genija P. J. CAJKOVSKEGA. Nastopi najboljši evropski simfonični orkerster in originalna ruska kapela, renomirani solisti-pevci in glasbeniki.
Izvajajo sa kompozicije in odlomki is njegove IV., V. in VI. simfonije, opera »EVGKN ONJEGINc, klavirski koncert v G duru in drugo.
KINO MATICA telefon 21-24
Ob 16., 19. in 21. uri
Finance mesta Ljubljane 1937-1938
?red nami je že drugi računski zaključek, ki ga je sestavia sedanja občinska uprava o svojem gospodarstvu v mestni občini ljubljanski. Prvi računski zaključek je bil za 1936—1937, sedaj predloženi in obravnavani ter odobreni računski zaključek pa se nanaša na leto 1937—1938, ki je torej drugo leto, odkar je prevzela meslo no*a uprava na čelu e žu-fKjpom g. dr. Adlešičem. Prvega računskega zaključka za 1935—1936 ne moremo smatrati za delo sedanje uprave, ker je proračun za to leto izdelala prejšnja občinska uprava, izvajala ga pa že delno sedanja uprava.
Skupno »o znašali dohodki mestne občine ljubljanske v letu 1937—1938 94.45 milij. din, v prejšnjem letu 1936—1937 94.9 milij. din, nadalje so znašali dohodki iz prejšnjih let 0.5 (1.1) milij. din, odpadli pa so dohodki priključenih občin, ker je bil ve« proračun unificiran. V splošnem kaže obračun mestne občine, da so dohodki pritekli v proračunskih zneski!. » majhnimi izjemami, kar kaže, da je bil proračun sestavljen zelo realno, ker se v njegovem izvajanju niso pokazale velike motnje in odstopanja od proračuna.
Dohodki
Dohodki so bili po strokah naslednji (v milij. din):
dejanski	dejanski
dohodki proračun dohodki 1936—1937 1937—1938 1937—1938 doki. na nep. davke takse
trošarine in uvoznine odkupnina za os. delo na vrtalna dela dohodek od imovine ljudsko zdravje socialno skrbstvo finančna stroka dohodek podjetij ostali dohodki razni nepričakov. doh. redni dohodki
Izvajanje proračuna nam kaže povsod ugodno sliko dohodkov, le pri mestnih podjetjih so pričakovani dohodki bili višji od dejanskih, to za 6.9 mili), din, kar je pa kompenzirano z manjšimi izdatki mestnih podjetij. Večja razlika med proračunom in računskim za-
7.06	8.44	9.2
10.82	20.35	21.05
24.66	24.9	26.24
0.4	0.2	0.4
_	0.3	0.1
11.14	6.7	5.3
0.43	0.43	0.5
0.17	0.24	0.32
0.28	0.22	0.32
37.1	34.56	27.6
2.95	3.4	3.3
0.1	0.03	0.12
94.9	99.8	94.45
ključkom se kaie le Se pri dohodku od imovine, ker so biK prispevki za vzdrževanje in porabo cest za 1.7 milij. din manjši kot je znašal proračun.
Izdatki
Izdatki kažejo naslednjo sliko (v milij. din);
dejanski	dejanski
izdatki proračun izdatki
11936—1937 1937—1938 1937—1938
osebni izdatki stvarni izdatki: obča upravna oblast oseb. in imov. varnost ljudska prosveta finančna stroka gradbena stroka socialno skrbstvo zdravstvo trg., ind. itd. obč. gospodarstvo vrtnarija itd. dotac., podpore itd. razni izdatki mestna podjetja premest. mitnic itd. ' obvezn. iz pr. let preračunska rezerva
Izrednih dohodkov je bilo 2.8 milij. din, kar se je porabilo za nakup Mahrove hiše.
Končni blagajniški prebitek je znašal 1.78 milij. dinarjev, kar je naloženo v hranilnih knjižicah m vrednostnih papirjih.
Letos vsebuje računski zaključek tudi pregledne podatke o stanju mestne imovine po aktivih in pa-sivih. Gospodarska imovina znaša v aktivih 157.3 milijona din, od tega inventar vodovoda v Klečah 26.36 milijona din, vrednost zgradb in zazidanih zemljišč je ocenjena na 133.8 milij. din, vrednost nezazidanih zemljišč pa na 21.7 milij. dir,. Med ,-iasivi znašajo dolgovi mestne občine ljubljanske 107.0 milij. din, tako da znaša čista imovina 50.3 milij. din. Posebej je izkazana imovina mestnih podjetij, kjer znaša čista imovina (t j. aktiva po odbitju pasivj: mestna klavnica 10.74, elektrarna 4.04, pogrebni zavod 0.5, plinarna 9.06, zastavljalnica 0.18 in mestna priprega 4.6 milij. din.
19.16	21.0	20.8
2.27	3.2	2.94
1.46	1.7	1.08
1.24	1.66	1.57
10.08	11.25	11.13
7.5	9.73	9.1
4.05	6.1	6.1
_	1.38	0.7
0.08	0.4	0.37
1.19	3.9	3.86
0.57	0.7	0.7
2.5	3.7	3.66
2.5	1.14	1.0
32.46	31.07	23.85
—	8.8	0.8
2.7	1.44	1.4
0.58	0.6	0.25
Izvoz v neklirinške države
V svrho okrepitve kontrole glede vnosa odgovarjajoče vrednosti blaga, ki se izvaža v neklirinške države, je sklenil devizni odbor pri Narodni banki, da morajo vsi domači izvozniki v teh primerih izvrševati izterjavanje samo po domačih poobl. denarnih zavodih.
Zaradi tega morajo postopati izvozniki v neklirinške države takole:
1.	V primerih plačila blaga na osnovi dokumentov morajo izvozniki dokumente izročiti v izterjanje plačila domačim poobl. zavodom, ki jih bodo poslali na inkaso svojim inozemskim dopisnikom. Vso plačano protivrednost za račun izvoznika morajo poobl. denarni zavodi takoj vnesti v državo in z devizami postopati v smislu deviznih predpisov.
2.	V primeru odpremanja blaga v inozemstvo »odprto«, morajo izvozniki pravočasno obvestiti svoje inozemske kupce, da morajo plačati blago po onem inozemskem zavodu, katerega jim označijo domači poobl. denarni zavodi, po katerih hočejo izvršiti izterjanje.
3.	Izvoz blaga v Švico bo plačan nadalje na dosedanji način z ozirom, da se že sedaj polaga skupna odgovarjajoča vrednost po švicarskih kupcih Švicarski narodni banki.
4.	V kolikor v gotovih izjemno upravičenih primerih ne bi bilo mogoče odstopiti dokumentov poobl. zavodom za vterjanje, morajo izvozniki pravočasno obrniti se na devizno ravnateljstvo, da se pribavijo odobrenja za plačilo na drugi način.
5.	Prošnjam, ki jih vlagajo domači izvozniki deviznemu ravnateljstvu zaradi pribavljanja odo-plačilni pogoji. Ce nimajo zaključnice, morajo iz-potrebno priložiti orginalno zakliučnioo o izvršeni prodaji blaga, iz katere se morajo videti cena in plačilni pogoji. Ce nimajo zaključnice morajo izvozniki v prošnji s svoje strani izjaviti, po kakšni ceni bo blago prodano in plačano z označbo pogojev, po katerih bo inozemski kupec plačal.
rm Kino Kodeljevo ta.4j-64 m—
Danes in jutri ob 8. uri prekrasna francoska umetnina
Izr
J a milo
(Pod cedrami Libanonskimi)
Na Soči 1917
Izredno aktualen film, ki kaže krvave dogodke iz svetovne vojne.
Izkaz francoske banke
Objavljen je izkaz Francoske banke za 28. september, ki kaže, da je v tednu od 21. do 28. septembra narasla vsota posojil državi za 1.200 na 32.776.8 milij. frankov. Obtok bankovcev znaša 144.561.77 milij. frankov, kar pomeni v primeri z 21. septembrom povečanje za 624.5 milij. frankov. Sledeča tabela nam kaže najvažnejše postavke Francoske banke za 31. avgust in 28. september, da se tako vidi razlika v teku prvega meseca vojne (v milij. frankov):
31. avgusta 28. septembra zlati zaklad	97.66 »7.266
menična posojila 20.665 14.851. lombardna posojila 3.805	3.661
predujmi državi 30.577 32.777 - - - •	144.562
17.729 2.341
142.359 17.897 3.304 59.4%
*
Odtok deviz CeSkomoravsk« narodne banke. Izkaz Ceškomoravske Narodne banke za 7. okto
obtok bankovcev zasebni depoziti javni depoziti odstotek kritja
ber kaže zmanjšanje deviznega zaklada za 11.6 na 781.34 milij. kron, kakor tudi zmanjšanje obtoka bankovcev za 104.6 tia 6.333.3 milij. kron.
Nemška Reichsbanka izkazuje od 30. septembra do 8. oktobra zmanjšanje obtoka bankovcev Za 300 na 10.695 milij. mark.
Švicarska narodna banka. V dobi od 30. septembra do 7. oktobra je devizni zaklad Švicarske narodne banke padel za 7.4 na 211.9 milij. frankov. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 39 na 2.043.3 milij. frankov.
Licenciranje bikov in mrjascev
Jesensko licencovanje bikov in mrjascev bo v kranjskem okraju po naslednjem razporedu:
Dne 17. oktobra (v torek): ob pol 7 v Smledniku pri občini za ves okoliš te občine; ob pol 9 v Mavčičah za ves okoliš občine na lanskem li: cencovalnem mestu; ob 10 v Stražišču za ves oko' liš občine na dvorišču gostilne Rozman; ob 11 v Besnici na običajnem mestu; ob pol 3 popoldne v Srednji vasi na običajnem mestu za gorenji del občine Šenčur; ob 4 popoldne v Voklem pri Špa-rovcu za vasi Voklo, Voglje, Prebačevo in Hra6tje.
Dne 18. oktobra (v sredo): ob pol 7 na sejmi šču v Kranju za okoliš starega mesta; ob 7 na Primskovem na običajnem mestu za vse Kranju oz. mestu priklopljene vasi; ob pol 9 v Cerkljah na sejmišču za vso občino; ob 12 v Kokri pri Pov šnerju za ve6 okoliš fare Kokre; ob pol 2 popoldne na Jezerskem pri obč. uradu.
Dne 19. oktobra (v četrtek): ob pol 7 v Pre-dosljah za ves okoliš občine (pred novim občin skim uradom); ob 8 v Naklem na običajnem me; 6tu za ve6 okoli občine; ob 10 v Krizah na Pristavi na običajnm mestu za občine Križe, Kovor, Sv. Ana, Sv. Katarina in Tržič; ob 1 popoldne v Goričah na običajnem mestu za občino Golnik; ob 2 popldne v Preddvoru na običajnem mestu za vso občino razen Kokre.
*
Odložen sestanek ožjega jugoslovansko-italijan-skega gospodarskega odbora. Svoječasno je bilo sporočeno, da bi imel biti ta teden sestanek ožjega jugoslovansko-italijanskega mešanega odbora v Belgradu. Sedaj poročajo iz Belgrada, da je ta
sestanek odložen zaradi bolezni vodje Italijanske delegacije g. Massija, poleg tega pa pride ta teden v Rim tudi nemška gospodarska delegacija in to kar nenadno.
120,000.000 din u doma izdelan« vagon« in lokomotive. Iz Belgrada poročajo, da je prometni minister inž. Bešlič podpisal odlok, po katerem se odobri kredit 120,000.000 din za nabavo lokomotiv in vagonov pri domači industriji. Nadalje se izdeluje načrt, po katerem bi glavno ravnateljstvo državnih želeeznicc sklenilo t domačo industrijo vagonov in lokomotiv dolgoročno pogodbo za nabavo vagonov in lokomotiv.
Gostota prebivalstva in gospodarska politika. V institutu za svetovno gospodarstvo na univerzi Kielu je pred_ časom predaval bivši kmetijski minister dr.
bivalstva
Oto Frangeš o problemu: Gostota pre-
kot gonilna sila gospodarske politike jugovzhodnih evropskih držav. To predavanje je izšlo sedaj v posebnem odtisu na 32 straneh in vsebuje mnogo dragocenega gradiva zlasti o agrarni politiki jugovzhodnih držav.
Delo kongresa mest. Letos je bil v Belgradu kongres jugoslovanskih mest od 16. do 18. junija. Na tem kongresu je bilo prečitacih izredno mnogo važnih referatov ter je bila razprava na strokovni višini, tako da bi bilo škoda, če bi se vse to dragoceno gradivo izgubilo. Zato je pozdraviti, da je kot prva knjiga komunalne biblioteke izšlo podrobno poročilo o kongresu z vsemi referati, razpravo ter govori. Tudi Slovenci, ki so bili na kongresu dobro zastopani, posebno Ljubljana, je imela odlično odposlanstvo z županom g. dr. Adlešičem na čelu, imajo mnoge referate v lepo opremljeni knjigi. Na koncu knjige so priložene slike vseh predsednikov mest in po ena najbolj značilna slika iz dotičnega mesta s kratkim opisom historiata mesta, najvažnejimi podatki o sedanjem stanju itd. Knjiga bo dobro služila svojemu namenu.
Iz tekstilne industrije. Pri predilnici bombaža in mehanična tkalnicaa E. Zelenka & _Co. jo vpisana kot edina lastnica tvrdke družbe-nica tvrdka »Suitex«, del. družba v Glarusu, Švica. — Pri Mariborski tekstilni industriji, dr. z o. z. sta bila izbrisana prokurista Bait-schek Alfred in inž. Klepetar Fric, vpisana pa
Prokurista Henrik Fischii, ravnatelj in Vidic ilomena, tajnica.
Slinavka in parkljevka v občini Sv. Jurij pri Celju. Po uradnem živinozdravniku je bila ustanovljena v dvorcu živinskega mešetarja Matije Trbovca v Št. Juriju pri Celju slinavka in parkljevka. Vkljub vsem dobrohotnim svarilom državnih oblasti in vkljub vsem odredbam, ki jim je namen preprečiti vnos In širjenje te kužne bolezni, je zopet zakrivila zakotna trgovina in škodljivo mešetarstvo ponovno pojavo te bolezni v
Borze
Dne 12. oktobra.
178.00— 181.20 100.60— 102.20 4408.00-4463.00 995.00—1005.00 2347.20—2385.20 739.00— 751.00
Denar AmerlSkl dolar 55.— Nemška marka 14.30
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 4,550.535, na belgrajski pa 4,911.000 din,
Ljubljana — Uradni tečaji
London 1 funt . • ■ ■ i Pariz 100 frankov . . ■ , Newyork 100 dolarjev . , Ženeva 100 frnkov . . i Amsterdam 100 gold. . , Bruselj 100 belg . . ■ ■
Ljubljana — Svobodno	tržišče
London 1 funt..............230.12- 223.32
Pariz 100 frankov ....■•	124.46— 126.76
Newyork 100 dolarjev ....	5480.00-5520.00
Ženeva 100 frankov .....	1229.56—1239.56
Amsterdam 100 gold. ....	2902.21—2940.21
Bruselj 100 belg............913.74— 925.74
Ljubljana — Zasebni kliring
Berlin 1 marka ....... 14.20—	14.40
Zagreb — Zasebni kliring
Solun 100 drahem..... 32.40—	33.10
Belgrad — Zasebni kliring
Solun 100 drahem ..... 82.15—	82.85
Curih. Pariz 10.175, London 17.96, Newyork 445.75, Bruselj 74.50, Milan 22.50, Amsterdam 236.62, Berlin 177.50, Stockholm 106.15, Oslo 101.15. Kopenhagen 86, Buenos Aires 105.
Vrednostni papirji Vojna Skodas
v Ljubljani 394—397 v Zagrebu 398 blago v Belgradu 401—402.50
Čvrsta tendenca za državne papirje je trajala tudi danes dalje, vendar se tečaji niso dvignili v večji meri, z izjemo vojne škode, ki je prišla na belgrajski borzi že nad 400. Tudi delnice so narasle, posebno tečaji delnic Trboveljske. Na belgrajski borzi je znašal promet v efektih 343.000 dinarjev.
Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri napeti film divne romantike na ameriškem zapadu Junaštvo proti tnržnji. moč proti prevari, divja borba ovčarja z volkovi in panterjem
V VOLČJIH KREMPLJIH
Mala admlraika — Kino Slogo
ma z ljubko malo TBAUDL S1'ARK
celjskem okraju. Okrajno načelstvo v Celju je izdalo vsem občinam, orožniškim postajam in mestnemu poglavarstvu v Celju posebno okrožnico, s katero resno opozarja' na posledice kršitve oblastnih uredb. Za okuženo področje je proglašena vsa občina Sv. Jurij pri Celju, za oroženc kraje pa se proglašajo občine Dramlje, Kalobje, Škofja vas in Teharje. Vsako prekupčevanje in trgovanje s parkljarji v tem področju je strogo prepovedano.
Prva hrvatsko-slavonska delniška družba za industrijo sladkorja v Osijeku. Iz računskega zaključka za 1938-39 (poslovno leto je končalo z 31. marcem 1939) posnemamo, da se je bilančna vsota zvišala od 149.94 na 194.98 milijonov din, ker so se zvišale investicije družbe od 64.96 na 68.1 milij. din in dolžniki od 49.75 na 58.47 milij. din, zmanjšale pa zaloge. Račun zgube in dobička izkazuje pri donosu 35.6 (19.7) milij. din izgube 0.56 milij. din. medtem ko je znašala izguba za 1937-38 brez prenosa dobička iz prejšnjega leta 4.03 milij. din. — Na dnevnem redu glavne skupščine delničarjev dne 26. oktobra je tudi poročilo o likvidaciji Bosanske industrije sladkorja in špirita. Pri tej družbi ima namreč osješka tvornica 91.5 odstotkov vseh delnic.
Vpisi v trgovinski register. Vpisani sta bili tvrdki: Avto Selman, dr. z om. zavezo v Celju, glavnica 100.000 din, poslovodja Šelman Franc, in Janež Jakob, trgovina z mešan, blagom na drobno, Kostrivnica št. 24, podružnica Podplat št. 24.
Konec poravnave: Osterc Štefan, neproto-kolirani trgovec v Mirni peči št. 24.
Faginea d. d. za izvoz lesa na Sušaku. Vpisana sta bila prokurista Papo Leon in Anton Kružič.
Tel.
27-30
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 93—; 95, agrarji 53—55, vojna škoda promptna £94— 397, begi. obv. 73—74, dalm. agrarji 72—75, 8% Bler. pos. 83—87, 7% Bler. poe. 80—83, 7% pos. DHB 94—97, 7% stab. pos. 94—96. — Delnice: Narodna banka 6700—7000, Trboveljska 160—170.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 93 denar, vojna škoda 398 blago, begi. obv. 75—76 (75, 76), dalm. agrarji 67 blago, 4% šum. obv. 56 blago, 6% šumske obv. 69 blago, 8% Bler. pos. 85— 88 (89), 7% Bler. pos. 82—84. — Delnice: Trboveljska 170—172.50 (170).
Belgrad. Državni papirji: vojna škoda promptna 401—402.50, begi. obv. 71.50—73, dalm. agrarji 67.50 denar (67), 6% šum. obv. 66.50—67 (67, 65), 8% Bler. pos. 87—89, 7% Bler. poe. 84—87, 7% pos. DHB 96.75 denar (97). — Delnice: Narodna banka 6850—6950, PAB 186.50 denar.
2itni trg
Novi Sad. Vse neizprem. Promet srednji.
2ivinskl sejmi
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Maribor — desni breg dne 2. oktobra 1939. Voli: II. vrste 4, III. vrste 3.50; telice: I. vrste 4, II. vrste 3.50, III. vrste 3; krave: I. vrste 3.50, II. vrste 3, III .vrste 2.50; teleta: I. vrste 7, II. vrste 5; prašiči: špeharji 7, pršutarji 8 din kg žive teže. — Goveje meso: I .vrste prednji del 10, zadnji del 12, II. vrste prednji del 8, zadnji del 10, III. vrste prednji del 6, zadnji del 8; svinjina 14—16, svinjska mast 16, čisti med 18; surove kože: goveje 8, telečje 12, svinjske 6 din kg. — Pšenica 170, ■ ~ ■— -
Dva poljska ujetnika iz bojev v Varšavi na poti v ujetniško taborišče
ječmen
ipir
I. vrste 120, II .vrste 100; hruške: I. vrste 150;
ječmen 180, rž 170, oves 170, koruza 130, fižol 300, krompir 75, seno 85, slama 40; jabolka:
češplje 100; moka: pšenična 290, koruzna 170, ajdova 350 din 100 kg. — Drva 105 din kub. m, jajca 0.75 din komad, mleko 1—1.50 din liter, surovo maslo 28 din kg.
V Litiji, dne 4. oktobra 1939: Voli prve vrste 5.25 din, druge vrste 4.75 din, tretje vrste 4.50 din; telice prve vrste 5 din, druge vrste 4.50 din, tretje vrste 4 din; krave prve vrste 4 din, druge vrste 3.50 din, tretje vrste 2.50—3 din; teleta prve vrste 5.50 din, druge vrste 5 din; prašiči špeharji 8 din, pršutarji 7.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso prve vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din; svinjina 14—16 din, slanina 17 din, svinjska mast 20 din; surove kože: goveje 9—10 din, telečje 12 din za kg. — Fižol 350 din; jabolka prve vrste 250—300 din, druge vrete 200 din, tretje vrste 100—150 din; ajdova moka 400 din za 6to kilogramov. — Drva 65 din za 1 m3, jajca 1 din za komad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 28 din za kilogram.
Mariborski sejem dno 10. oktobra. Prignanih je bilo 7 konj, 33 bikov, 130 volov, 370 krav, P telet, skupaj 549 komadov. Prodanih je bilo 406 komadov. Cene: voli: debeli 3.75—5, poldebeli 3.25—3.75, plemenski 4—5.50; biki za klanje 3— 4.50; krave: klavne debele 3.50—4.75, plemenske 3.50—4.75, klobasa rice 2.25—3.25, molzne 3.75— 5, breje 3.25-4.50; mlada živina 3.50—4.75; teleta 4—5,50 din kg žive teež. — Mesne cene: vo-lovsko meso: I. vrete 10—12, II .vrste 8—10; meso od bikov, krav, telic 6—10; telečje meso: I.
vrsto 10—12 TT
10—15 din kg.
.vrste 8—10; svinjsko sveže meso
PROF. JOŽE PLEČNIK
ČASTNI ČLAN LJUBLJANE
NJEGOVO DELO ZA LJUBLJANO BO IZŠLO V POSEBNI KNJIGI USTANOVITEV NAGRADE PROFESORJA JOtETA PLEČNIKA
Ljubljana, 12. aprila.
Na nocojšnji eeji mestnega sveta ljubljanskega je imel župan g. dr. Juro Adlešič naslednji govor: Visoki mestni sveti Domači in tuji obiski nas blagrujejo ter nam z odkritim občudovanjem hkrati bolj ali manj prikrito zavidajo, da so v Ljubljani najtežavnejši problemi naglo in tako rešeni, kakor jih drugje ne morejo pripeljati do lepšega in boljšega zaključka niti po več let trajajoča proučevanja, študijska popotovanja, ankete in natečaji. — Spominjam Vas samo na 12 let trajajoče prizadevanje za šablonsko mrliško vežo in na lepoto, združeno s pieteto naših 2aL Zato nam prigovarjajo in nas prosijo, naj vsaj obelodanimo dela našega prof. Plečnika, tega uspešnega učitelja graditeljev ter umetnikov in obrtnikov najrazličnejših strok ter vzornika vsem blagim ljudem in dobrim občanom.
Tu in tam nas opozarjajo na prizadevanja vladarjev, kako bi pridobili našega umetnika; tako globoko je občudovanje, tako trdno je zaupanje T našega rojaka in mojstra, da je povsod stalen refren; »O, kaj bi pri nas napravili, če bi imeli Vašega Plečnikal«
Tudi mi se zavedamo, da fe nafplemenltejšl sloves našega mesta — ime Plečnik. Tako s ponosom poslušamo pohvale Ljubljani, toda tem prijetnim občutkom se vselej pridruži tudi — slaba vest...
Vprašajmo ses Ali smo vedno tudi mi tako ■odili o svojem velikem rojaku —
ali smo kdaj skušali izmeriti in oceniti njegove zasluge za lepoto in za zdrav napredek našega mesta —
ali vsaj od daleč slutimo, da fe Plečnikova umetnost tista luč, ki se bo v njej blestelo ime Ljubljane od roda do roda v močnejšem sijaju I
Vse pohvale, ki jih s ponosom sprejemamo — ne za svoje, temveč za njegove zasluge — so zato obenem tudi opomini, zakaj svojemu rojaku še nismo izkazali dolžnega mu spoštovanja.
Od Barja do Dravelj in Jezice ter od Rožnika do 2al in Sv. Križa pa gori do Gradu, ki nam ga ustvarja v prelepo krono Ljubljane in Slovenije — v mogočno slovensko Akropolo — povsod nas dokazi njegove vedno požrtvovalne ljubezni do
rojstnega kraja prepričujejo o Plečnikovi Ljubljani.
In kakor nekdaj cesarski Dunaj in kraljevska Praga s hvaležnostjo razkazujeta tvoja dela našega rojaka, tako je njegova blagoslovljena roka razsipno darežljivo okrasila Slovenijo od Rakeka do Bogojine z najžlahtnejšimi dragulji in je mojster bogato obdaroval Jugoslavijo do Zagreba in Osi-jeka ter čez Beligrad tja do slavnih Aten sv. Vlaha ob sinjem Jadranu z razodetji svojega, od Boga navdahnjenega duha, ki vse v Bogu išče in vse v Bogu najdel
Gospodje predstavniki ljubljanskega mesta, nikakor ne moremo in tudi ne smemo več odlašati s častjo, ki smo jo sto in stokrat dolžni najbolj zaslužnemu občanu, g. Jožeiu Plečniku, rednemu profesorju arhitekture na vseučilišču kralja Aleksandra I.
Od srca radi bi sicer še nadalje stregli skromnosti, ki je znamenje veličine duha tudi pri našem rojaku, toda očitki nerazumevanja in nepojmova-nja njegovih dobrotljivih zaslug se od dne do dne ponavljajo in opomini vsaj k najmanjšemu odplačilu dolga, ki Ljubljana vsega nikdar ne bo mogla plačati, postajajo z vseh strani tako pogosti, da bi zaradi še nadaljnjega odlašanja izrazov hvaležnosti trpel — ugled našega mesta.
Teh očitkov ne smemo več trpeti tudi zato in prav zato, ker je tudi vseučiliški profesor Jože Plečnik — Ljubljančan, kar tudi čuti in dokazuje, kakor nikdo drugi!
Da ohranimo glavnemu mestu Slovenije sloves srčne kulture, ki veleva, da častimo svoje zaslužne može in jim izkazujemo hvaležnost, zato smo po najsvetlejšem vzgledu mojstra samega, ki si ob vsaki priliki prizadeva za poveličanje svoje nadvse ljubljene Ljubljane, tudi mi naposled že prisiljeni, da damo glasno in slovesno duška svojim tako dolgo zadrževanim in zaradi samega globokega spoštovanja njegove ponižnosti in skromnosti prikrivanim čustvom.
Ob triletnici našega dela za Ljubljano sem v imenu nas vseh podal na naši seji 22. decembra lanskega leta izjavo, ki ste jo vsi odobrili;
»Izrekamo svojo resno in trdno voljo, da uresničimo tudi one osnutke tega velikana umetnosti,
ki jih prejšnja ln sedanja mestna uprava ilastl zaradi premajhnih sredstev uresničiti niso mogle.«
Ta izjava naših resnih prizadevanj za uresničenje vseh osnutkov mojstra mi nalaga naslednji nujni predlog, katerega kakršnokoli nadaljnje utemeljevanje boste gotovo vsi smatrali za nepotrebno;
Visoki mestni svet prosim, da sklene po S 17. zakona o mestih;
>Mesto Ljubljana za zgledno požrtvovalno ljubezen do rojstnega kraja, ki z njo ureja in zida domačo, lepo, zdravo in zadovoljno Ljubljano, ter za spodbudne vzore in plodonosne nauke gradbenim ter drugim umetnikom in obrtnikom gospoda Jožeta Plečnika, rednega profesorja arhitekture na univerzi kralja Aleksandra I. in rednega člana Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, iz hvaležnosti izvoli za svojega častnega č 1 a -n a.<
Naj živi v zdravju ln sreči častni član mesta Ljubljane gospod Jože Plečnik v čast rojstnega mesta in v slavo domovinel
K temu nujnemu predlogu blagovolite sprejeti še dodatni predlog:
»Mestna občina ljubljanska zbere i dovoljenjem svojega častnega člana, gospoda vseučiliškega profesorja Jožeta Plečnika njegovo delo za Ljubljano v posebni k n j i -g i ter jo njemu posvečeno obelodani.«
Mestni svet ljubljanski je sprejeel tudi še naslednji predlog;
»Ustanovitev Nagrade prof. Jožeta Plečnika za dijake arhitekture naše univerze Nagrada bo podeljena vsako leto za najboljše delo za Ljubljano in je namenjena za študijsko popotovanje — po vzoru tujih Rimskih i. dr. nagrad.«
Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti.
Nova tržnica v Mariboru
Odgovarjala bo vsem modernim potrebam - Načrt je izdelal mariborski arhitekt
inž. Černigoj * Zgrajena bo na Vodnikovem trgu
Maribor, 12. oktobra.
Mariborčani so Se dolgo sem pogrešali velike !n moderne tržnice. Nujno pa je postalo vprašanje tržnice s trenutkom, ko je bil reguliran Glavni trg, ki je z novo ureditvijo postal kot tržišče nemogoč. Zato so se pa tudi takoj po regulaciji Glavnega trga pojavila stremljenja po zgraditvi tržnice, ki je nekaj časa močno zaposle-vala nepotrpežljivi del javnosti, ki je skonstruiral zdaj ta, zdaj drug načrt in prostor, kjer bi se naj tržnica zgradila.
Mestna občina se ni dala zapeljati od raznih glasnih predlagalcev, marveč je resno pretresala vprašanje prostora za javno tržnico. Delo je rodilo uspeh in na svoji današnji seji je mestni svet sprejel in odobril načrt, da se tržnica postavi na prostoru med Koroško cesto, Minoritsko ulico in Vodnikovem trgu. S tem je borba za prostor tržnice končana in napravljen odločilen začetek, ki naj kmalu dovede do zgraditve tržnice, kakršno Maribor kot moderno mesto potrebuje.
Kakšna mora biti moderna tržnica
Mestni gradbeni odbor je o idejnih načrtih, ki jih je izdelal znani in upoštevani mariborski arhitekt inž. Černigoj, razpravljal že na svoji seji dne 26. maja t. 1. in jih odobril ter sklenil,_ da se predložijo mestnemu svetu v odobritev. Inž. Cer-nigoj je načrtom priložil tudi tehnično poročilo, iz katerega povzemamo tudi podatke za naš sestavek.
Prva zahteva vsake moderne tržnice je, da je udobna in smotrena za nakupovalce in prodajalce. Ležati mora centralno za ves prodajni okoliš. Zato pa nasta ja jo tržnice običajno na prostorih nekdanjih tržišč, ki so se razvila pač tam, kjer so najbolj odgovarjala potrebam izmenjave blaga. Dobra stran take izbire prostora za tržnico je tudi v tem, ker ohranja vrednost tistih mestnih četrti, v katerih se je tržišče razvilo. V nasprotnem primeru bi nastopilo razvrednotenje teh mestnih predelov, kar bi vsekakor bilo krivično in za mestni razvoj kvarno. Tak postopek bi bil upravičen le, ako v bližini starega tržišča res ne bi bilo primernega prostora za tržnico.
Zlasti z ozirom na potrebe prodajalcev se zahtevi, da hodi tržnica zgrajena v bližini dosedanjega tržišča, pridruži zahteva po dobrih komunikacijah in po prostoru za parkiranje. Predvsem slednja je za Maribor važna, ker se vse blago dovaža neposredno na trg in mora zato biti dovolj prostora za parkiranje vozil, s katerimi se blago pripelje in po zaključku tržnega časa z njimi zopet odpelje.
Vodnikov trg je najprimernejši
Zahtevi, da naj tržnica leži centralno, da naj ima dobre komunikacije in prostor za parkiranje
ter da se naj ne oddaljuje od dosedanjega tržišča, najbolj odgovarja Vodnikov trg, odnosno blok med Koroško cesto, Minoritsko ulico in Vodnikovim trgom. Levi breg mesta ima razvojne možnosti le proti zapadu in zato bo tržnica v smeri vzhod—zahod trajno ohranila centralno lego, za desni mestni dravski breg pa se bo v doglednem času itak pojavila potreba po lastni tržnici, zaenkrat pa tudi ta prostor desnemu bregu najbolj odgovarja. Zelo ugodno vpliva na izbiro tega prostora tudi dejstvo, da je le za kaki dve, tri minuti oddaljen od dosedanjega tržišča za nekatere vrste blaga. Tako ne nastajajo nobena razvrednotenja te mestne četrti, kar je treba, če le mogoče, onemogočiti. Poleg vsega tega ima ta prostor razmeroma dobre komunikacije. Kot dovoz prihaja v poštev Koroška cesta, na kateri se bo moral uvesti enosmeren promet, kot odvoz pa bo uporabljena Strossmajerjeva ulica. Komunikacije s tržnico pa se bodo še izboljšale, ko bo zgrajena nova, že predvidena obdravska cesta. Ko bo ta izpeljana, bodo komunikacije z novo tržnico kar idealne.
Mestnemu gradbenemu odboru le bil kot možnost predložen tudi idejni načrt, da bi se tržnica gradila na Vojašniškem trgu, vendar ga je odbor odklonil iz razlogov, ker bi tukaj nastale tehnične težkoče zaradi velikega padca v smeri od Koroške ceste do dravskega obrežja, ker ne bi bilo zaradi ozkih prehodov dovolj dobrih komunikacij in ker uživa blok, ki bi se moral podreti odnosno uporabiti umetriiško-zgodovinsko zaščito.
Kakšna bo nova tržnica
Za tržnico bo treba porušiti blok med Koroško cesto, Minoritsko ulico in Vodnikovim trgom nasproti poslopja, v katerem ima svoje prostore okrajni cestni odbor. Glavni trakt tržnice bo segal proti jugu od Koroške ceste in ob Vodnikovem trgu ter bo zadeval ob zapadno 6tran stare minoritsko cerkve. Tržna ploskev bo ležala v dveh ravninah, prva, zaprta, v višini Koroške ceste, druga nezaprta, v višini spodnjega dela Vodnikovega trga, od katerega se bo promet proti Vojaš-niškemu trgu vršil preko podvoza. Cerkev ostane ohranjena in se bo uporabila za tržne namene.
Vzdolž Koroške ceste in Vodnikovega trga bo glavni trakt obdan z arkadnim prekritim hodnikom in bo tvoril lep arhitektonski prehod do glavnega tržnega trakta, poleg tega pa bo praktično uporabljiv. Po regulaciji okolice se bo arkadni hodnik podaljšal tudi na vzhodno stran glavnega trakta nove tržnice.
Prostori s hladnilnimi napravami in hlajenimi boksi se bodo nahajali v višini dovozne ceste med Vodnikovim in Vojašniškim trgom 6everno od podvoza.
Stalni boksi (za branjevce itd.), so zamišljeni ob obodnih stenah tržnega prostora in v adaptirani minoritski cerkvi, sredino tržnega prostora pa bodo zavzele tržne mize, ki bodo nameščene tudi pod arkadnim hodnikom in v nezaprtem prostoru pod tržno dvorano. Med zgornjo tržno dvorano in spodnimi, nezaprtimi, tržnimi prostori bo dvojno stopnjišče, ki bo omogočalo neposredno zvezo med obema tržnima ploskvama.
Zunanjščina tržnične zgradbe je smotreno pri-lagodena okolici in ji ne bo prav nič jemala dosedanjega arhitektonskega značaja. To je potrebno iz estetskih razlogov in iz razloga, ker uživa okolica umetniško-zgodovinsko zaščito.
Regulacija okolice in preračun
Z novo tržnico na Vodnikovem trgu se bo pojavila potreba po regulaciji vse okolice, ki se bo morala prilagoditi prometnim potrebam tržnice. Tudi ti načrti se izdelujejo, izvršeni pa bodo mogli biti seveda šele kasneje.
Približni preračun za novo tržnico znaša osem milijonov dinarjev. Mestna občina sedaj išče način za pridobitev sredstev, ki ne bi nič povišal bremen mariborskih davkoplačevalcev. Tozadevni finančni načrt se sedaj izdeluje in je upati, da se ga bo dalo izpeljati.
Z novo tržnico bo rešeno eno največjih mestnih vprašanj. Z njo si bo sedanja občinska uprava, ki je dovršila že toliko pomembnih mestnih del, postavila nov spomenik smotrenega gospodarjenja na mestni občini.
Takšnole razdejanje je povzročila bitka za Modlin v Modlinu, ki je trdnjava ob izlivu Buga v Vislo, severno od Varšave
Carski dragulji izginili s Poljske?
Iz Bukarešte poročajo 10. oktobra:
Poljski zlati zaklad, ki so ga na carinski postaji lleidarpaša pri Istanbulu preložili iz ladje, prišedši iz Konstance, na libanonski ekspresni vlak, da ga pripeljejo v Sirijo, vsebuje svojo skrivnost. Ali je v zabojih, ki vsebujejo poljsko zlato, tudi bajeslovni kronski zaklad poslednje carjeve družine? Ali ie vmes tudi krona carice Katarine, ki ie okrašena s 4*H>3 demnnti? In ali je zraven slavni »Orlov«, ki je krasil žezlo Romanovih in ki je eden najdragocenejših demuntov sveta, čigar zgodba je že kar roman?
Zadaj za Trgom Pilsudskega v Varšavi je Poljska banka. Ondi je bil spravljen in zavarovan z vsemi pripomočki moderne tehnike, dragoceni kronski zaklad Romanovih, ki je leta 1923 prišel v last poljske države. Leta 1923 so bila namreč pogajanja med Moskvo in Varšavo glede nn preračunan je škode poljsko-ruske vojne. Sovjeti so bili slednjič pripravljeni izročiti Poljakom za njih zahteve del carskega zaklada in sicer do leta 1938. Ta doba je pretekla, tako da so ostali dragulji, ki so vredni približno 1 milijardo in 300 milijonov dinarjev, kot lastnina poljske države. Vprav pred meseci je bil v Varšavi nov pregled inventarja. Zaklad sestoji še iz carske krone, ki je razlomljena na sedem kosov, iz trovrstne demantne ogrlice carice Marije Feodorovne, iz državnega jabolka, iz žezla in krone Aleksandra II., ki ima obliko dveh razdeljenih pol-krogel. Če bi se potrdile govorice, da so Poljaki te dragocene umetnine odpeljali s seboj, je težko misliti kaj drugega, ko da ta, sedaj brezdomovinski zaklad, tudi v Siriji ne bo našel obstanka, marveč bo nastopil pot preko Oceana. Bržkone ga bo doletela usoda mnogih drugih umetnin evropske kulture, kakršna ie doletela slike Rubensa, van Dycka, Rem-branda, Raffaela itd., ki so prešle v roke ameriških magnatov.
Koliko Nemcev
bodo preselila
Po nemškem štetju živi v Estoniji 20.000 Nemcev, v Letoniji 65.000 in v Litvi 30.000 — skupaj torej 115.000 v baltskih državah. Večina so to potomci onih ljudi, ki jih je nemški viteški red naselil v teh pokrajinah. Pod vlado carske Rusije so postali zelo premožni veleposestniki in so bili znani pod imenom »baltiški baroni«, ki so služili na ruskem dvoru, v armadi in v državni upravi, loda po končani svetovni vojni je tudi v baltiških državah agrarna reforma vzela večino njih posestva, tako da so poslej živeli v dokaj skromnih razmerah. Ni pa misliti, da bi vsi hoteli preseliti se v Nemčijo Mnogo jih bo ostalo in se skušalo prilagoditi novim razmeram. Nemčija namerava baltske Nemce naseliti po poljskem ozemlju.
V	sovjetski Rusiji živi še kakih 350.000 Nemcev, k temu je treba prišteti še tudi one Nemce, ki žive v Voliniji in Galiciji, ki je sedaj pripadla boljševikom. Verjetno bodo v teku časa tudi ti Nemci izseljeni na poljsko ozemlje.
Nov muze i na Švedskem
V	švedskem mestu Mora v Dalekarliji so nedavno otvorili nov muzej. Imenuje se »Muzej Andersa Zorna« v spomin na slavnega švedskega slikarja in portretista; večje število njegovih slik visi v tem novem muzeju.
Španska se obnavlja
V	Amposti (v pokrajini Taragona)" so pred nekaj dnevi slovesno izročili prometu nov viseči most, ki je s svojo dolžino 134 metrov, najdaljši most v Španiji.
Bombe so porušile železniški most pri Iezewu na Poljskem, ki ga zdaj že popravljajo
te novice
Koledar
Petek, 13. oktobra: Edvard (Slavoljub), kralj; Koloman.
Sobota, 14. oktobra: Kalist, papež, mučenec; Just, škof.
Novi grobovi
V Ljubljani j« včeraj zjutraj mirno v Gospodu zaspala Viljemina F i n z roj. Nič. Raina je v svoji dolgotrajni hudi bolezni veliko trpela, izredno potrpežljivo pa je prenašala svoje trpljenje, vdana v voljo božjo. Bila je U6iniljenega srca in je rada pomagala, če le je mogla, dasi je sama morala živeti zelo skromno. Z možem sta preživela dolga leta v najsrečnejšem zakonu in ko je mož izgubil vid, ga je skrbno negovala. Zato je njena smrt hud udarec za njenega moža, ki je sin znanega, že davno umrlega ljublj. zdravnika dr. Finza. Pogreb blage rajne bo danes popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidov-danski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
-J- V Trbovljah je umrl gos. Jakob Božič, gostilničar, mesar in posestnik. Zapušča žalujočo ženo, pet hčera in dva sinova. Pokopali ga bodo v soboto na farnem pokopališču v Trbovljah. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-j- V Ljubljani je v Podjunski ulici 22 umrla v 62. letu 6tarosti Julijana Beguš, zasebnica. Pogreb bo v petek ob 14 na pokopališče na Viču. Naj v miru počival
Osebne novlee
- Italijansko odlikovanje. Italijanska vlada je odlikovala pomočnika ministra za zunanje zadeve Miloja Smiijaniča z redom Italijanske krone I. stopnje. Italijanski poslanik na našem dvoru g. Mario Indelli je osebno izročil g. Smiljaniču to visoko odlikovanje.
*
—	Nova železniška postaja Janžev vrh-Remš-
nik. V nedeljo, 15. oktobra bo odprta nova železniška postaja na progi Maribor-Holmec, in 6icer Janžev vrh-Remšnik. Prebivalstvo okoliških va6i 6e je že nad dvajset let borilo za to postajo, a brez uspeha. Sedaj je 6toril bivši narodni poslanec g. Gajšek potrebne korake pri merodajnih oblasteh in tako dosegel, da 6e je postaja zgradila v dobrem mesecu dni. Nova postaja bo služila zlasti Remšničanom in Vuhredčanom, pa tudi drugim bližnjim vasem. Postajno poslopje bo blagoslovil g. Ivan Leber, župnik v Vuhredu, v čigar župniji leži nova postaja. Na tej postaji je tudi javno na-kladališče, ki je bilo odprto kot javno 1. marca letošniega leta, prej pa so morali interesenti pla-čevate letno najemnino. Odprava najemnine in proglasitev javnega nakladališča je zasluga sedanje naše stranke. Otvoritev in blagoslovitev nove postaje bo pri vlaku št. 9018, ki odhaja iz Maribora ob 10 dopoldne.
—	Minister l>rez listnice pri predsedniStvu vlade dr. Bariša Snioljan bo sprejemal odslej občinstvo v svojem kabinetu samo v torkih in petkih od 11. do 13.
—	Radiofonska oddajna postaja Ljubljana bo s 15. oktobrom t. I. uvedla tiidi ob delavnikih jutranje oddaje, ki so bile sedaj samo ob nedeljah in praznikih. Te oddaje bodo obsegale: Jutranji pozdrav (plošče), napovedi, poročila, objave ter pisan venček veselih zvokov (plošče) in bodo .trajale od 7.-7.45 ure. Poročila v opoldanskem času bodo ob 12.30, ob 14 pa se bodo ponovile najvažnejše vesti za tiste, ki iz kakršnega koli vzroka ne bi mogli ob 12.30 poslušati oddaje. S tem hoče radijska postaja ustreči želji številnih naročnikov, ki so si že delj časa želeli jutranjih oddaj, pa tudi tistim, ki si žele več poročil.
—	Uradni dan ZI>ornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek, dne 19. oktobra 1939 v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj — Narodni dom.
—	Požar na Golniku. V sredo okoli 11 ponoči je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Kalana Franceta na Golniku v bližini zdravilišča za tukerkulozne. Zdravilišče na Golniku je takoj alarmiralo gasilske čete. Na kraj požara so prihitele čete gasilcev iz Na-klega, Trstenika, Kranja in Križ. Gospodarsko poslopje je bilo zidano iz opeke in krito tudi z opeko, na eni strani pa se je držalo skupaj
dčcJj jphavlte.?
Včeraj so listi ponatisnili pisanje moskovske »Izvestijeki piše, »da bi bila brezmiselna in blazna okrutnost, ako bi ljudi zaradi tega pobijali, ker imajo drugačen svetovni nazor. Samo v temnem srednjem veku je katoliška Cerkev iztrebljala heretike in drugoverce, pa še tedaj brez uspeha, kajti, tako piše *Izvestija«; »s ognjem in mečem ni mogoče iztrebili ideologije in svetovnega nazora«.
Tako piše moskovska rlzvestijatorej uradno glasilo tistega boljševizma, ki ni v temnem srednjem veku, ampak zadnjih dvajset let, kar je na oblasti, zaradi sovraštva do Boga in vere iztrebil ne nekaj stotin heretikov, ampak milijone in milijone drugače mislečih, ki je vsa sibirska taborišča napolnil s slotisoči bednih pregnancev in ki neprestano ubija celo žene in otroke, ako ne pripadajo komunistični miselnosti. Boljševiško glasilo se torej zavzema za svobodo prepričanja, ko je z enakim krvavim nasiljem zaznamovan njegov pohod v Mehiki in Španiji in kjerkoli je prišel do oblasti. Lažnjiva nesramnost boljševiškega tiska je tem predrznejša, ko v isti številki, v kateri piše o svobodi prepričanja, brezbožniška organizacija *Jaroslavski* poroča o svojih uspehih na poljskem ozemlju, ki so ga pravkar zasedli. Tu se brezbožniška organizacija hvali, da je takoj v prvih dneh bilo porušenih nad 100 katoliških in pravoslavnih cerkva in da je poskrbela, da so se v poslopjih, ki so pripadali cerkvi, takoj naselili boljševiški delavski in kmečki sovjeti. Ti klubi da bodo skrbeli za borbo proti veri in za čim hitrejšo odpravo praznikov in verskega življenja. Takoj je bil uveden tudi šestdnevni teden brez nedelje, kakor je to Že nekaj let v Sovjetiji.
To je zrcalo, ki jasno kaže, kako boljševizem dela in kako boljševizem govori. Boljševiška propagandi je ena sama laž, preralunjena na nevednost in nepoučenost ljudi, ki jim obljublja paradiž,
j-i.i— jui.	„	mrpfp n nrinnšn trvlienin.
Itvn ter jw>t	f	....-----' • - '
smrt mi uničenje, kadar zavlada nad kakim narodom.
s hišo. Ker so bili prostori napolnjeni s senom in slamo ter listjem, se je požar silno hitro širil. V zadnjem trenutku se je ljudem posrečilo, da so rešili živino iz hieva. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal in posestnik Kalan trpi znatno škodo.
—	Prijetna družba žei vse! Neprijeten duh po potu jo kvari. Odpravi ga SANOPED. Glavna zaloga: drogerija JanJigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Koledar Kmečke zveze ia I. 1940 Je te dni
izšel. Ima nad 300 strani izbrane vsebine, lične oblike, platnice vezane v platno, svinčnik, ter vso ono vsebino, kakor lani in še nešteto novih stvari, kot n. pr.: vse zapisnike za kmetijsko knjigovodstvo (na najboljšem papirju), kmetijsko strojništvo, popolne mere tesanega lesa v kub. metrih in čevljih (kubikih), tabele za izračunavanje žive teže živine in stoječega lesa — gozdov, telefonske številke in naslove vseh, za kmeta važnih uradov in ustanov v Sloveniji, pouk, kako ee telefonira in kako oddajajo brzojavke, obrestne račune, najrazličnejša navodila za vse panoge gospodarstva itd., itd. in še več praznega papirja kakor lani. V koledarju ni nobenega članka, nobene nepotrebne navlake, pač pa vse, kar slovenski kmet vsak dan rabi! Svetujemo vsem kmetovalcem, predvsem pa članom Kmečke zveze: Nabavite si letos koledar Kmečke zveze prav vsi I Morda Vam bo moral služiti več let kot nepogrešljiv gospodarski priročnik. Opozarjamo ponovno, da ga bomo mogli po napovedani ceni — samo 10 din — dajati samo onim, ki ga bodo naročili skupno in pravočasno, najbolje potom Krajevnih kmečkih zvez! Lani je naklada pošla že v decembru, zato so mnogi ostali brez niegat Pohitite letos z naročili, dokler je koledarček v zalogi. Pri naročilih posameznih izvodov stane koledarček s poštnino vred 12 din. Naročila naslavljajte na naslov: Kmečka zveza v Ljubljani, Tyr-ševa c. 88 (Zadružna zveza). V prodaji bodo koledarčki tudi v knjigarnah in papirnih trgovinah po mestih. Cena v knjigarnah je 12 din.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodeo en kozareo naravne »Franz-Josek grenčice.
Manjše števifo filmov v Ameriki
Ameriška proizvodnja filmov namerava za četrtino zmanjšati filme, ki jih je imela doslej v načrtu, in sicer zaradi manjše prilike odprodaje v inozemstvo. Od filmov, ki bi se bili morali začeti v septembru, bo 20 črtanih s seznama.
Luksemburščina uradni jezik
Kakor poročajo iz Luksemburga je luksem-burška vlada zaradi svoje nevtralnosti sklenila, da uradno ne bo nič več uporabljala ne francoščine ne nemščine, marveč izrecno samo luksemburško narečje.
po> (bvžavi
*	Suiak dobi novo kolodvorsko poslopje. Z
gradnjo novega postajnega poelopja na Suiaku so že začeli. Novi kolodvor mora biti zgrajen v 15 mesecih. Pred kolodvora bo velik trg, ki bo obsegal okrog 2000 kv. metrov.
*	Turistična zveza za severno Dalmacijo. 51-beniška mestna občina je začela akcijo, da se ustanovi turistična zveza za 6everno Dalmacijo e sedežem v Sibeniku, ker eo Sibeniku doslej merodajni forumi poklanjali premalo pozornosti. Nova zveza bo v najkrajšem času organizirana in bo takoj začela delovati.
*	V Splitu bodo ustanovili gasilsko župo. Starešina hrvatske gasilske zajednice g. Stanko Žagar se je te dni mudil v Splitu zaradi organizacije gasilske zajednice v bivi primorski banovini. V Splitu bodo ustanovili gasilsko župo za vso Dalmacijo.
*	Povečanje bolnišnice v Splitu. Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Budisavr ljevič je odprl kredit za nadaljevanje zgradbe ki-rurgičnega paviljona v Splitu v znesku 4,498.000 dinarjev. Kirurgični paviljon gradijo že več let, pa dela niso mogli končati, ker ni bilo denarja, podobno kakor v Ljubljani, kjer tudi manjka denarja.
*	Stavka pristaniških delavcev v Splitu. Pogajanja za likvidacijo stavke pristaniških delavcev v Splitu napredujejo. Preteklo čredo pamiki niso mogli odpotovati, ker niso imeli premoga. Iz Splita je v sredo odplul samo parnik »Sarajevo« v
Dubrovnik. Odplul jt tudi parnik »Dedinje«, ker se mu je posrečilo preekrbetl se • premogom.
*	Bivše občinska uprav« v Dubrovniku so po-
neverjale tuj denar. Bivši občinski komisar v Dubrovniku dr. Anton Buconjič trdi, da ni porabil niti pare tujega denarja, ki je bil pri občini naložen. Sedanji poverjenik Jambrečak pa je Izjavil časnikarjem, da je ugotovljeno, da Je bilo v času bivših občinskih uprav porabljenega tujega denarja v znesku 880.936 dinarjev. To je dejstvo, ki pobija trditve dr. Buconjiča. Potrebna bo revizija občinskega gospodarstva v teku zadnjih desetih let, ker so bili v tem času na občinski upravi razni režimi, ki niso vodili občine v korist meeta in ljudstva.
*	Lov na steklega volčjaka. V Novem Sisku in Capragu so doživeli pred dvema dnevoma veliko razburjenje zaradi steklega psa-volčja-ka, ki je begal po ulicah in napadel vsakogar, ki ga je srečal. Starši so hiteli pred šole, ker so se Dali za svoje otroke. Stekli pes je, kolikor so mogli doslej ugotoviti, ugriznil štirinajst drugih psov, dva teleta in nekega delavca. Za steklim psom so organizirali pravi pogon. Lovci, policisti in vojaki so ga preganjali po ulicah in ga slednjič pregnali ven iz mesta v nek gozd, kjer pa so izgubili sled za njim. To je Bilo v zgodnjih dopoldanskih urah. Šele popoldne ob 3 se je stekli volčjak prikazal spet v bližini postaje Caprog. kjer se je vlegel na kup sena in zaspal. Poklicali so nekega lovca, ki je spečega psa ustrelil. — V Sarajevu pa je napadel stekel pes v poslopju okrožnega sodišča 40 letnega kmetu Huga Mariniča. Med njim in psom je nastala ogorčena borba, v kateri je pes ugriznil Mariniča v roko in nogo. Pes je nato pobegnil in pol ure zatem ugriznil na Baščaršiji neko žensko, kmalu zatem pa še štiriletnega otroka. Psa so začeli preganjati in slednjič se je nekemu stražniku posrečilo, da ga je ubil s petimi streli iz samokresa. Vse tri osebe, ki jih je stekli pes ugriznil, so prepeljali v Pastenrjev* zavod v Sarajevu.
*	Kmetje postrelili osem volkov. V vasi Trubelje v bližini planine Treskavice v Bosni se je v eni preteklih noči pojavil velik trop volkov, ki so napadli hlev Jusufa Deliča. De-ličev sin Hasan je opazil volkove in stekel v vas po pomoč. Med potjo je srečal nekega kmeta, ki je bil oborožen s puško. Kmet se je postavil v zasedo in ustrelil tri volkove. V tem so prišli iz vasi še drugi kmetje, ki so postrelili še pet volkov. Le dvojici volkov se je posrečilo pobegniti.
*	80 letni starec zgorel v zidanici. V Mali Gorici pri Petrinji je na strašen in obenem skrivnosten način izgubil življenje 80 letni starec Lovro Dolenec. Udeležil se je trgatve v vinogradu, potem pa ostal sam v zidanici, čez noč. Ko so zjutraj njegovi sorodniki prišli, da nadaljujejo trgatev, so našli od zidanice samo še pogorišče. Pod neko gredo so našli zoglje-nelo truplo starca. Preiskava na kraju samem ni mogla dognati, kaj se je ponoči godilo v zidanici. Obstojata dve verjetnosti: aii je bil starec ponoči napaden in ubit, nato pa je morilec še zažgal zidanico, ali pa je starec, ki je rad pil, po nesreči zažgal. Za prvo možnost govori, da niso našli na pogorišču nobenih sledov raznih več ali manj vrednih kovinskih
Eredmetov, ki so bili v zidanici, in je tako naj-rž postal starec žrtev roparskega umora.
*	Žganje teklo kar v potokih. V va6i Desimi-rovcu pri Kragujevcu je župan Vidosav Milosav-Ijevič, bogat kmet, priredil svatovščino svojemu najstarejšemu sinu. Povabil je nad 1000 znancev in prijateljev, od katerih jih je prišlo, ker ji bilo na dan poroke slabo vreme, le okrog 600. Za goste je pripravil Miloeavljevič dva vola, pet avinj, deset ovac in 150 kokoši. Jed eo zalivali z žganjem, Svatje seveda niso mogli V6ega použiti v enem dnevu, zato se je svatovanje nadaljevalo, dokler ni bila oglodana zadnja kost. Samo prvi dan so izpili nad 1000 litrov žganja. Primerne množine žganja so popili tudi naslednje dni.
*	Dve ciganski glavi sta padli. Redkokdaj se pripeti, da bi se cigani med seboj tako potolkli, da bi padale glave. V Vrbovcu v Slavoniji pa so se te dni sprli cigani plemena Jova-novič s cigani plemena Horvat. Bitka je bila kratka, toda ostra. Na bojišču sta obležala dva mrtva in pet hudo ranjenih ciganov. Vzrok bitke je bil ta, da so cigani Jovanoviči podtaknili Horvatom neko bolno kobilo, ki je po nekaj dneh poginila.
*	Prijet vlomilec v cerkve. V dubrovniški okolici so prijeli znanega vlomilca v cerkve Kriviča. Krivič je bil obsojen na osem let ro-bije, ker je vlomil v cerkev sv. Mihaela v Omišu, pa je iz ječe pobegnil. Skrival se je po okolici Splita in Dubrovnika, medtem pa je zagrešil enajst novih vlomov v razne cerkve.
*	Ubila moža, da reši sina. — Pred sodiščem oproščena. Pred okrožnim sodiščem v Mitrovicl je bila razprava zaradi družinske drame, ki 6e je odigrala v hiši kmeta Mihajla Pila v Novem Slan-kamenu. Mihajlo je več let živel v Ameriki, kjer je pridno delal in varčeval, ko pa 6e je vrnil domov, se je udal brezdelju in pijančevanju, kar je rodilo pogoste spore v družini in končno njegovo žalostno 6mrt. Ko sta ga žena in sin spodila iz hiše, mu to seveda ni bilo prav. Okrog treh zjutraj je prišel pijan pred hišo svoje žene in začel
Iz krvavih dni Bosne
Dva stoletna starčka pripovedujeta o vstaji leta 1858
V Sanskem Mostu se je pred poslopjem okrajnega sodišča zbralo veliko ljudi, ko so tja pripeljali dva stoletnika, bojevnika v vstaji leta 1858. Bila sta to 105 letni Vid Crnomar-kovič in 104 letni Peter Perišič, ki živita v mali vasi Dabarju pri Sanskem Mostu, obdana od vnukov in pravnukov. Oba lahko gledata nazaj na bojev polno mladost. Saj sta se udeležila vseh vstaj v Bosni od Omar paše do Petra Mrkonjiča. Na sodnijo sta bila povabljena kot priči, da se je nedavno umrli oče prejšnjega občinskega tajnika v Dabarju Jovan Ilič kot prostovoljec boril pod Petrom Mrkonjičem.
Oba starčka sta še zelo krepka in imata tako izvrsten spomin, da se spominjata še vseh podrobnosti bojev, ki sta se jih udeležila v mladosti. Sotrudniku belgrajske »Politike« je Crnomarkovič pripovedoval zgodovino na krvav način zatrte vstaje leta 1858. Njegov za leto dni mlajši tovariš je molče sedel poleg in tu pa tam potrdil pripovedovanje starčka.
Odločilna bitka med vstaši in Turki, ki so spravili na noge veliko armado, se je bila v Doljanih pri Bosanski Krupi. Pred turško premočjo so se morali vstaši umakniti. Razkropili so se, v kolikor niso našli smrti v bojih, na vse vetrove. Osemsto vstašev so Turki ujeli in peljali v Lipnik. Tam so vse na en dan pomorili. Turki so izbrali najgrozovitejši način smrti. Obsojenci so morali sami priostriti kole, na katere so jih nato nataknili, da so umirali v groznih mukah. Dan pred usmrtitvijo se je splazil
neki Turek, ki je bil že prej prijatelj Crno-markoviča in Perišiča, v skedenj, kjer so ležali obsojenci trdno povezani, in je obema pre-rezal vezi. Oba sta nato prerezala vezi vseh svojih soobsojencev in vseh osemsto je pobegnilo. Turške straže so streljale za njimi. Mnogo jih je bilo ubitih ali ranjenih, nekateri ujeti in drugi dan usmrčeni.
Crnomarkovič in Perišič sta s tovarjšem Kopo Dabraninom ušla. Dabranin je pozneje prekoračil hrvatsko mejo, na so ga v Kostainici prijeli in zaprli. Nameravali so ga izročiti Turkom. Ko sta Crnomarkovič in Perišič to zvedela, sta zbrala več tovarišev, ki so se skrivali po gozdovih, in v temni noči se jim je posrečilo, da so rešili Dabranina iz ječe v Kostaj-nici. Nato so vsi trije zbežali v Dalmacijo in se še le čez nekaj let vrnili v Bosno, kjer so se udeležili naslednjih vstaj. V nekem boju, ki se ga je Crnomarkovič udeležil pod Mrkonjičem, je bil hudo ranjen na nogi in še danes težko hodi.
Vojno ministrstvo ima oba stara zaslužna bojevnika za prostovoljca. V kratkem bosta dobila prostovoljske obligacije. »Kaj boš pa naredil s tolikim denarjem?« je vprašal Crnomarkovič, ko je prišel pogovor na obligacije, svojega mlajšega tovariša, »če bi imel tako dobre oči kakor ti, bi se oženil. Ker pa slabo vidim, si ne upam tega storiti. Se lahko marsikaj pripeti. Saj veš kakšne so ženske.«
Ljubijan^
Gledališče
Drama: Petek 13. okt. ob 15: »Velika skušnjava«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. — Sobota, 14. okt.: »Hudičev učenec«. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 15. okt. ob 15: »Upniki, na plan!« Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Kozarec vode«. Izven. Znižane cene.
Opera: Petek, 13. okt.: Zaprto. — Sobota, 14. okt.: »Zogler naše ljube gospe«. Premiera. Premierski abonma. — Nedelja, 15. okt.: »Kje škr-janček žvrgoli«. Ivan.
Radio Ljubljana
Petek, 13. okt.: 11 Šol. ura: Po hrvatskem Zagorju; slike s potovanja. Dialog z glasbenimi vložki, vodi g. M. Luštek — 12 Naši napevi (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 »Pod lipo«, koncert slov. glasbe (Radij, orkester) — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Kako naj mati vzgaja otroke za soc, življenje in delo (gdč. A. Lebar) — 18.20 Pisana šara (plošCej —
19	Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Kartu-zija Pleterje — edina na Balkanu (V. Pirnat, Ljublj.) — 19.40 Objave — 19.50 Zanimivosti —
20	Operni večer. Sodelujejo: gdč. M. Polajnar (sopran), g. A. Jarc (tenor) in Radij, orkester. Dirigent: šijanec — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče.
Drugi programi
Petek, 13. oktobra: Zagreb; 20 Hrvatske narodne 20.30 Violina — 21 Skladbe domačih avtorjev. — Bratislava; 19.35 Slovaške narodne — 21.05 Novakova simfonična pesnitev. — Sofija; 19.50 Wagnerjeva opera »Tristan in Izolda«. — Ankara; 19.10 Ork. kono, — 20.20 Jazz, — Beromiinster; 20.05 Ork. konc. — 20.40 Igra — 22.10 Komorni konc. — BudimpeStai 19.25 Ork. kono. — 22 Plesna glasba — 23.20 Cig. ork. — Bukarešta; 20 Klavir — 20.30 Okr. konc. — 21 25 Ples. gl. — Horby; 19.30 Solistični kono. — 21.30 Reportaža iz Finske 22.15 Ork. kono. — Trst-Milan; 17.15 Pianino —
21	Italijanski simfonični konc. — 22 Orientalska legenda — 22 40 Sinkopska glasba. — Rim-Bari: 20.30 Operetna gl, — 22.10 Violina. — Florenca; 21 Igra »Prva ljubezen« — 21.30 Ork. koncert. — Oslo; 19 30 Ork. konc. — 20,30 Chopinove skladbe — 2215 Zab. konc. — Sottens; 20.30 Narodni večer 21.20 Ork. konc,
Predavanja
Na Vodnikovom -trgu se je našel dne 12. t. m, majhen ključek. Dobi ee v upravi.
Lekarne
NoSno službo imajo lekarne: dr. Piecoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesla.
Poizvedovanja
Služkinja je izgubila mapo davčnih kolkov
v vrednosti 1000 din (ne samo 100 din) in prosi najditelja, naj vrne trafikantu, katerega ime je na knjižici za kolke.
razbijati stekla na oknih. Iz hiše je prišel njegov 17 letni sin z vilami, žena pa s 6ekiro. Oče je navalil na 6ina, nakar ga je žena udarila s sekiro tako močno, da se je mož mrtev zgrudil na tla. Sodišče je po končani razpravi ženo oprostilo in jo takoj izpustilo iz preiskovalnega zapora. Sodišče je v sodbi izreklo, da je bila žena v velikem strahu za svoje življenje in življenje svojega sina in je bil zato upravičen silobran.
* Morilec in požigalec Eremija spet pred sodiščem. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Karlovcu se je včeraj začela ponovna razprava proti Lazi Eremiji, Sime Gjakoviču in Mariji Mr-djenovič. Pri svoječasni razprava v Petrinji je bil Gjakovič obsojen na dosmrtno robijo, Marija Mr-djenovič na šest let robije, Eremija pa je bil oproščen. Obsojena sta vložila revizijo in je stol 6ed-morice v Zagrebu razveljavil sodbo in delegiral karlovško okrožno sodišče za novo razpravo. Eremija je bil obtožen, da je v noči od 29. na 30. aprila na nagovor Gjakoviča prišel v njegovo hišo v Balincu, da bi umoril Gjakovičevo ženo Milko, da bi na ta način prišel do zavarovalnine v znesku 75.000 dinarjev, za kolikor sta bila vzajemno zavarovana mož in žena. Nadalje je bil obtožen, da je udaril spečo Gjakovičevo ženo Milko z boksarjem po glavi, nato pa je napadel služkinjo Fa-niko Belevič, da ne bi imel priče svojega zločina. Nato je s petrolejem polil hišno opravo in zažgal hišo, da bi Gjakovič dobil nadaljnjih 110.000 din, za kolikor je bil zavarovan za nepremičnine. V požaru sta našla smrt Gjakovičeva žena Milka in služkinja Fanika Belevič. Simo Gjakovič je obtožen, da je nagovoril Eremijo k temu zločinu, mu dal zato 2000 dinarjev ter mu obljubil še nadaljnjih 10 000 din. Marija Mrdjenovič je obtožena, da je v Glini nagovorila svojega brata Simo Gjakoviča, naj da ubiti njenega moža Gjuro Mr-djenoviča.
Anekdota
V družbo Konrada Ferdinanda Meyerja so vpeljali mladega moža, o katerem se je govorilo, da zelo ljubi umetnost in da tudi sam pesnikuje za lastno zabavo. Mladega moža so sprejeli zelo ljubeznivo. Ni pa se mogel odreči užitku, da ne bi pred slavno družbo prebral eno izmed svojih v resnici diletantskih pesmi,
Meyerja je iznenadila ta drznost ln je rekel mlademu možu: »Povedali so mi, da pesnikujete samo za lastno zabavo Spočetka tega nisem hotel verjeti, sedaj pa vidim, da to drži.«
. . 0 kriminalni uradniki Ivana prezrli? Saj so vendar zabičali, da se ne smemo aičesar dotakniti, dokler se ne vrnejo.«
Nenavadno lep film, ki bo s svojo pretresljivo vsebino zapustil pri slehernem gledalcu
najgloblji Utisl Problem kaznenja onih nesrečnikov, ki so kriili ljudske zakone, in njihov sprejem v človeško družbo po prestani kazni/ — Brez olepšavanja, z živo realnostjo so podani v tem filmu Upi velemestnega dna in Kes njihov milje. Z resničnim občutkom Je predočeno bedno življenje nesrečne Regtne, — ki io nredstavija Vi v ian e Romance/ Šarmantno, sentimentalno, obenem cinično izzivajoče prikazuje slovita umetnica izgubljenko, ki je izredna kot pevka, sijajna v prizorih, ki fascinirajo gledalca I ..	.	■■_.*«.—	„ i D« je U film iiredne lepote, umetnina, ki dela čast francoski filmski
Vsa svetovna krltlKa ie eoina V tem 1 produkciji, film. ki izpolnjuje vse pogoje odličnega filmskega del«
fVIvlane Romance - Renče Salnt Cyr
Jean Worms. Geerges Flammant, Francis Careo. - Prisons de femmes
ŽENSKA KAZNILNICA
Predstave ob 16., 19. in 21. uri Kino Union
Tel.
22-21
jI LJUBI JANA
Romanje na Brezje
Kakor je bilo že javljeno, prirede ljubljanske župnije v nedeljo, 15. oktobra, romanje na Brezje, prosit Marijo Pomagaj za mir. Z romarji gre tudi prevzvišeni g. knezoškof dr. Gregorii Rožman. Oglasilo se je toliko udeležencev, da bo vozil iz Ljubljane gl. kolodvor na Otoče posebni vlak. Odhod posebnega vlaka iz Ljubljane bo ob 7.15 zjutraj. Z Otoč nazaj v Ljubljano bo odhajal vlak ob 15.08.	,. .
Vozne listke — nedeljske povratne vozne listke — kupijo udeleženci lahko v predprodaji že v soboto pri blagajnah na glavnem kolodvoru. V nedeljo zjutraj se bodo prodaflali vozni listki za romarje pri obeh pomožnih blagajnah pri vhodu ob koncu restavracijskega vrta. Tam bo tudi vhod k posebnemu vlaku. Udeležence romania prosimo, da si preskrbe vozne listke pravočasno, da ne bo v nedeljo zjutraj prevelikega navala. Komarje prosimo, da na Brezjah na poti, k)er zagledajo cerkev, na vrhu stopnic počakajo, da se vsi zberemo. Tam se bo uredila procesna, da bomo šhv procesiji proti romarski cerkvi. V božjepotnem svetišču bo ob 10 pridiga prevzvišenega gospoda knezoškola dr. Gregorija Rožmana, po pridigi bo daroval Prevzvišeni pri oltarju milostne Matere božje sv. mašo za mir. Med sv. mašo bo ljudsko
petje.	,	*
Kdor se še misli udeležiti romanja, pa se še ni javil pri enem izmed ljubljanskih župnih uradov, tega prosimo, da se javi vsaj še do sobote opoldan. Prosimo radi tega, da more železniška uprava pripraviti dovolj vozv za vse romane.
— Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled nat>rtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Joseiove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.__
1 Koroški večer, ki bo danes v petek ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani v Ljubljani, bo gotovo zanimal slehernega prijatelja Koroške. Na sporedu je zborna deklamacija: dr. Pregelj. »Ubit zvon«, nato sledi simbolična vaja ob spremljevanju pesmi: »Gor cez izaro« Vmes bo nekaj koroških narodnih pesmi, nakar bo predaval dr. prof. Ivan Grafenauer: ^O letn.ca roistva Matije Majarja Ziljskega. — /e precl 100 leti je Matija Majar sanjal vseslovenski sen in vedel, odkod preti ne samo Koroški temveč tudi vsem Slovencem in Slovanom nevarnost Vljudno vabimo, da se tega večera v.čim večjem številu udeležite zlast koroški rojaki cenj. občinstvo, posebno pa slovenska dijaška mladina. Predprodaja vstopnic v trgovini Mili-goj na vogalu Frančiškanske ulice in pri rro-ivetni zvezi, Miklošičeva 7 Cene: sedeži po 3 in 2 din, vstopnice za dijake in za člane prosvetnih društev, ZFO in ZDK po 1 din.
1 člane Stolne prosvete opozarjamo, da imajo z društveno izkaznico pravico do znižane vstopnine pri predavanjih »Prosvetne zveze«, ki so vsak petek ob 8 v frančiškanski dvorani. - Poslužite se vsi te ugodne prilike!
1 Danes velika premiera filma »Simfonija življenja«. Nemška filmska produkcija je po dolgih letih dela ustvarila prekrasno ?lasbeno reprezentativno delo posvečeno spominu nesmrtnega ruskega genija Čajkovskega, imenovano »Simfonija življenja« -Lepa Katarina Aleksandrovna Murakin (Žarah Leander) m našla izhoda med svojo veliko ljubeznijo do čajkovskega in svojim zakonom z neljubijenim in bogatim ter ljubosumnim možem Muraki-nom. Nato Čajkovski zapusti Rusijo ziv, v inozemstvu in postaja vedno bolj slaven Po dolgih letih odsotnosti se povrne v domovino, kjer zopet sreča Katarino. Katarina ze upa, da vendar doseže svojo dolgože jno srečo ko se pojavi v Moskvi epidemija kolere. Tudi sam Čajkovski zboli na tej bolezni in ko iz koncertne dvorane odmevajo poslednji zvoki njegove VI. simfonije, kleči uboga Katarina po eg umirajočega nesmrtnika .., V film je vpleten
bMaf^^asbeni s^red Velikega~Čajkovskega: odlomki iz njegove IV., V. in VI. simfonije.
vsebine. Ves svetovni tisk je prinesel o tem filmu izredno laskave ocene. Problem kaznjenja tistih nesrečnih ljudi, ki so kršili ljudske zakone. Človeška družba odbija take nesrečnike iz svoje družbe in jih nehote sili na nova pota zločina. »Ženska kaznilnica« je eden tistih redkih filmov, ki izpolnjuje vse zahteve občinstva do dobrega filma. To je socialna drama, ki dela čast francoski filmski produkciji po romanu »Prisons de femmes«. Avtor je Francis Carco, pisatelj o pariškem podzemlju. V tem romanu je glavna oseba ženska, ki je zaradi svojega pregreška bila obsojena na tri leta v kaznilnici. Avtor nam nikakor ni hotel samo
v n.uz.1111 iui.1. iiriui l ni 111 uiivaivui lil uwivi .J.......
naslikati njeno življenje polno trpljenja, dasi-ravno bi bilo tudi to zanimivo, temveč nam
Najnovejša poročita
Predsednik vlade v zetski banovini
Priština, 12. okt. AA. Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič je zaključil danes svoje potovanje po vardarski banovini in je odšel v zetsko banovino, kjer je obiskal Kačanik, Uro-ševac in Prištino, odkoder je odšel v Kosovsko Mitrovico, jutri pa bo obiskal ostale kraje. V vseh teh krajih, kakor povsod na dosedanjem potu, je bil predsednik Cvetkovič sprejet od velike množice ljudi. V njegovi družbi so bili ministri Jevrem Tomič, minister na razpoloženju Altiparmakovič, medtem ko je predsednik senata dr. Korošec, kateri je stalno spremljal predsednika Cvetkoviča skozi vardarsko
,.„„.. ..jeno tovarišico iz ječe, Julietto Begi podaja Renee Saint-Cyr enako odlično. Film »Ženska kajznilnica« bo pretresel gledalca v dno srca in še dolgo bo Ljubljana držala v spominu tu umetnino, katero priporočamo ljubiteljem dobrih filmov.
1 Tujskoprometna zveza priredi kot pripravo za svoje smuške izlete svoj prvi pešizlet v nedeljo na Kurešček. Informacije in prijave do sobote ob 14 pri Putniku.
1 Fotoklub Ljubljana. Danes ob 20 članski sestanek. Sprejemali bomo prijave za nedeljski izlet na Kurešček.
1 Idrijski krožek. Vse rojake in prijatelje obveščamo, da se bomo odslej zbirali v gostilni rojaka Vidmarja na Trgu sv. Jakoba št. 5. Neobvezni družabni sestanki bodo vsako soboto zvečer. Vse rojake vabimo, da se sestajajo v novem lokalu, kjer bodo na razpolago ob teh večerih tudi pristni idrijski žlikrofi. Zunanji rojaki dobe tam tudi v6e informacije. Prijatelji dobrodošli!
I Krasen črn kožuh neke odlično gospe je prejšnje dni razburjal ljubljanski ženeki svet, ki je zaman ugibal, odkod neki so bile živali, ki so darovale lepe kožuhe za omenjeno gospo. Izrečenih je bilo polno domnev, kar je pripomoglo kožuhu do visoke veljave. Cena kožuhu pa je dosegla celo ceno malega avtomobilčka. Resnici na ljubo povemo vsem, ki so se zanimale za ta prelepi kožuh, da je bil narejen iz kožic domačih kuncev, katere si je nabavila omenjena gospa pri rejcih malih živali, Karunova ulica 10. Katera gospa se želi še sama prepričati o tej trditvi, naj se potrudi na gornji naslov aH pa še bolje, obišče naj razstavo kunčje kožuhovine, usnja in volne v dneh od 14. do 16. oktobra v restavraciji »Pri Sestlci«, nasproti nebotičnika.
1 Kostanj na Trgu. Na ljubljanskem živil-skejrj tj-^u že nekaj časa prodajajo kostanj. Zanimanje zanj sicer še ni veliko, čeprav se dobi lep kostanj že po 2.50 din za kg. Boljši kostanj ie po 3 din. Torej ne bo treba več dolgo čakati, ko se bodo pojavili tudi že prvi kostanjarji na ljubljanskih ulicah.
1 Jersey obleke, Karničnik, Nebotičnik.
1 Drzen vlom v delavnico Mestne plinarne. Mestna plinarna ima ob železnici za tovarno Saturnus shrambo za orodje in delavnico. V noči na 10. oktobra so neznanci vlomili v de-
L/UUl UUU31C au J 1111	111.111 I 111.111. IV1 V.v. 1., ..\,.1LI.,1
in prebijači za zelezo in razni francoski ključi. Vsa škoda znaša 6400 din.
1 Konj se je splašil. Včeraj zvečer je Sel 49-letni Peter Skopec, delavec pri cestnem nadzorstvu, po Vodmatski cesti proti domu, ko mu je pripeljal nasproti voz. Iz nenzanega razloga se je konj splašil in jo ucvrl proti hodniku, po katerem je šel Skopec. Konj je delavca brcnil tako, da je ta padel pod voz in so šla kolesa čezenj. Delavec je dobil nevarne poškodbe na glavi in po vsem telesu ter so ga nezavestnega prepeljali v bol nišnico.
banovino, snoči odpotoval v Belgrad.
V Uroševcu je imel predsednik vlade govor, kjer je med drugim dejal: Tisti narod, ki ne spoštuje svoje preteklosti, je vreden ni. Zmerom se moramo spomniti slavnih časov naše preteklosti in pokazati, da smo zares vredni svojih velikanov. Naša velika država se mora brigati za te kraje, za zgodovinsko Kosovo in za Metohijo, kjer živi pošteno, marljivo in štedljivo ljudstvo. V prvi vrsti se mora izvesti železniška zveza, ki bo vezala središče države z morjem preko teh krajev. V pretekli vladi je bilo na seji, na kateri je pristojni minister " ' o novih progah, je bila proga Pr"4 " lja izpuščena. Meni je bilo tedaj no, da bo ta proga draga Vendar se pa ne

je bilo na seji, na kateri je pristojni minister poročal o novih progah, je bil a proga Prisilna —Koršulja izpuščena. Meni je bilo tedaj rečeno, da bo ta proga draga Vendar se pa ne sme graditi samo tisto, kar je poceni. Proga Koršulja—Priština je že zagotovljena. Posrečilo se mi je s premišljeno politiko ustvariti sporazum z brati Hrvati. Trudil sem se, da na temelju medsebojnega zaupanja in razumevanja postavim boljše odnose med Srbi in Hrvati. To se mi je posrečilo. Kakor vidim iz časopisov, prav danes dr. Maček izjavlja, da vladajo med Belgradom in Zagrebom prisrčni odnosi in da je on sam popolnoma zadovoljen.
Trije pakti Turčije
Ankara, 12. okt. t. Na uradnih mestih izjavljajo, da je sporazum s Sovjetsko Rusijo dosežen. Čakajo samo še na podpis. Pakt bo pod-
gisan tekom jutrišnjega dne (petka). Pakt s ovjetsko Rusijo bo vseboval dolžnost medsebojne vojaške pomoči za obrambo dosedanjega položaja v obalnih državah Črnega morja. Sovjetska Rusija dobi v Dardanelan iste pravice, kakor Anglija in Francija.
Skoraj istočasno bosta podpisana tudi pakta s Francijo in Anglijo, ki bosta vsebovala dolžnost medsebojne vojaške dolžnosti pri obrambi dosedanjega stanja t vzhodnem aelu Sredozemskega morja.
Romunlla zadovoljuje manjšine
Bukarešta, 12. okt. t. Romunska vlada je začela izdajati novo zakonodajo v prilog madžarskim manjšinam. Tako je bila izdana uredba,
s katero dobivajo Madžari v šestih obmejnih okrajih v Transilvaniji pravico do madžarskih osnovnih in srednjih šol.
Prav tako je Romunija dovolila večje posojilo za gospodarski razvoj v Besarabiji. Sodijo, da je to storila na nasvet Sovjetske Rusije.
Pred Jugoslovansko-madiarsko pogodbo
Bukarešta, 12. okt. t. Iz Belgrada javljajo, da tamkaj ne vidijo nobene ovire, da se bi sklenila prijateljska pogodba med Madžarsko in Jugoslavijo. Takšna pogodba bi okrepila
1 Prosvetno društvo na Viču ima danes zvečer občni zbor. Vsi člani vljudno vabljeni.
Odbl°0glejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg 18.
1 Moderno galerijo so začeli graditi. Veliko zemljišče ob vhodu v Tivolski park m med Knafljevo in Blehveisovo cesto, na katerem stojita tudi dve baraki gledališke ku isarne in slikarne, je bilo določeno za zgradbo velike razstavne dvorane. Ta galerija naj bi po določilih služila le za razstavo modernih umetnostnih del. Banovina, ki je lastnica parcele, je s svoje strani prispevala zemljišče in bo tudi se dodala manjkajoča denarna sredstva, katera so z mecensko gesto darovali dediči D. Hribarja iz Ljubljane. Načrte za moderno galerijo je izdelal arhitekt E. Ravniliar in pred nedavnim so bila oddana tudi težaška, zidarska, betonsko, železobetonska, kanalizacijska in tesarska dela za moderno galerijo. Dela je prevzelo stavbno podjetje Karel Kavka iz Ljubljane za okrog 2 in četrt milijona din. Ta teden je bilo veliko stavbišče obdano z velikim plotom, načela so se tudi že prva pripravljalna dela. Delavci podirajo velike in stare kostanje, ki stoje na zemljišču. Še ta teden bodo tudi začeli z izkopom. Če bo jesensko vreme ugodno, bodo temelje zabetonirali še to jesen. V splošnem bodo z graditvijo pohiteli, kar se le da, tako da bo stavba dograjena že v prihodnjem letu.
1 Premiera krasnega francoskega filma »Ženska kaznilnica« v kinu Union. Od danes naprej bo imelo občinstvo priliko videti v. kinu Union film izredne vrednosti in pretresljive
Tihotapstvo zidov v našo državo
V včerajšnjem »Slovencu« smo poročali o zanimivi aferi, ki jo je razkrila mariborska obmejna policija. Gre za velikopotezno tihotapstvo Židov iz Nemčije v našo državo
o. Tihotapstvo se vrši, odkar je Nemčija zasedla Avstrijo; v zadnjih mesecih pa se to tihotapstvo tako stopnjuje, da prihaja čim-dalje več židovskih beguncev skrivaj čez našo mejo. O aferi emo izvedeli še naslednje zanimive podrobnosti:
Mariborska obmejna policija je že nekaj mesecev pazila na trgovca s perutnino Schleicha Jožefa v Gradcu, za katerega je zvedela,
„ da spravlja židovske izseljence skrivaj čez našo mejo. Schleich opravlja ta posel sporazumno s »palestinskim odborom« na Dunaju in v Zagrebu. Prejema pa zato posebne nagrade t i .,
"V	Cu 7-	\M od pale-
stinskega odbora, tako da je ta posel zelo donosen. Dne 24. septembra se je pripeljal Schleich z osebnim avtomobilom v našo državo ter se ie mudil neka- dni v Zagrebu. Ko se je vračal, so ga v Št. Ilju ustavili ter preiskali. Našli so pri njem 59 posebnih nemških potnih listov za Žide, za katere je posredoval v Zagrebu, da bi jih pustili v našo državo. Poleg potnih listov pa je imel pod sedežem skritih tudi večjo vsoto nemških mark, katere je najbrž pri nas v Zagrebu zelo poceni kupil ter jih je skušal pretihotapiti v Nemčijo. Njegov šofer je tudi izpovedal, da sta pri prihodu v našo državo imela v avtu zlatnino, katero ie Schleich pretihotapil za svoje židovske kliente iz Nemčije v nao državo. Pri Schleichu so našli tudi celo vrsto naslovov Židov, katere je že on spravil čez mejo ter še posebno zanimivo pismo nekega Žida, ki ga je Schleich nedavno pretihotapil iz Nemčije. Pismo je naslovljeno na Jana Kolbana v Dvur Kralove v Češki, katerega nagovarja njegov prijatelj, naj se zaupa Schleichu. da bo tudi njega z družino vred pretihotapil v našo državo. Pismo, ki prav nazorno dokazuje način tihotapstva z Židi, se v izvlečku glasi:
»Prinašalec tega pisma je g. Schleich, arijec iz Gradca ali njegov namestnik, ki prevaža Žide iz Nemčije legalno do nemške meje, tam pa že
mir na Balkanu. Sploh trdijo v Bukarešti, da imajo zanesljiva poročila, da se hoče jugoslov. ministrski predsednik, ki ima zaslugo, da je pomiril Jugoslavijo notrunjepolitičuo, zdaj posvetiti obsežnemu delu, da zagotovi mir na vseh njenih mejah.
150 nemških letal
napadlo 5 angleških vojnih ladij
Oslo, 12. okt. AA. Reuter: List »Sumojer posten« prinaša razgovore z ribiči norveške ladje Hvaldej, ki so v Severnem morju gledali bitko med nemškimi letali in angleškimi vojnimi ladjami. Ribiči so povedali uredniku tegu norveškega lista, da je bilo v borbi okrog 150 nemških letal in da so mogli oni sami živo spremljati potek borbe. Borba je potekala v bližini tako imenovane vikinške obale. Prav, ko so oni odšli na ribarjenje, so zaslišali topove z ladij in zajiozili veliko število nemških letal, ki so priletela iz zahoda, obenem pa so opazili pet angleških vojnih ladij. Nemška letala so metala bombe s strahovitim
učinkom, medtem ko so ladje nanje sipole protiletalskimi topovi. Nenadoma se je ta ribiška ladja znašla sredi borbe, ter so
tako uredi, da lahko pridete čez mejo. On ima zveze r • ter bo dobil za vas izseljeniški vizum ter bi lahko v njegovem spremstvu potovali od Prage do Zagreba v avtomobilu. Zaupajte mu, spravite vaše 6tvari skupaj in podajte se na pot. Z Vami vred bo spravil še neko židovsko družino Iz protektorata v to državo. Jaz sem poskušal za vas dobiti vizum, toda to je legalno nemogoče. Toda vsi tietl emigranti, ki prldejo_ 6 Schleichom, ostanejo tukaj in dobijo vsi brez izjeme od zagrebške policije dovoljenje za bivanje za 3 mesece. Ti pa boš dobil dovoljenje najmanj za 6 mesecev, ker Imam dobre zvezel Nikar ne oklevaj, če morejo stotine drugih to storiti, boš tudi ti to zmogel, posebno če imaš za seboj Schleicha, ki v Nemčiji in protektoratu prevzame nase vso odgovornost. Po mojem mišljenju je to edini način, da pridete vsi k nam. Vsi, ki so prišli doli, so zadovoljni, da so to napravili. Stvar je brez vsakega rizika. Schleich vas pripelje do meje, katero morate ponoči prekoračiti. Treba je nekaj časa hoditi peš, toda to ni težko in niti malo nevarno. Od meje pa v6e prepeljemo naprej v Zagreb z avtomobilom. Pričakujemo vas v najkrajšem času,«
Schleich je na mariborski obmejni policiji priznal, da se bavi sporazumno i z oblastmi drugih držav z izseljevanjem nemških židov. Pravi pa, da jih odpravlja legalno v inozemstvo, ne pa s tihotapstvom. Priznal je tudi, da ima pripravljenih še 600 Židov, katere bi rad spravil čez mejo. Kakor pa dokazuje njegovo pismo, njegov posel ni legalen. Nobeden nemški Žid ne dobi vizuma za legalno potovanje v našo državo ter so očlvidno vsi, katere je Schleich spravil k nam, prišli na isti način, kakor je to opisano v pismu — ponoči, peš čez mejo, na naši strani pa so jih čakali avtomobili. Kako je to mogoče, je re« uganka, ker je naša meja strogo zastražena ter je marsikak mali tihotapec plačal svojo drznost z življenjem, ker graničarji ne poznajo šale. Na drugi strani pa lahko pridejo cele družin« naenkrat ter potem lepo v avtomobilih potujejo v Zagreb. Ni čuda, če s« potem število Izvoljenega ljudstva r nall državi tako rapidno množi. K sreči pa se množi le v drugih banovinah, v Sloveniji nam z njimi ie prizanašajo.
okrog nje padale bombe. Vojne ladje so nato odplule s polno brzino naprej in so plule v cik-caku. Končno so vojne ladje izginile proti zapadu, medtem ko so se letala obrnila proti vzhodu. Ribiči pristavljajo, da so se pripravljali za reševanje, ker so vsak trenutek pričakovali, da jih bodo zadele letalske bombe. »Mi smo se poskušali izogniti borbi in smo se usmerili proti zahodu. Vendar pa so našo ladjo spremljali in zato smo nekajkrat spreminjali smer ladje, z namenom, du se izvlečemo iz slučajnega ognja.«
Sov|etl hočejo Aalandske otoke
Moskva, 12. okt. t. Danes popoldne je sovjetska vlada prvič predložila finskemu odposlanstvu svoje zahteve. Finska prej ni bila obveščena o sovjetskih težnjah. Sovjetske zahteve niso bile objavljene, toda sodijo, da zahteva sovjetska vlado pravico, da utrdi poglavitne Aalandske otoke. Sovjetske vojne ladje so prišle v letonske luke Lindava in Vindava.
Sedaj pa Besarabija ...
Moskva, 12. okt. t. Havasov dopisnik v Moskvi poroča, da bodo Sovjeti potem, ko bodo »uredili« še finsko vprašanje, posvetili svojo pozornost Besarabiji. Tako si je treba razlagati pisanjega današnjega sovjetskega tiska, ki proslavlja 15 obletnico sovjetske moldovske republike. Moskovski listi poudarjajo, kako sijajno se godi Moldavcem onstran Dnjestra, medtem ko so v Besarabiji preganjani in žive v strašnih gospodarskih okoliščinah. Moskovski listi pišejo tudi nocoj, da je Romunija svoje čete umaknila od madžarske meje ter jih poslalo v Bcsarabijo.
Bolgarija-Nemčija
Sofija, 12. okt. t. Med nemško in bolgarsko vlado je bila sklenjena nova trgovinska pogodba, ki je bila nocoj podpisana. Bolgarija je dobila večje ugodnosti, kot jih je imela
irej. Odslej bo Bolgarija izvažala v Nemčiio še več svojega blaga. Nemčija je Bolgariji obljubila, da bo del njenega izvoza plačala v zlatih valutah. To je velik uspeh bolgarske
vlade, a tudi dokaz za to, da je Nemčija pripravljena na največje žrtve, da si ohrani ba' kanska tržišča.
Preselitev Nemcev Iz Jugoslavije
Belgrad, 12. okt. t. »Deutsches Volksblatt«, ki izhaja v Novem Sadu, objavlja članek o preselitvi Nemcev iz Jugoslavije. List pravi, da velja preselitveni načrt samo za manjšine, ki bi ne bile v stanu ohraniti svoje nemške biti. Tam, kjer bi ne bilo mogoče izmenjati narodne manjšine, bi Nemci prodali svojo lastnino in bi dobili protivrednost izplačano, kadar bi prestopili v nemško državo.
Ameriško mnenje o miru
Washington, 12. okt. t. Na uradnih mestih izjavljajo, da bo morala nemška vlada, ako zares iskreno želi miru, predložiti popolnoma druga jamstva za to, da ji bo svet v bodoče verjel, kakor so jamstva, ki jih je sedaj predložila. Po mnenju ameriških krogov je obnova Češkoslovaške in Poljske neobhoden predpogoj za vsako nemško miroljubno zatrjevanje.
Celje
c Podružnica Slomškove družbe v Celju ima v soboto, 14. oktobra ob 9 dopoldne na zasebni dekliški šoli šolskih sester v Celju svoje zborovanje, na katerem bo praktičen nastop v I. razredu višje narodno šole. Po nastopu so poročila odbornikov in pedagoško predavanje učitelja gospoda Jurče Vrežeta. Kralj, banska uprava je za udeležence dovolila t>ouka prosti dan.
c Sadjarska podružnica na Polzeli bo imela sadno razstavo v nedeljo, dne 15. oktobra. Razstavljeno bo vsakovrstno sadje, sveže in suho. Razstava bo odprta ves dan Zaključena pa bo z vinsko trgatvijo s pričetkom ob 4 poj>oldne.
c Mestno poglavarstvo v Celju opozarja vse hišne posestnike in lastnike vozil, da so 1. oktobra zapadli v plačilo 5 odst. najemniski vinar in 2 odst. kanalska naklada za proračunsko razdobje od 1. VIL do 30. IX. in 3. obrok davščine na vozila. Stranke poziva mestno poglavarstvo, da zapadle roke plačajo pri mestni blagajni celjski zanesljivo do 10. novembra. Po preteku tega roka se bodo zaračunale zakonite 8 odst. zamudne obresti. Plačila, ki bodo zaostala po preteku 6 tednov od dneva dospelosti, se bodo Izteriala izvršilnim potom.
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska opera: Lehar: »Kjer škrjanček žvrgoli«
Leharjeve operete imajo to dobro stran, da je v njih še vedno glavni poudarek na glasbi, ki spremlja in povezuje dejanje v lepo zaokroženo celoto. Tako pri njih še vedno obstoja vez — dasi precej rahla — ki je prvotno združevala opereto kot vrsto komične opere z operno umetnostjo samo, ki pa se je v revijski ali jazzovski vrsti operete že popolnoma izgubila. Tako se Lehar ne omejuje le na uglas-bitev poedinih vložkov, ampak sem in tja skuša spremljati z dramatičnim glasbenim slikanjem dogajanje na odru in večkrat preplete z glasbo tudi dialoge, ki bi brez nje gotovo dosti izgubili na iepoti in čaru. Pa tudi naloge, ki jih stavlja pevcem, so dosti velike, da zahtevajo za popolno podajanje večkrat že kar opernih pevcev; zato ni čudno, da so v opereti »Kjer škrjanček žvrgoli« na našem odru zasedli nekaj vlog operni pevci, kar je bilo delu samemu le v korist. A ne samo po privlačnosti bogate, nevenciozne melodike, tudi po izbranih libretih stoje Leharjeve operete precej visoko nad banalnostjo večine novejših poskusov. Zato nedvomno zaslužijo prednost pred njimi tudi v našem opernem gledališču, kjer je sožitje opere in operete na istem odru še vedno odprto vprašanje in je bilo in je nujno zlo, ki ga pač narekujejo potrebe, ki niso umetniške sorte.
O uprizoritvi »škrjančka« v naši operi bi lahko rekli, da je po glasbeni strani dosegla
večji učinek kot po igralski. Ni to krivda režije same; režiser g. D. Zupan se je potrudil, da je spravil v dejanje čim več neprisiljenosti
in lahkotnosti, ki edini napravita tisto čudno, le opereti lastno logiko dogajanja, sprejemljivo in učinkovito za poslušalca. V nekaj prizorih se mu je to res posrečilo, drugod pa je okornost in medlost posameznih igralcev zmotila lahki tok igre, posebno ob govorjeni besedi, ki pa zlasti v Leharjevih operetah pomeni več kot samo nujen odmor med poedini-mi glasbenimi vložki. Zato je bil celoten učinek nekoliko medel, kljub temu, da so nekateri (n. pr. Igličeva, Rarbičeva, Zupan, Janko) svoje vloge izoblikovali precej izrazito.
Kot gost je nastopila v glavni vlogi Mar-gite gdč. Igličeva, ki je s svojimi pevskimi sposobnostmi, prikupljivim nastopom in temperamentom dosegla pri občinstvu prav lep uspeh in pokazala sploh mnogo talenta in smisla za udejstvovanje na odru. G. Sancin v vlogi slikarja Šandorja je bil ob njej precej medel v vsakem oziru. Prav izrazit je bil lik starega Pala, kot ga je izdelal Zupan. Vidalijeva in Janko sta se pevsko lepo uveljavila, manjše vloge sta podala Barbičeva in Peček z njima lastno operetno spretnostjo. Orkester je pod vodstvom g. Žebreta svojo nalogo prav precizno in diskretno rešil.	dr. W.
Svetovaclavske državne nagrade na češkem
Na Češkem so letos z vso slavnostjo počastili god sv. Vaclava. Sv. maše v stolnici, ki jo zaradi bolezni ni mogel brati kardinal, pač pa njegov namestnik, se je udeležil predsednik Hacha z vsemi ministri, nakar so sledila oficielna predavanja o sv. Vaclavu, ki sta jih imela univ. prof. dr. Šu-sta, predsednik Akademije, ter prof. Vojtišek. V Narodnem gledališču so predstavljali novo gledališko montažo svetovaclavske legende ter je tudi sicer bila vsa Češka v znamenju tega svojega svetega zaščitnika, h kateremu se zateka ves narod s prošnjo: »Ne daj nam poginili, ne nam ne bodolimU, s prošnjo, ki je vklesana na Myslbekov spomenik na glavnem trgu v Pragi, ki je bil te dni ves okrašen z venci. Dan svetega Vaclava so novi oblastniki izbrali tudi za podelitev najvišjih državnih literarnih nagrad, ki so jih letos dobili naslednji pisatelji, pesniki, igralci, režiserji itd.
Prvo nagrado za pesništvo je dobil eden največjih mlajših katoliških pesnikov, Jan Zahradni-tek, za zbirko pesmi »Pozdrav soncu« (Pozdraven! slunci). Zahradniček tudi nam ni neznan, saj je za češko prilogo »Slovenca« napisal članek o moderni češki poeziji ter je tudi svoj čas pred leti za božič izšel v našem listu prevod njegove božično pesmi. Njega smatrajo češki literarni kritiki za direktnega potomca Bfezinovega duha in pesniškega načina, saj ga označuje prav tako bohotna simbolika in himnična širina ter polnost izraza.
Drugo nagrado je dobil že starejši pesnik Jaroslav Kolman-Cassius, ki je svoj čas sicer pel večinoma politične in satirične pesmi za dnevni tisk, toda se je razvil v enega najboljših sodobnih pesnikov, ki je tudi septemberske dneve opeval s čudovitimi verzi. Odlikovan je za svoje celotno življenjsko delo. Tretjo nagrado je prejel za svoj kmečki roman »Včnec jerabinovy« pisatelj in literarni kritik, ter eden od voditeljev tako imeno-
vanega ruraističnega gibanja v češki literaturi J. V. Sedldk. Četrto nagrado pa je prejela Boiena Mrštikovd za svoje spomine o pokojnem možu Viljemu Mrštiku ter njegovem bratu Alojzu, pisateljih prelepe »Pravljice o maju« ter »Leta na vasi«, prvih čeških impresionistih. Žena nesrečno umrlega Viljema je napisala svoje spomine nanj in na brata s tako toplimi in prisrčnimi besedami ter tako pieteto, da so vzbudili splošen vtis ter zdaj tudi najvišjo nagrado.
Poleg teh književnikov pa so bili odlikovani tudi razni slikarji. Tako je isto državno nagrado dobil za kompozicijo slikanih oken v katedrali sv. Vida znani češki slikar in grafik Max Švabinsk^, za vse svoje življenjsko delo pa slikar František Kavana. Od glasbenikov je bil odlikovan za svojo virtuozno igro na violini mojster Jan Kubelik ter skladatelja J aro sla v Kfička in Maria Podkalovž. Izmed igralcev pa sta bila odlikovana tudi v Ljubljani znani eden najboljših čeških igralcev stare garde Rudolf Deyl (ki je pred leti začel izdajati svoje spomine), ter izmed mlajših Edvard Kohout.
Ministrstvo za trgovino in obrt je ob tej priLIki nagradilo tudi najboljše delavce za češki film ter je bil odlikovan scenograf Oto-kar Vaura za film »Humoreska«, režiser Max Frič za film »Kristian« ter »Šola — temelj življenja«. Filmska igralca Otokar Korbelat in Adina Madlovž sta istočasno prejela od istega ministra nagrado, kakor tudi Jan Roth in znani igralec in režiser E. F. Burian za igro in film »Vera Lukaševa«, ki je kot igra in kot film imela lani največji uspeh.
Tako vidimo, da gre na Češkem kulturno življenje svojo pot naprej, le da se menja idejna smer kulturnega delovanja ter stopajo na površje novi ljudje, ki na svoj način bogate češki duhovni zaklad, kakor ga terjata čas in potreba inkonti-nuiteta narodnega razvoja.	td.
Uspeh jugoslovanske trojice opernih pevcev v dunajski operi
Jankovič, Rus in Dermota v vlogah »Seviljskega brivca«
Po velikanskem uspehu naše tripereene deteljice na državni operi na Dunaju, Dermota-Janko-vič-Rus v »Sevilijskem brivcu«, o katerem je govoril ves Dunaj, sem imel priliko govoriti z basom g. Marjanom Rusom, ki mi je glede 6vojega nastopa dejal:
»Srečen in zadovoljen sem nepopisno, ker je bil v resnici ogromen uspeh, o katerem niti sanjal ni6em, Dunajčani pišejo, da je bila prava senzacija. Kakor Vam je znano, smo istočasno nastopili 3 Jugoslovani, Dermota, Jankovič in jaz v »Seviljskem brivcu«. — Po svoji ariji sem imel nepopisen aplavz in moral sem se trikrat vrniti pri odprtem odru na sceno, da se zahvalim. — Dunajske kritike so Vam znane, in postavljajo me v isto vreto z največjimi italijanskimi pevci, ki so v tej vlogi nastopili na našem odru. — Največji uspeh za mene je bil pač ta, da 60 silno navdušeni ljudje iz gledališča 6amega, kakor direktorji, dirigenti in kolegi. V enem dnevu sem postal ne samo »Spitzensanger Wiens« kot pravi kritika, ampak tudi v svojem »fahu« »konkurrenzlos«. — Ne mislim ee hvaliti, toda ker me sprašuješ, kar si že sam bral, Ti povem, da zato, ker sem ve6el slovenskega uspeha v tujini.«
Na mojo vprašanje, v katerih viogan do kus
v bodoče nastopil, m! je povedal, da je dobil takoj po nastopu v »Brivcu« v študij naslednja dela: »Leporela« v Don Juanu, »Maurizia« v Štirih grob-janih, »Figara« v Figarovi svatbi, in prevzel za enkrat »fah« Spielbass omenjene partije; poleg njih še »Ochsa« v Kavalirju z rožo, Mefista in Borisa, kratke partije, pri katerih odpade enaki procent kreacije na pevsko, in enaki na igralsko stran.
Ker je svoječasno zagrebška kritika predisti-nirala Marjana Ru6a izrecno za pevca Wagnerje' vih basovskih vlog, sem ga vprašal, kako stoji z vlogami tega skladatelja: povedal mi je, da prične z Wagnerjem šele v drugi polovici sezone. Nemci zahtevajo namreč pri teh partijah 100% pravilno nemško izgovarjavo. Pa tudi v teh partijah upa in računa Marjan Rus na U6peh.
Želimo našemu rojaku g. Marjanu Rusu, kakor tudi Dermoti in Jankoviču v bodoče take uspehe, kakor je bil njegov prvi na državni operi na Dunaju. — Veseli smo vsakega uspeha slovenskega umetnika v tujini in zato tudi tega registriramo
z največjim zadovoljstvom.	jš.
*
. Bernad Shatc ta mir s Hitlerjem. — Znani angleški dramatik, tudi pri nas igran prav sedaj v Ljubljani in Mariboru oziroma v Celju, je zelo ostro nastopil proti Chamberlainu in Churchillu ter za mir s Hitlerjem z geslom: »Vojna je končana, izieniie Churchilla in sklenite mir s HitlerjemU Prinašamo te vrstice, ker nas zanima Shavvova dialektika ter njegove miselne akrobacije. Takole nekako zagovarja svoje stališče: »Poljska je bila žrtvovana angleškemu pohlepu po moči in izdana; Hitler je mogel samo poudariti, da je Poljska izgubljena in da Anglija nima več predpogojev za nadaljevanje vojske. Nato smo Angleži vrgli plemenitb masko vitezov od sebe ter izjavili javno, da nam sploh ni šlo za Poljsko, temveč da nam gre za našo staro politiko »ravnotežje sil« ter želimo da bi bila Nemčija oslabljena, čemur mi pravimo — uničenje hitlerizma. Po Churchillu in Chamberlainu je cilj Anglije, da osvobodi Evropo od bodoče vojske. Naše sredstvo za to je obljuba, da podaljšujemo vojsko za tri leta. V tem času hočemo iztrebiti narodni socializem do dna. Zakaj naj bi ne začeli s tem, da iztrebimo churchil-lizem? To bi ne bilo nič manj nesmiselno. Ko bi sedanji Angleži zmagali, bi to pomenilo samo nov in še slabši Versaille in poleg tega novo vojsko prej kot v 20 letih. Ce pa napodimo Nemčijo in Rusijo v zvezi proti nam, kar se obupno lahko zgodi, pa potrebujemo pomoči od Boga, ne da bi jo zaslužili. Nikoli: nesmiselne besede o demokraciji in svobodi in o vsem tem, kar smo prav pri nas odstranili, ne vodijo nikamor. Ko smo bili v Versaillu opiti zmage, smo si sami napravili vso nesrečo. Pustite nas, da priznamo pa-metnost, s katero je Hitler, kateremu bo Nemčija vedno hvaležna, uničil naše slabo delo. Sedaj je naša naloga, skleniti z njim mir. namesto da bi še naprej delali večjo škodo in pri tem pustili svoj narod poginiti.« Tako Shaw. Te misli, ki smo jih povzeli po listih, ki stoje pod nemškim vplivom, bodo morda marsikoga njegovega častilca pri nas zanimale, vsekakor pa so važne za Shawov idejni razvoj, ki je šei preko Moskve v Berlin.. <
X. balkanske igre v Atenah. Počastitev zmagovalcev v metu kopja. Od leve na desno stoje: Grk Papas, ki je dosegel II .mesto, zmagovalec Markušič (Jugoslavija) in Slovenec Darko Mauser, ki
je dosegel tretje mesto
ŠPORT
X. balkanske igre so končane
Atene, 9. oktobra. Še enkrat je zaigrala godba jugoslovansko himno v čast zmagovalcem štafete 4x100 m, preden je grški kralj Jurij II. 6večano razdelil zmagovalcem lične pokale.
Od jugoslovanskih atletov so bili nagrajeni Markušič za met kopja, Kovačevič za met krogle, Kling kot zastopnik štafete 4x100 m, in Slovenca Janez Klinar za deseteroboj in inž. Stepišnik za met kladiva.
Še enkrat so zaigrali himne balkanskih narodov, preden so bile z visokih jamborov spuščene zaslave in preden je ugasnil plamen, ki je gorel vseh osem dnil
Balkanske igre so bile s tem končane. Po-slednjič si čul žvižganje in vpitje tisočere množice, ko je kralj zapuščal Stadion v spremstvu prestolonaslednika Pavla in predsednika grške vlade g. Metaxasa.
Poslovilni banket je bil zvečer v hotelu »Roi Georges«, kateremu so poleg vseh atletov prisostvovali tudi predsednik balkanskega odbora Ri-nopulos, novoizvoljeni predsednik turške delegacije, jugoslovanski minister, zastopnik jugoslovanske lahkoatletske zveze dr. Mlinarič, zastopniki vseh ostalih balkanskih narodov in druge visoke osebnosti.
Burno pozdravljen je govoril predsednik g. Rinopulos, ki je ponovno naglašal balkansko skupnost, velik pomen balkanskih iger in obenem izrazil zahvalo vsem nastopajočim. Od jugoslovanskega zastopstva sta govorila g. dr. Mlinarič in gosp. Dobrin, obenem z zastopniki vseh ostalih narodov.
Podpredsednik je v spomin na X. balkanske igre izročil najstarejšim atletom spominske diplome. Od jugoslovanskih atletov sta jih prejela Goič in dr. Narančič. Burno je bil pozdravljen najstarejši nastopajoči atlet na balkanskih igrah Mantikas, ki je sodeloval na vseh X. balkanijadab.
Izredno lično darilce iz keramike je Grkom v spomin izročilo Jugoslovansko zastopstvo. Kip je delo znane hrvatske umetnice Stefanijeve, ki je obenem tudi znana jugoslovanska atletinja.
Že prejšnji dan je bilo na atletskem kongresu sklenjeno, da se prihodnje balkanske igre vrše v Ankari (Turčija) in to konec avgusta in začetkom septembra, kar je za tako prireditev mnogo primernejši čas, kot je n. pr. letos. Leta 1941 se bodo balkanske igre vršile predvidoma v Romuniji. Kot izgleda, bodo igre razširjene^ tudi na plavanje, vesljanje in jezdni šport. Le težko se bo obnesla ženska balkanijada, ki je prav tako v načrtu.
Letošnje balkanske igre so bile deležne novih rekordov.
Največji napredek je pokazala vsekakor Turčija, ki obeta, da bo tekom par let pri takem napredku hud konkurent ne samo Jugoslaviji, ampak celo Grčiji.
Jugoslavija se je izkazala jako slabo, kar gre največ na račun slabe hrane, to se pravi, da atleti niso bili jx>streženi s tem, česar so vajeni. Vse to bi se dalo seveda popraviti, samo treba bi bilo vodstva, ki bi bilo za take in podobne stvari uvidevno. Vsega tega tukaj ni bilo in temu primerni so uspehi.
Slovenske klube so zastopali Planina, Ilirija, Primorje iz Ljubljane in Rapid (Maribor). Najboljše se je postavila Planina z 9.75 točkami, pred Ilirijo s 4, Primorjem s 3.25 in Rapidom brez točke. Zanimivo je, da so Planino zastopali samo mladi atleti in to Košir, Klinar in Mavsar, ki je še celo junior B. Skupno so torej slovenski klubi nabrila 20 točk ali 33.33%. Upoštevati pa moramo, da so ostali doma najboljši Slovenci in sicer Pleteršek, Martini, Krevs in Bručan.
Končno naj še omenim, da take discipline kot je vladala letos, že dolgo ni bilo v jugoslovanski reprezentanci. To velja za vse. tako za Slovence kakor tudi za Hrvate in Srbe. Take stvari, kot so se dogajale letos, se ne smejo ponoviti nič več!
Tako je atletska sezona za eno leto zopet pri kraju in treba se bo pripravljati na novo dobo, novo sezono in XI. balkanske igre. Bo-jan.
Nedeljske dirke na Večni poti
Za nedeljsko motociklistično dirko na Večni poti, ki jo prireja agilna motosekcija Avtomobilskega kluba, vlada med dirkači in občinstvom izredno zanimanje, saj bo ta dirka brez dvoma tudi letos poseben dogodek za Ljubljano.
Izredno veliko število prijav, med katerimi najdemo vsa znana imena, ki jih srečavamo na pomembnejših dirkah, jamči za najostrejšo borbo. Dirka bo posebno zanimiva in napeta za športnike. pa tudi drugo občinstvo, ki se sicer ne zanima za športne prireditve, bo prišlo na svoj račun. Dirkači bodo morali voziti zelo spretno, ker Večna pot s svojimi 12 zavoji in vsemi glavnimi elementi ceste nudi v kratki razdalji vse, da spreten dirkač lahko pokaže svoje sposobnosti. Na drugi strani pa bo občinstvo lahko neposredno zasledovalo dirko: ob vsej cesti na travnikih, jasah in ob gozdovih »e bodo ljudje lahko razvrsiiii
ter se sprehajali vzdolž ceste. Dirkači bodo star-tali v presledkih po eno minuto drug za drugim, kar bo občinstvu še bolj olajšalo zasledovanje tekmovanja.
Opozorilo dirkačem na Večni poti. Tehnična
komisija motosekcije Avtomobilskega kluba javlja, da je na podlagi razpisa primorana spremeniti kategorije, in sicer odpadejo kategorije 125 ccm in 250 ccm šport ter 1000 ccm turna, ker niso zadostile razpisu. Na novo pa se uvede kategorija do 250 ccm turna zaradi velikega števila prijav v tej kategoriji.
Nadalje opozarja športna komisija vse dirkače, da je bila primorana zaradi velikega števila prijav uvesti limitirani čas na oficielnem treningu, ki bo odločal o nedeljskem nastopu posameznega dirkača na dirki na Večni poti.
Nemčija—Jugoslavija v nedeljo
V nedeljo odigrata v Zagrebu nemška in jugoslovanska nogometna reprezentanca meddržavno nogometno tekmo. Za tekmo vlada po vsej državi, zlasti pa v Zagrebu izredno veliko zanimanje. Nemška reprezentanca dospe v Zagreb drevi ob desetih. Pride 14 igralcev in trije višji funkcionarji, in sicer dr. Diem kot zastopnik nemškega državnega športnega vodje, dr. Ksandri in zvezni trener Herberger. Poleg tega pride v Zagreb še deset nemških časnikarjev. Zanimivo je, da tvorijo vso reprezentanco samo igralci iz prejšnje Nemčije in da ni vodstvo vzelo nobenega igralca iz slavne dunajske šole. To se zdi na prvi pogled čudno, vendar je popolnoma razumljivo, kajti Nemci zato niso tega napravili, ker bi z ozirom na različni sistem igre, ki ga imajo dunajski igralci in oni iz prejšnje Nemčije, mogel stvari samo škodovati.
Niels Bukh v Južni Afriki
Niels Bukh je sedaj s svojimi telovadci na turneji po Južni Afriki. Danski telovadci so se hoteli ob pričetku vojne vrniti v svojo domovino, vendar so na prošnjo južnoafriške unije ostali še tamkaj got gostje vlade.
Finska : Norveška v telovadbi
Finska telovadna zveza je sklenila, da nastopi 5. novembra t. L s svojo reprezentanco proti Norveški v Villmanstrand. Za isti dan je bilo tudi predvideno srečanje med nemško in finsko telovadno reprezentanco, kar se pa glede na zgornji sklep finske zveze najbrž ne bo zgodilo. Iz nemških poročil pa posnemamo, da se bo ta tekma le vršila 5. novembra v Nemčiji, ker da je predsednik finske telovadne zveze zadnji teden končno-veljavno odgovoril, da pridejo Finci v začetku novembra v Nemčijo na tekme z nemškimi izbranimi telovadcu
Ka| pravi I0E?
Kakor poročajo iz Pariza kroži sedaj med člani mednarodnega olimpijskega odbora vprašanje glede prireditve prihodnjih olimpijskih iger. Vprašanje se glasi, ali naj se igre sploh vršijo, če do spomladi 1941 ne preneha vojna, ali, če naj se v nasprotnem slučaju odpovedo ali naj se omeji udeležba samo na tekmovalce, onih držav, ki se ne vojskujejo, odnosno niso v vojnem stanju.
Na Finskem že smučajo
Prvo zimskošportno prireditev v tej zimski sezoni so imeli Finci preteklo nedeljo v Petoamo, ki leži ob ledenem morju. Pri 6 stopinjah mraza in 30 cm novem snegu, se je izvršil tek na 7 km pri katerem je zmagal Mattila v času 17:51 min. pred Alakulppijem. Slednji je bil namreč zadnjo zimo član finske štafete pri svetovnem prvenstvu v Zakopanem.
Medklubski atletski miting
Medklnbski atletski miting za seniorje ln jriniorje priredi SK Celje dne 21. in 22. oktobra v Celin na Glaziji. T&kmovanje se vrši na tekališču dolgem 880 m posutom z uga-ski In ima štiri nedvignjene zavoje. Pravico nastopa imajo verificirani in neveriflcirant atleti klubov, ki so člani JAZ. Prijave je poslati na naslov: SK Celje v Celju, Gosposka ulica — nakasneje do 20. t. m. En tekmovalec sme nastopiti največ ▼
_«™»pllnaJi v enem dnevu. Prijavnine in nagTad ni Tekmuje se po pravilih In pravilnikih JAZ. Za člane SK Celja se šteje to tekmovanje za klubsko prvonstvo ter prejm vsak tekmovalec priznanlco z naslovom klubskega prvaka za leto 10.19. Šteje se ločeno za seniorje in jnnlorje. _ Vrstni red tekmovanja: Sobota, n. oktobra oh pol 3 popoldne: 100 m juniorjl, 1.100 m Jnnlorji in seniorji, daljina juniorjt, kladivo seniorji. troskok juniorji 0 n seniorji. 400 m iVj",^ C ln,sm,lorJI- kopje jnnlarH C tn seniorji — Nedelja iS. oktobr- ob pol 10 dopoldne■ 10.1 m seniorji, krogla jnnlorji in seniorji, skok s paliro juniorjl ln snntoT.1l. W0m Jnnlorji In seniorji, viSHa juniorjl In seniorji, R00 m juniorjl C in seniorji. daljina seniorji, disk juniorjl in Reniorji, 4 krat 100 metrov.
Vesti Športnih zvez, klubov In druStev
STK Moste. Drevi ob 20. sestanek igralcev prvega moštva. Po sestanku ob 20.30 seja upravnega odbora.
Seja ljubljanskega mestnega sveta
Ljubljana, 12. oktobra.
Natančno tri mesece po zadnji seji se je danes ?>>t sestal ljubljanski občinski svet. Po uvodnik formalnostih je podal župan dr. Juro Adlešič poročilo o udejstvovunju mestne občine v zadnjih treh mesecih.
Pomembni dogodki
Najprej je omenil, da sta se v poletju všila v Ljubljani od 25. julija do 31. julija mednarodni kongres Kristusu Kralja ifl od 13. do 15. avgusta gasilski kongres. Nu kongresu Kristusa Kralja je zastopal njegovo Svetost papeža Pija XII. kardinal Hlond. Oba kongresa sta bila pomembna za Ljubljano in sta imela tudi velik propagandni pomen. Dne t. oktobra je praznovala Mestna hranilnica ljubljanska 50 letnico svojega obstoja. Hranilnica pomenja za investicijsko delavnost zelo mnogo, saj je v ta namen izplačala 127 milijonov dinarjev. Mestu Ljubljani je v tem času posodila 125 milijonov din in tako pomagala izvajanju komunalne politike. V zadnjih letih pa je izplačala za prosvetne, verske, socialne in športne podpore 2,300.000 din, v iste namene pa je odpisala dva milijona dinarjev. Za zgradbo zavetišča za Onemogle je hranilnica sklenila darovati 5 milijonov din že ob svoji 40 letnici. Te ie zdaj izplačala mestni upravi. Ob svoji 50-letnici pa je določila nadaljnjih 5 milijonov dinarjev, tako da bo novi zavod za onemogle na Bokavcih že spomladi lahko začel rasti iz tal. Dne 7. oktobra je Ljubljana izročila častno bojno zastavo torpedovki »Ljubljana«. Že prej pa je bila torpedovki darovana umetniška slika Ljubljane, delo akad. slikarja g. Gojmira A. Kosa in v baker tolčen mestni grb za saltfn; zdaj pa je bil, izročen še plastičen grb mesta Ljubljane za zunanjo strau torpedovke.
V spomin rajnim
Smrt je v zadnjih treh mesecih prekinila življenjsko pot mnogim delavnim in uglednim Ljubljančanom. IS. julija ie po dolgem bole-hanju umrl v Berlinu Karel Soss, trgovec in večletni predsednik Združenja trgovcev v Ljubljani, ki je sodeloval mnogo let v ljubljanskem mestnem svetu. 2. avgusta je umrl Ludovik Čer ne, prvi slovenski juvelir v Ljubljani in ljubljanski meščan. 21. avgusta je umrl upoko-
i'eni gimnazijski direktor Jakob Zupančič, ;i je delovai tudi na ljubljanskih gimnazijah. Dne 23. avgusta je umrl bivši veliki župan dr. Miroslav Lukan, ki je bil delj časa član mestnega sveta. 28. avgusta je umrl S c h i v i z p 1. Scnivizhofffen Ludvik, okrajni komisar v pokoju, ki je pisal o plemstvu v slovenski deželi. 3. septembra je umrl ljubljanski meščan Franc P. Zajoc, optik, ki je do svoje smrti sodeloval v odseku za upravo meščanske imovine. Dne 9. septembra je umrl mestni župnik g. Janko Cegnar, ki je z veliko dušnopastirsko vnemo vodil mestno župnijo v Trnovem. Kot vojni kurat je prebil štiri leta na raznih bojiščih in mnogo storil za slovenske yojake. Dne 16. septembra je tragično umrl ljubljanski rojak, brigadni general Adolf Ki-lar, ki se ga Ljubljana še prijetno spominja iz časov njegovega službovanja v Ljubljani. 22. septembra je umrla Marija Banovec, ki je dala življenje 25 otrokom. 4 oktobra je umrl dr. Anton Vagaja, direktor pošte, telegrafa in telefona v pokoju. Pokojnik je po prevratu pomagal urediti ljubljansko poštno direkcijo, posebno velike pa so bile zasluge za ureditev poštnega prometa na Koroškem in v Prekmurju. - Člani občinskega sveta so počastili spomin pokojnikov in jim zaklicali: »Slava!«
Delo občine v zaščito prebivalstva
Glede na razmere, ki so nastale v mednarodnem svetu, mora tudi naša država ukreniti vse potrebno za svojo zunanjo in notranjo varnost. Med važne ukrepe spada zaščita civilnega prebivalstva, ki jo morajo mestne občine izpeljati po pripadajoči uredbi in pravilnikih, po zakonu o državni brambi, po uredbi o rezervah hrane in drugih zakonih in uredbah. Mestna občina v svojem rednem poslovanju vsem tem nalogam niti glede osebja, niti glede prostorov in kreditov ni mogla posvetiti dovolj pozornosti in je zato pristopila k temeljni organizaciji vsega tega dela. Osnoval se je poseben oddelek, ki je dobil številko XI in naslov »Zaščitni urad«. Ta urad je ionnalno začel poslovati že 14. septembra. Urad vodi direktor mestnih uradov. Urad se deli na dva oddelka: v splošno in tehnično zaščito. Vodstvo splošne zaščite je poverjeno upravnemu uradniku,
vodstvo tehnične zaSčlte pa direktorju gradbenega
urada. Oddelek za splošno zaščito ima šest odsekov, in sicer: splošni in propagandni odsek, odsek la evakuacijo in oddaljevanje, odsek iu zaščito dece, odsek la idra^atveno-keinično službo, odsek za prehrano in končno odsek za podpore. Tehnična zaščita itna. tudi šest odsekov, in sicer: za gradbeno nadzorstvo javnih in lasebnih zaklonišč, odsek za projektiranje in izvršitev javnih zaklonišč in zaklonov v mestnih hišah, odsek za preskrbo ■ vodo, odaek za odstranjevanje ruševin, odsek la obnavljalno službo pri porušenih objektih in končno odsek za gasilstvo in obveščanje. Ves urad je dobil prostore na Mestnem trgu št. 2 v dosedanjih prostorih obrtnega oddelka, ki se Je preselil v Auerspergovo palačo. Izven tega urada go ostali predmeti rezervne prehrane in podpor rodbinam vpoklicanih. Nad celotnim delom za pasivno obrambo čuva poseben krajevni odbor za zaščito mesta, ki se pravkar snuje. Že doslej je mestna občina ljubljanska storila največ, kar je le mogla, da bi zadostila vsem predpisom uredb o zaščiti in Je dejstvo, da Že danes prednjači pred vsemi drugimi mesti naše države. Vse te priprave naj služijo le temu, da bo naša vest mirna in da moremo tudi glede naših otrok, naših rodbin in naših domov brez skrbi gledati v bodočnost. Hkrati pri vsem te pa naj gre smiselna organizacija in poučevanje prebivalstva, tako da bo vsak lahko miren in pripravljen, čeprav se nam ni treba bati ničesar.
Prehrana prebivalstva
Tudi za, prehrano prebivalstva mora skrbeti občina, ki je dolžna zbrati rezerve za cel mesec. Ustanovil se bo poseben prehranjevalni odbor, ki bo opravljal delo b pomočjo odseka za prehrano. Zasigurana so že skladišča za shranjevanje blaga v mestu in bližnji okolici. Ugotovljena je tudi količina hrane in način razdelitve. Začeli so se tudi že nakupi, ker bo la Ljubljano treba pripraviti 350 vagonov. Med temi je pretežna večina pšenice, potem pa še fiiola, ječmena, olja, masti, sladkorja, soli, kave in kavinih primesi. Občina bo tudi skrbela za družine tistih, ki so bili poklicani na orožne vaje. SIcer je izšla že uredba, ki prenaša to skrb na državo, vendar se ta uredba praktično še ni pričela izvrševati. Zato bo mestna občina po svoji moralni zavezanosti napram tistim, ki so ostali brez preskrbe, pomagala vsem prebiti čas, dokler Be ne bo začela uredba izvrševati. Tudi glede tega poslovanja je bil imenovan odbor za podj>ore. Denarna sredstva za vse to delo Je dala na razpolago Mestna hranilnica ljubljanska začasno s kratkoročnim kreditom, dokler ne dobi občina kredita pri Drž. hipotekami banki. Te dni je bil osnovan tudi poseben odbor k uredbi o pobijanju draginje in o proprečevanju špekulacij. V tem odboru so zastopniki konzumentov, proizvajalcev, trgovcev, zadrug, industrij itd. Tomu odboru bo najvažnejša delovna naloga to, da bo preprečeval nepotrebno izkoriščanje konzumentov.
Za tem je župan z lepimi besedami predlagal občinskemu svetu, naj izvoli arhitekta g. Jožeta Plečnika za častnega člana mestne občine ljubljanske, kar je občinski svet s p'r e j e 1 z velikim navdušenjem soglasno. Podrobnejše poročilo o tem prinašamo na drugem mestu. Načelnik kulturnega odbora inšpektor Silvo Kranjo pa je prečital nujni predlog kulturnega odbora o ustanovitvi Plečnikove nagrade za slušatelje in absolvente arhitektonskega oddelka teh nične fakultete, univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Tudi ta predlog je bil sprejet soglasno. Sledilo je
poročilo finančnega odseka
ki ga je podal dr. Ažman. Najprej je bil potrjen računski zaključek za 1. 1937-38. Poročevalec jo poudaril, da znašajo aktiva tega zaključka skup no na prihrankih in prebitkih 6,629.000 din. Občinski svet je dovolil nato še 147.000 din kredita za plačilo anuitete posojila za zgradbo nove meščanske šole na Viču. Za ureditev ceste in pred-prostorov v okolici Žal je bilo dovoljeno k že dovoljenim 30.000 din še 70.000 din. Za adaptacijo mestnega fizikala je bilo dovoljeno 14.000 din. Dovoljen je bil kredit 250 din za postavitev električne ure na Celovški cesti. Ustanovljen je bil sklad za napravo garaž na mestni pristavi, za kar je na razpolago že 155.00 din. Dovoljena so bila sredstva ža ureditev geometrskega referata pri mestnem gospodarskem oddelku za najnujnejše nabavke. Za popravilo centralne kurjave v mestni ubožnici je bilo dovoljenih 130.000 din. Za arhitektonsko .izvršitev zatvornice na Ljubljanici so bila določena denarna sredstva, ki jih mora plačati mestna občina v višini 130.000 din. Za
ureditev Marmontovega trga J« občina zamenjala
2490 kv. m sveta. Sledili so razni ugovori proti predpisu davščin in odpisi terjatev.
Za gradbeni odbor je poročal dr. Štele. Obravnavane «o bile same parcelacije, vsega skupaj 29. Poročilo trošarinskega odbora je obravnavalo zavrnitve znižanja in ugoditve plčilnlh nalogov. Pri poročilu tržnega odbora je bil sprejet predlog pravilnika za tržne dneve, nekatere spremembe sta predlagala mestna svetnika dr. Bohinec in Kral. Pri poročilu upravnega odbora mestne elektrarno pa Je bilo odobrenih za nabave Mestne elektrarne 10.000 din. Poročilo personalno pravne-
ga odbora Je obravnavalo domovinske zadeve ta
izvolitev članov v odbor za podpore in prehranjevalni odbor. Sledila je tajna seja s poročilom per-sonalno-pravnega odbora, s čemer Je bil dnevni red seje izčrpan._'
Oplotnlca
Not vozni red. Poštne razmere v Oplotnici 90 bile zelo nezadovoljive. Dostava pošte se je vršila šele popoldne, kar je bilo v veliko škodo posebno trgovcem. S 15 oktobrom 6e uvede nov vozni red za promet z avtobusom, ki prevaža tudi po-ito. Avtobus bo vozil po trikrat na dan v smeri Oplotnica — SI. Konjice. Vozni red bo sledeči: Iz Oplotnice ob 6 30, 12 20 in 16.30; iz SI. Konjic ob 9.30, 13.10 in 18.05. Ker bo pošta prihajala Ž« pred deseto uro v Oplotnico, bo ustreženo željam V6ega prebivalstva.
Vaini sklepi mariborskega mestnega sveta
Maribor, 12. oktobra.
Mariborski mestni svet je imel nocoj 6vojo šesto sejo, na kateri so se reševale in sprejele tako važne zadeve, kakor že dolgo ne na kaki seji. Nocoj je namreč mariborski občinski svet v principu rešil vprašanje nove tržnice, nove relejne radijske postaje, pa tudi vprašanje postavitve športnega stadiona. Sejo je vodil župan dr, Juvan, ki je poročal, da se je sestavil odbor za pobijanje draginje kot posvetovalni organ župana, pri 60-dišču pa je sestavljen odbor za delitev podpor svojcem vojnih vpoklicancev. V ta odbor je dirigiral kot člana mestnega cvetnika Geračiča, kot namestnika pa mestnega svetnika Kotnika. Nato so sledila poročila odsekov.
Za prvi odsek je poročal referentov namestnik mestni svetnik OzvatiS. Na dnevnem redu so bile samo pritožbe proti davčnim predpisom, ki pa jih je mestni svet vse zavrnil.
Za drugi odsek je poročal mestni svetnik Aljančič. Obrazložil je potrebo novega socialno-političnega proračuna za 1. 1940-41, ki je določen na 4,285.834 din ter je za 124.000 din višji od sedanjega proračuna. Nadalje je bilo odobrenih 6 prošenj za redne ubožne podpore, 4 za zvijanje podpore, 2 za vzgojne podpore, 3 za oddajo v oskrbovališče in 5 za sprejem v mestno hiralnico.
Nova mestna tržnica
Za tretji odsek je nato poročal mestni svetnik Stabej. Obširno se je bavil z novijn načrtom mestne tržnice, o katerem poročamo obširno na drugem mestu. Omenil je tudi, da je v zvezi z novo tržnico vprašanje regulacije ulic okrog tržnice. Regulacija pa se bo izvršila šele potem, ko bo tržnica sestavljena. O projektu nove tržnice se je razvila zelo živahna debata, ki pa se je končala s soglasno odobritvijo predloženih načrtov.
Nato je sledilo poročilo četrtega odseka, ki ga je podal ravnatelj Hrastelj. Njegovo poročilo o mestni tržnici je bilo nadaljevanje prejšnjega poročila gradebnega odseka. Ravnatelj Hrastelj je obširno obravnaval finančno stran nove tržnice. Stroški 6e računajo na 8,000.000 din. Tržnica se ne bo mogla sama amortizirati, ker je povišanje sedanjih najemnin pri obstoječih razmerah nemogoče. Računa se, da bodo najemnine za tržnico znašale na leto 780.000 din. Od tega pa je treba pri anuitetni službi odbiti dosedanje dohodke mestnih trošarin v iznosu 420.000 din, ker predstavljajo ti dohodki redno postavko' mestnega proračuna. Odbiti je treba tudi vzdrževalne stroške za novo zgradbo, tako da bi preostalo za anuitet-no službo okrog 250.000 din na leto. Ker pa bodo znašale anuitete za novo tržnico 80.000 din letno, bo treba najti sredstev za amortizacijo tržnice drugod. Mestnih davščin ni mogoče zvišati in bo morala radi tega mestna občina spremeniti svojo anuitetno službo. Referent predlaga, naj bi dobila mestna občina dovoljenje, da izda obligacije, kakor je to izvršila ljubljanska mestna občina. Na ta način bi 6e ji omogočilo doseči pri sedanjih posojilih nižjo obrestno mero. Določi se posebna komisija, ki bo to vprašanje preštudirala. V to komisijo se izvolijo župan dr. Juvan, finančni referent Hrastelj, ravnatelj Loos in ravnatelj mestnega knjigovodstva Barle, Ta predlog je bil nato soglasno sprejet.
Relejna oddajna postaja
Drugo važno vprašanje, ki se je nocoj reševalo, je prostor za postavitev relejne oddajne postaje v Mariboru. Zelja vseh Mariborčanov je, da se ta postaja čimprej zgradi. Zadeva prihaja sedaj k uresničitvi, ker 6e je Prosvetna zveza v LjubLjani v svoji pogodbi 6 prosvetnim ministrstvom obvezala, da bo relejna postaja zgrajena do meseca marca 1941, Prosvetna zveza 6e je obrnila na mestno občino, da bi ji pomagala pri gradnji
na ta način, da bi za njo kupila potreben svet. Kupnino bi Prosvetna zveza vrnila v petih letnih obrokih brezobrestno. Mestni občinski svet je pokazal veliko razumevanja za kulturne potrebe in narodno obrambo Maribora ln njegovega zaledja ter je predlog Prosvetne zvez« sprejel in sklenil, da le kupi v ta namen staro opuščeno pokopališče na Teznu, ki je na prodaj po 20 din kvadratni meter.
Nato ee je obravnavalo vprašanje mariborskega stadiona. V Mariboru se je osnovala zadruga, ki bo zidala športni stadion. Zadruga je kupila prostor, ki je v regulacijskem načrtu namenjen za šport, in sicer gramozne jame v koroškem predmestju. Ker pa se bo ta jama povsem izrabila za namene, ni primernih stranskih prostorov za razne druge namene, kakor za zbirališče itd. Zato odstopi mestna občina zadrugi opuščeno gramozno iamo na koncu Koroške ceste za dobo 60 let proti letni priznavalnini 100 din.
Posojilo za novo carinarnico
Občinski svet Jo potem odobril najetje posojila v iznosu 4,800.000 din za nadaljevanje druge in tretje etape gradnje nove carinarnice. To posojilo ne bo prav nič obremenjevalo mestne občine, ker se bodo anuitete plačevale iz kalderminskega fonda, ki prinaša občini letno okrog 900.000 din.
Mestna občina kupi v Stolni ulici hiše, ki la-žfjo med Stolno in Lekarniško ulico, ker se bo ta del mesta reguliral na ta način, da se hiše podrejo. Kupila je že Šmidlovo in Bahovo hišo, sedaj pa je kupila za 350.000 din na dražbi znano gostilno Pavlič.
Sedanje stanje med mestno občino in olejišo-valnim društvom bo trajalo do 1. aprila 1910. Dogovor o novein razmerju pa se bo napravil še pred preračunsko razpravo.
Na mestnem poglavarstvu je zaposlenih nekaj dnevničarjev, ki opravljajo isto delo kakor pragmatični uradniki, nimajo pa urejenih razmer, kakor napredovanje, plače itd. Občinski svet ie uvide! potrebo, da ee regulirajo prejemki dnevničarjev ter je sklenil, da bodo prejemali iste prejemke kakor pragmatični uradniki, draginjske do-klade za otroke pa le tedaj, če njihove žene niso v službi.
Glede na prodajo mestnih parcel ee pravilnik spremeni v tej smeri, da se v bodoče onemogoči vsaka špekulacija s temi zemljišči. Zato se vnese v pravilnik točka, da mora kupec zidati na parceli v določenem času ter se parcela ne prepiše prej na novega lastnika, dokler ne začne z zidanjem. Na koncu znanega frančiškanskega vrta, ob ulici Kneza Kocla, bo mestna občina kupila hišico in vrt, last Alojzija Fajdige, zaradi regulacije omenjene ulice. Ob Metelkovi ulici bo pa zaradi regulacije zamenjala šest majhnih piircel.
Silve, ki se uvažajo v mesto v svrho žganje-kuhe, ee smatrajo kot surovina ter se zniža občinska trošarina od 4 na 1 din za 100 kg.
Sledilo Je poročilo petega odseka, ki ga je podal podžupan 2 e b o t. Odobrijo se premestitve gostilniških in restavracijskih obratov Mariji Emeršič v Gosposko ulico 30, Ivanki Dermastlja na Aleksandrovo cesto 18, Ivanu Kapelanoviču na Meljsko cesto 18, Hermanu Murksu na Koroško cesto 79. Dovoli se prenos gostilne na Franca čeligija, Nabavljalni zadrugi uslužbencev državnih železnic pa se dovoli nov obrt za gostilno v Cahovi ulici 5, kjer zadruga zida novo hišo. Nanovo se dovoli obrt za buffet Ludviku Kumini v novi hiši dr. Sedeja v Dvorakovi ulici 16. Tereziji Gornjak se dovoli prenos starinarne z Meljske ceste na Frankopanovo 1. Josip Klabuš in Jo6ip Oreškič dobita dovoljenje za obra1 avtoprevozništva.
Na kratko je zatem poročal ravnatelj Stabej o tekočih zadevah mestnih podJeti.j. Odobri se dobava električnega toka pod posebnimi poRojl tvrdkam SkerL, Hilert iu Windisch. Sledila je tajna seja.
Arnold Fredericks:	5
Svetlobni znaki
Detektivski roman. — Priredil Fr. Kolcnc.
»Da. Najprej pa vas prosim, gospod Stapleton, da mi poveste podrobnosti, o dogodku. Gospod Hodgman je povedal edino to, da so vam ukradli sina. Sedaj ste gotovo že več izvedeli o dogodku?«
»Po mojem prepričanju, gospod Duvall, je važno, da se zadeva nemudoma pojasni. Kar mi je žena brzojavila, stoji stvar nerazumljivo!« Zopet je temno zrl predse.
»Kako?« je vprašal detektiv,
»Povem vam. šestletnega sinčka je pestunja vsak dan peljala z avtom iz hiše v Avenue Kleber v Bois de Boulogne. V Bois sta izstopila z voza in tam se je otrok eno uro, morda šo več sprehajal in igral po travi. To sem jaz naročil, ker-se pri tem vsaj giba, kar mu prav dobro stori, nasprotno pa se ne more gioati, ako je le na avtu.«
»Kaj je delal medtem šofer?«
»Njemu je bilo naročeno, da ostane v bližini, da bi ga ona lahko videla in ako bi bilo potrebno, poklicala. Ne dvomim, da bi tega tudi ne storil.«
»Razumem, gospod Stapleton. Nadaljujte, prosim!«
»V sredo je služkinja, kakor navadno, Jakca — tako je sinu ime — zopet peljala na sprehod v Bois. Približno eno uro dolgo se je igrala z njitn. Potem pa se je usedla v travo, tla bi počivala. Jakec je stal neposredno pole^ nje in se igral z gumijasto žogo. Dekle pravi — in žena je brzojavila, gospodje, da dekle s prisego na vse, kar je sveto, potrjuje svojo izjavo — da se je za trenutek obrnila in gledala vozovsi ki so drveli ulici. Ko sc jc zopet obrnila proti fantku, je ta izginil?«
»Izginil... toda kako?«
»Prav to je nedoumljivo. Dekle sedi z otrokom v travi, std metrov od ulice. V bližini ni nikogar. Po izpovedi je najbližje šofer, ki na ulici čaka, v daljavi dve sto metrov. Dekle obrne glavo, se ozre okoli... in fant je izginil. Tako pripoveduje ta dogodek, tako brzojavi žena. Ali ni to nespamet?«
»Pač,« je pripomnil Duvall s srditim smehom. »Otrok se vendar ni dvignil v zrak? Dekle laže.«
»In to je tisto, g. Duvall, česar ne morem razumeti. Ne morem verjeti, da laže. Enakega mnenja je žena. To dekle je pri meni že od otrokovega rojstva naprej; zelo ga ljubi; žena poroča, da se dekle ne more potolažiti.«
»Toda gospod Stapleton, kako morete verjeti tako zgodbo; kako so mogli otroka ugrabiti, ako je vse to res? To je vendar neumnost!«
»Ne trdim, da je ta zgodba resnična; povem vam le svoje mnenje, da Mari ne laže. Ako bi hotela lagati, bi pripovedovala bolj verjetno stvar! Obrnila se je... in fantek je izginil. To je izpovedala in jaz ji verjamem. VpraSanje Pa je sedaj, kako je to mogoče?«
»To nikakor ni mogoče,« je zagodrnjal Hodgman.
»Vse je mogoče,« je odvrnil bankir. »Dokaz je tu, nemožno «e je zgodilo. Kako da se je zgodilo, si ne morem predstaviti, vendar pa se je zgodilo, kar je očividno nemogoče. Fant je izginil!«
»Ali je pestunja mlada?« je vprašal detektiv.
»Morda ima trideset let.«
»Amerikanka?«
»Da. Starši pa so Irci. Imenuje se Lana-ham, Mari Lnnanam.«
»Ali je iz Ncw Yorka?«
»Iz Patersona, v New Jerseyu. Družina tan?. stanuje.«
»Ali veste še kaj... kar je s tem v zvezi?«
»Mislim, da nič drugega. Povedal sem le to, kar mi je žena brzojavila. Seveda niti ne ve, kje ji je glava. Od tu ne moremo storiti ničesar. Všeč bi mi bilo, ako bi že danes odpotovali. Jaz sam, žal, pred soboto ne morem potovati,« nervozno je potegnil po iela. »Zadržati mo morejo v tem trenutku le zelo važne kupčijske zadeve, g. Duvall, a na nesrečo gre ravno za take.«
»Gospod Stapleton, ali imate vzrok za domnevo,« je vprašal Duvall, »da Je izvršil čin nekdo, ki je tostran morja? Ali zadnji čas niste opazili nič sumljivega?«
Stapleton se je zamislil. Naglo je dejal:
»Gospod Duvall, bogat sem, zelo bogat. Ljudje kakor sem jaz, često dobijo grozilna pisma. Zadnji čas sem dobil mnogo takih.«
»Ali je v katerem pismu bil govor o otroku? Ali so pisali grožnje, ki so se nanašale na fantka?«
»Da. V enem pismu.«
»Kdaj ste dobili tisto pismo?«
»Zadnje... pred šestimi meseci.«
»Ali ga še imate?«
»Imam.«
»Bi ga lahko videl?«
Bankir je vstal in Šel k veliki pisalni mizi, ki je stala na enem koncu sobe. Odprl je predal in vzel iz njega jekleno kaseto, ki jo je odprl z majhnim ključem. Izmed pisem je poiskal eno in ga brez besede izročil detektivu.
Detektiv je pazljivo pregledal pismo. Bilo je v navadnem belem ovitku, kakršni se dobijo na vsaki poŠti z znamko vred. Pisano je bilo okorno s črnilom na črtan, priprost papir; glasilo se je:
Prosimo petdeset tisoč dolarjev, ki jih morate prihodnji ponedeljek nopoldne po slu poslati v tisočdolarskih bankovcih v škatlji za cigare na naslov John Sniiths, Express Com-pany, Paterson, N. J. Zaupniku, ki pride drugi.
v torek, po paketič, ni nič znano; ako bi ga torej aretirali, ne izveste ničesar. Držite to v tajnosti in izpolnite našo zahtevo, ako Vam je drago življenje lastnega otroka.
Podpisa ni bilo. Duvall je zelo pozorno prečital pismo in se je zdaj obrnil k Stapletonu.
»Gotovo ste opazili, da je kraj, kamor bi morali denar poslati, Paterson v New Jerseyju, ki jo rojstno mesto Marije Lanaham, pestunje vašega otroka.«
Stapleton je skočil.
»Priznam, da tega nisem opazil... in čudo, saj me je vendar ta stvar zelo vznemirila. Gospod Duvall, na kaj sklepate iz tega?«
»Edino na to, gospod Stapleton. da Mari Lanaham mnogo več ve o stvari, kakor hoče povedati. Pismo zaenkrat pridržim«
»Dobro,« je prikimal bankir. »Lahko vam pomore k dobremu sklepanju.«
»Mogoče. Potem pa, gospod Stapleton, ne odpotujem z današnjo ladjo.«
»Toda... zakaj ne?« Stapleton se je začudeno vsedel. »Ali hočete izgubiti dva dni?«
»To ne bo izgubljen čas. Preden grem, moram nekoliko raziskovati v Patersonu. Ako vam je mogoče, mi dajte, prosim, natančen naslov stnHev Marije Lnnnhan.«
Stapleton se je zamislil.
»Gospod Duvall, natančen naslov mi ni znan, žena ie ne briga za take stvari. Spominjam pa se, da sem slišal, da je dekletin oče I atrick Lanaham, vrtnar v neki majhni ulici. Gotovo ga lahko najdete. Boiim pa se, da izgubite drag čas.«
Duvall je vstal.
»Gospod Stanleton, istega mnenja sem, ko vi, da bi moral biti čimprej v Parizu; priznati na morate, da je nekaka orientacija pred odhodom neobhodno potrebna; za nas lahko ima neprecenljivo vrednost.«
Dunajski mednarodni fesenski velcsefem
se bo vršil od 15. do 22. odnosno 23, oktobra 1939.
i
Jugoslovanski obiskovalci dobijo brezplačen vizum za Nemčijo proti izkazu sejemske legitimacije.
Znaten popust na železnicah.
S)t roški
kotiček
SLON SAMBO
(87) »Veliki duh!« je zavpil strežnik, in fanta sta ga grohotaje se pustila stati in zijati ob čre-pinjah. Toda stara gospa je bila zaradi tega jako ogorčena; Jan in Filip naj se vendar lepo vedeta! Lepo naj pijeta čaj in lepo naj jesta. »A jaz nočem biti vljuden,« je rekel Jan po živalsko Filipu. Tedajci — krik!---na otoku, kjer so pluli mimo, je Jan zapazil Samba.
(88) Zdaj sta ta dva spustila skodelici na tla in planila na nos na vrat čez ograjo v morje. Stara gospa je zavpila na pomagaj, posadka je vrgla za njima rešilna pasova, in vsi potniki so drli k ograji in so klicali in vpili za njima. A kako so se začudili, videč, da plavata fanta kar naravnost na kopno.
MALI OGLASI
V matih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede te računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali ogla9 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba
priložiti znamko.
Postrežnica
Išče zaposlitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16226.	Ca)
Obč. tajnik in organist
Išče službo, tudi začasno. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zmožen« št. 16061.
Postrežnica
tSče zaposlenja od 10 ure dalje. Polzve se: Vod-matska 15.	(a
Krojaški pomočnik
mlajši, želi stalno službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Marljiv« št. 16222. (b)
Gospodična
vešča strojepisja — Išče Blužbo v pisarno, obenem tudi v pomoč gospodinji. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiva« 16082.
Dekle
staro 30 let, zmožno samostojne kuhe ln vsega gospodinjstva, Išče službe prt mali družini, najrajši v Celju ali okolici. Ponudbe podružnici »SI. Trbovlje pod »Zvesta« -16.237.	(a
Pekovski pomočnik
z mojstrskim Izpitom, vojaščine prost, želi premeniti službo. Naslov v podružnici »Slov.« v ICranju
mm\
Fant
v 17. letu Išče dobrega mehanikarskega mojstra, pri katerem bi se Izučil za šoferja ln mehanika, najrajši v mestu Ljubljani. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zvest« št. 16.240.	(v
I
Automofor
i
EffiEEBHl
KROMPIR
po 80 par kg, lepo, zdravo blago, oddaja vsako količino, dokler traja zaloga, A. Volk, Ljubljana.
"illrlTi^
Božična drevesca
lepe smrekce, 2000 kom. po 1 m, 2000 kom. po 1.60 metra, 1400 kom. po 2 m ln 600 kom. po 3 m - ponudite Bandur M. Mirku, Pančevo.
Avto
6 cllindrski, 6 sedežni, z malo porabo bencina, dobro ohranjen, malo rabljen, kupim. Ponudbe z najnižjo eeno (plačilo takoj) upravi »Slovenca« pod »Dober avto« 16.136.
\jmm\
Kromatična harmonika
Melnel Herold, 4 ln pol oktave, 80 basov, la švedski glasovi, malo rabljena,s kovčegom - naprodaj. Naslov v upr. »SI.« pod št. 16067.
KRANJ
Vse za šolo
ljudsko, meščansko, srednjo itd. ter vse pisarniške potrebščine in devocionalije dobite v podružnici
jugoslovanske knjigarne
v Kranju
(Majdičeva hiša — sodnija)
Naročite »Slovenca«!
„Slovenec" je vodilni, najbolj razširjeni, največji in najboljši slovenski dnevnik! Zavaruje svoje naročnike za
10.000 din
za primer smrtne nezgode! Oglašujte v,Slovencu'!
Akademik
lnstrulra vse gimnazijske predmete. Naslov v upr. »Slovenca« pod 16.164. (u
Strojepisni pouk
Večerni tečaji oddelki od pol 7—8 ln od pol 8—9. Vpisovanje dnevno, prl-četek 13. oktobra. Chrl-stofov učni zavod, Domobranska cesta 16. (u
Gospoda z motorjem
Iz škofje Loke, ki sta me 10. t. m. iskala na Prlmskovem 117, vljudno prosim, <la se ponovno zglasita v nedeljo, 15. t. m. istotam. Marica Bur-nik. Prlmskovo št. 117, Kranj.	(o
Beno F i n z in nečak R u d o 1 i Nič javljata vsem sorodnikom In znancem
žalostno vest, da nas je zapustila za vedno draga soproga, sestra, teta, prateta in svakinja, gospa
Viljemina Fini roj. Nič
ki je, previdena s tolažili sv. vere, danes mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnice bo v petek, dne 13. oktobra ob pol petifi popoldne" iz mrtvaške veže, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva v miru! Ljubljana, dne 12. oktobra 1939.
Žalujoči ostali.
Zahvala
Vsem, ki ste sočustvovali z nami, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki ste spremili na njegovi zadnji poti našega dragega pokojnika
Martina Hudalesa
najprisrčnejša zahvala. Prav posebno se zahvaljujemo primariju g. dr. Rakovcu, gospej dr. Merljakovi in strežništvu splošne bolnišnice, ki so res požrtvovalno lajšali trpljenje pokojniku.
Sv, maša zadušnica bo darovana v trnovski cerkvi v ponedeljek 16. oktobra ob 8. Ljubljana, dne 12. oktobra 1939.
HudalesovL
Nova pritlična hiša
na Kokricl, ob cesti na Golnik, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16040.
Posestvu z mlinom
ob železnici in banovln-skl cesti, blizu kolodvora Tržišče na Dol., bo prodano na Javni dražbi dne 16. oktobra 1939 ob dop. Cena 70.000 din. Pred dražbo Je položiti kavcijo 4000 din. Kupci vabljeni.	(P
Vnajent
Modem lokal
v neposredni bližini glavnega kolodvora se odda. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Svetel lokal« 16.344.
Prazno sobo
v visokem pritličju b posebnim vhodom, predsobo ln straniščem takoj od-1 dam. Natačneje v C.ajevl I ulici 6/1.. soba 128. (s I
Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgem trpljenju umrl naš srčno ljubljeni, skrbni mož, oče, stari oče, tast itd., gospod
Jakob Božič
gostilničar, mesar in posestnik
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 14. oktobra ob 16 iz hiše žalosti nff
farno pokopališče v Trbovljah.
Trbovlje, Kranj, Zagorje, dne 12. oktobra 1939. Globoko žalujoči:
Marija, žena; Zinka por. Božič, Olga por. Paš, Pavla por. Ino, Marija por. Firč, Marta,
hčerke; Jakob in Janko, sinova, vsi zetje, vnuki in vnukinje.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaric
izriajaieij: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cennič
Nenavadno lep film. ki bo s svolo pretresljivo vsebino zapustil pri slehernem gledalcu
najgloblji utisl Problem kaznenja onih nesrečnikov, ki so krilil ljudske zakone, in njihov »preje človeško družbo po prestani kazni l — Brez_ olepšavan/a, z živo realnostjo so podani v tem ril mu
m v
tipi
kazuje
Vsa svetovna kritika ie edina v temi
f
Da je ta tlim izredne lepote, umetnina, ki dela tast francoski filmski produkciji, film. ki (spolnjuje vse pogoje odličnega filmskega dela
Vlvlane Romance - Renče Salnt Cyr
Jean VVoruiB. Georges Flammaut. Krancia Carco. - Prisons de femmes
ŽENSKA KAZNILNICA
Predstave ob 16., 19. in 21. uri Kino Union
p LJUB LIANA
Romanje na Brezje
Kakor je bilo že javljeno, prirede ljubljanske župnije v nedeljo, 15. oktobra, romanje na Brezje, prosit Marijo Pomagaj za mir. Z romarji gre tudi prevzvišeni g. knezoškof dr. Gregorij Rožman. Oglasilo se je toliko udeležencev, da bo vozil iz Ljubljane gl. kolodvor na Otoče posebni vlak. Odhod posebnega vlaka iz Ljubljane bo ob 7.15 zjutraj. Z Otoč nazaj v Ljubljano bo odhajal vlak ob 15.08.
Vozne listke — nedeljske povratne vozne listke — kupijo udeleženci lahko v predprodaji že v 6oboto pri blagajnah na . glavnem kolodvoru. V nedeljo zjutraj se bodo prodajali vozni listki za romarje pri obeh pomožnih blagajnah pri vhodu ob koncu restavracijskega vrta. Tam bo tudi vhod k posebnemu vlaku. Udeležence romanja prosimo, da 6i preskrbe vozne listke pravočasno, da ne bo v nedeljo zjutraj prevelikega navala. Romarje prosimo, da na Brezjah na poti, kjer zagledajo cerkev, na vrhu stopnic počakajo, da se vsi zberemo. Tam se bo uredila procesija, da bomo Sli v procesiji proti romarski cerkvi. V božjepotnem svetišču bo ob 10 pridiga prevzvišenega gospoda knezoškofa dr. Gregorija Rozmana, po pridigi bo daroval Prevzvišeni pri oltarju milostne Matere božje sv. mašo za mir. Med sv. mašo bo ljudsko petje.
Kdor se Se misli udeležiti romanja, pa se še nI javil pri enem izmed Ljubljanskih župnih uradov, tega prosimo, da se javi V6aj še do sobote opoldan. Prosimo radi tega, da more železniška uprava pripraviti dovolj vozv za vse romarje,
X Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Joselove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Jose!ovo«< vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro.
Ogl. rej}. S. br. 30474/35.__
1 Koroški večer, ki bo danes v petek ob 8 zyečer v frančiškanski dvorani v Ljubljani, bo gotovo zanimal slehernega prijatelja Koroške. Na sporedu je zborna deklamacija: dr. I regelj: »Ubit zvon«, nato sledi simbolična vaja ob spremijevanju pesmi: »Gor čez izaro«. Vmes bo nekaj koroških narodnih pesmi, nakar bo predaval dr. prof. Ivan Grafenauer: 130 letnica rojstva Matije Majarja Ziljskega. — Že pred 100 leti je Matija Majar sanjal vsesjovanski sen in vedel, odkod preti ne samo Koroški, temveč tudi vsem Slovencem in Slovanom nevarnost. Vljudno vabimo, da se tega večera v čim večjem številu udeležite zlasti koroški roj.aki, cenj. občinstvo, posebno pa slovenska dijaška mladina. Predprodaja vstopnic v trgovini Sfill-goj na vogalu Frančiškanske ulice in pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7. Cene: sedeži po 3 in 2 din, vstopnice za dijake in za člane prosvetnih društev, ZFO in ZDK po 1 din.
1 Člane Stolne prosvete opozarjamo, da imajo z društveno izkaznico pravico do znižane vstopnine pri predavanjih »Prosvetne zveze«, ki so vsak petek ob 8 v frančiškanski dvorani. — Poslužite se vsi te ugodne prilike!
1 Danes velika premiera filma »Simfonija življenja«. Nemška filmska produkcija je po dolgih letih dela ustvarila prekrasno glasbeno reprezentativno delo posvečeno spominu nesmrtnega ruskega genija Čajkovskega, imenovano »Simfonija življenja«. — Lepa Katarina Aleksandrovna Murakin (Žarah Leander) ni našla izhoda med svojo veliko ljubeznijo do Čajkovskega in svojim zakonom z neljubljenim in bogatim ter ljubosumnim možem Muraki-nom. Nato Čajkovski zapusti Rusijo, živi v inozemstvu in postaja vedno bolj slaven, ro dolgih letih odsotnosti se povrne v domovino, kjer zopet sreča Katarino. Katarina že upa, da vendar doseže svojo dolgoželjno srečo, ko se lojavi v Moskvi epidemija kolere, ludi sam Čajkovski zboli na tej bolezni in ko iz koncertne dvorane odmevajo poslednji zvoki njegove VI. simfonije, kleči uboga Katarina poleg umirajočega ncsmrtnika... V film je vpleten bogat glasbeni spored velikega Čajkovskega: odlomki iz njegove IV., V. in VI. simfonije opera »Evgen Onjegin«, klavirski koncert v G-durii z izvajanjem najboljšega evropskega simfonijskega orkestra. Plesalka Manka Kokk je v tem filmu pokazala višek plesne umetnosti. _ Uprava kino Matice je ponosna, da more cenj. občinstvu nuditi eno najlepših filmskih del. Premiera bo danes v Kinu Matici.
1 Prosvetno društvo na Viču ima danes zvečer občni zbor. Vsi člani vljudno vabljeni
i Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mostni trg 18.
1 Moderno galerijo so začeli graditi. Veliko zemljišče ob vhodu v Tivolski park in med Knafljevo in Bleiweisovo cesto, na katerem stojita tudi dve baraki gledališke kulisarne in slikarne, je bilo določeno za zgradbo velike razstavne dvorane. Ta galerija naj bi po določilih služila le za razstavo modernih umetnostnih del. Banovina, ki je lastnica parcele, je_s svoje strani prispevala zemljišče in bo tudi se dodala manjkajoča denarna sredstva, katera so z mecensko gesto darovali dediči D. Hribarja iz Ljubljane. Načrte za moderno galerijo je izdelal arhitekt E. Ruvnihar in pred nedavnim so bila oddana tudi težaška, zidarska, betonska, železobetonska, kanalizacijska in tesar ska dela za moderno galerijo. Dela je prevzelo stavbno podjetje Karel Kuvka iz Ljubljane za okrog 2 in četrt milijona din. Ta teden je bilo veliko stavbišče obdano z velikim plotom. Začela so se tudi že prva pripravljalna dela. Delavci podirajo velike in stare kostanje, ki stoje na zemljišču. Še ta teden bodo tudi začeli z izkopom! Če bo jesensko vreme ugodno, bodo temelje zabetonirali še tu jesen. V splošnem bodo z graditvijo pohiteli, kar se le da, tako da ho stavba dograjena že v. prihodnjem letu
1 Premiera krhsncgn francoskega filma »Ženska kaznilnica« v kinu Union. Od danes naprej bo imelo občinstvo priliko videti v kinu Union film izredne vrednosti in pretresljive
vsebine. Ves svetovni tisk je prinesel o tem filmu izredno laskave ocene. Problem kaznjenja tistih nesrečnih ljudi, ki so kršili ljudske zakone. Človeška družba odbija take nesrečnike iz svoje družbe in jih nehote sili na nova pota zločina. »Ženska kaznilnica« je eden tistih redkih filmov, ki izpolnjuje vse zahteve občinstva do dobrega filma. To je socialna drama, ki dela čast francoski filmski produkciji po romanu »Prisons de femmes«. Avtor je Francis Carco, pisatelj o pariškem podzemlju. V tem romanu je glavna oseba ženska, ki je zaradi svojega pregreška bila obsojena na tri leta v kaznilnici. Avtor nam nikakor ni hotel samo naslikati njeno življenje polno trpljenja, dasi-ravno bi bilo tudi to zanimivo, temveč nam vzporedno prikazuje tudi njeno sedanjost in njeno preteklost z Viviane Romance v glavni vlogi. Njeno tovarišico iz ječe, Julietto Regent, podaja Renče Saint-Cyr enako odlično. Film »Ženska kajznilnica« bo pretresel gledalca v dno srca in še dolgo bo Ljubljana držala v spominu tu umetnino, katero priporočamo ljubiteljem dobrih filmov.
1 Tujskopronietna zveza priredi kot pripravo za svoje smuške izlete svoj prvi pešizlet v nedeljo na Kurešček. Informacije in prijave do sobote ob 14 pri Putniku.
1 Fotoklub Ljubljana. Danes ob 20 članski sestanek. Sprejemali bomo prijave za nedeljski izlet na Kurešček.
1 Idrijski krožek. Vse rojake in prijatelje obveščamo, da se bomo odslej zbirali v gostilni ro-aka Vidmarja na Trgu sv. Jakoba št. 5. Neobvezni družabni sestanki bodo vsako 6oboto zvečer. Vse rojake vabimo, da se sestajajo v novem lokalu, kjer bodo na razpolago ob teh večerih tudi pristni idrijski žlikrofi. Zunanji rojaki dobe tam tudi vse informacije. Prijatelji dobrodošli!
F
1 Krasen črn kožuh neke odlične gospe je
prejšnje dni razburjal ljubljanski ženski svet, ki je zaman ugibal, odkod neki so bile živali, ki ep darovale lepe kožuhe za omenjeno gospo. Izrečenih je bilo polno domnev, kar je pripomoglo- kožuhu do visoke veljave. Cena kožuhu pa je dosegla celo ceno malega avtomobilčka. Resnici na ljubo povemo vsem, ki so se zanimale za ta prelepi kožuh, da je bil narejen iz kožic domačih kuncev, katere si je nabavila omenjena gospa pri rejcih malih živali, Karunova ulica 10. Katera gospa se želi še sama prepričati o tej trditvi, naj se potrudi na gornji npslov ali pa še bolje, obišče naj razstavo kunčje kožuhovine, usnja in volne v dneh od 14. do 16. oktobra v restavraciji >Pri šestici«, nasproti nebotičnika.
1 Kostanj na Trgu. Na ljubljanskem živilskem trgu že nekaj časa prodajajo kostanj. Zanimanje zanj sicer še ni veliko, čeprav se dobi lep kostanj že po 2.50 din za kg. Boljši kostanj ie po 3 din. Torej ne bo treba več dolgo čakati, ko se bodo pojavili tudi že prvi kostanjarji na ljubljanskih ulicah.
1 Jersey obleke, Karničnik, Nebotičnik.
1 Drzen vlom v delavnico Mestne plinarne. Mestna plinarna ima ob železnici za tovarno Satumus shrambo za orodje in delavnico. V noči na 10. oktobra so neznanci vlomili v delavnico in odnesli celo zbirko orodja, ki ga bodo najbrž potrebovali pri drugih vlomih. Dobrodošle so jim zlasti razne klešče, sekači in prehijači za železo in razni francoski ključi. Vsa škoda znaša (>400 din.
1 Konj se je splašil. Včeraj zvečer je Sel 49-letni Peter Skopec, delavec pri cestnem nadzorstvu, po Vodmatski cesti proti domu, ko mu je pripeljal nasproti voz. Iz nenzanega razloga se je konj splašil in jo ucvrl proti hodniku, po katerem je šel Skopec. Konj je delavca brcnii tako, da je ta padel pod voz in so šla kolesa čezenj. Delavec je dobil nevarne poškodbe na glavi in po vsem telesu ter so ga nezavestnega prepeljali v bolnišnico.
MARIBOR
Tihotapstvo Židov v našo državo
V včerajšnjem »Slovencu« smo poročali o zanimivi aferi, ki jo je razkrila mariborska obmejna policija. Gre za velikopotezno tihotapstvo Židov iz Nemčije v našo državo,
Tihotapstvo se vrši, odkar je Nemčija zasedla Avstrijo; v zadnjih mesecih pa se to tihotapstvo tako stopnjuje, da prihaja čim-dalje več židovskih beguncev skrivaj čez našo mejo. O aferi smo izvedeli še naslednje zanimive podrobnosti:
Mariborska obmejna policija je že nekaj mesecev pazila na trgovca s perutnino Schleicha Jožefa v Gradcu, za katerega je zvedela,
da spravlja židovske izseljence skrivaj čez našo mejo. Schleich opravlja ta posel sporazumno s »palestinskim odborom« na Dunaju in v Zagrebu. Prejema pa zato posebne nagrade , _ _	. .. .	-
od palestinskega odbora, talto aa (e ta posel zelo donosen. Dne 24. septembra se je pripeljal Schleich z osebnim avtomobilom v našo državo ter se je mudil neka* dni v Zagrebu. Ko se je vračal, so ga v Št. Ilju ustavili ter preiskali. Našli so pri njem 59 posebnih nemških potnih listov za Žide, za katere je posredoval v Zagrebu, da bi jih pustili v našo državo. Poleg potnih listov pa je imel pod sedežem skritih tudi večjo V6oto nemških mark, katere je najbrž pri nas v Zagrebu zelo poceni kupil ter jih je skušal pretihotapiti v Nemčijo. Njegov šofer je tudi izpovedal, da sta pri prihodu v našo državo imela v avtu zlatnino, katero je Schleich pretihotapil za svoje židovske kliente iz Nemčije v nao državo. Pri Schleichu 60 našli tudi celo vrsto naslovov Židov, katere je že on spravil čez mejo ter še posebno zanimivo pismo nekega Žida, ki ga je Schleich nedavno pretihotapil iz Nemčije. Pismo je naslovljeno na Jana Kolbana v Dvur Kralove v Češki, katerega nagovarja njegov prijatelj, naj 6e zaupa Schleichu, da bo tudi njega z družino vred pretihotapil v našo državo. Pismo, ki prav nazorno dokazuje način tihotajistva z Židi, se v izvlečku glasi:
»Prinašalec tega pisma je g. Sčhieich, arijec iz Gradca ali njegov namestnik, ki prevaža Žide iz Nemčije legalno do nemške meje, tam pa že tako uredi, da lahko pridete čez mejo. On ima zveze '	ter bo dobil za vas izseljeniški
vizum ter bi lahko v njegovem spremstvu poto-
vili od Prage do Zagreba v avtomobilu. Zaupajte mu, spravite vaše stvari skupaj in podajte se na pit. Z Vami vred bo spravil še neko židovsko družino iz protektorata v to državo. Jaz sem poskušal za vas dobiti vizum, toda to je legalno nemogoče, Toda vsi tisti emigranti, ki pridcjo_ s Schleichom, ostanejo tukaj in dobijo vsi brez izjeme od zagrebške policije dovoljenje za bivanje za 3 mesece. Ti pa boš dobil dovoljenje najmanj za 6 mesecev, ker imam dobre zveze! Nikar ne oklevaj, če morejo stotine drugih to storiti, boš tudi ti to zmogel, posebno če imaš za seboj Schleicha, ki v Nemčiji in protektoratu prevzame nase vso odgovornost. Po mojem mišljenju je to edini način, da pridete vsi k nam. Vsi, ki so prišli doli, so zadovoljni, da so to napravili. Stvar je brez vsakega rizika. Schleich vas pripelje do meje, katero morate ponoči- prekoračiti. Treba je nekaj časa hoditi peš, toda to ni težko in niti malo nevarno. Od meje pa vse prepeljemo naprej v Zagreb z avtomobilom. Pričakujemo va6 v najkrajšem času.«
Schleich je na mariborski obmejni _ policiji priznal, da se bavi sporazumno
z oblastmi drugih držav z izseljevanjem nemških Židov. Pravi pa, da jih odpravlja legalno v inozemstvo, ne pa s tihotapstvom. Priznal je tudi, da ima pripravljenih še 600 Židov, katere bi rad spravil čez mejo. Kakor pa dokazuje njegovo pismo, njegov posel ni legalen. Nobeden nemški Žid ne dobi vizuma za legalno potovanje v našo državo ter so očividno vsi, katere je Schleich spravil k nam, prišli na isti način, kakor je to opisano v pismu — ponoči, peš čez mejo, na_ naši strani pa so jih čakali avtomobili. Kako je to mogoče, je res uganka, ker je naša meja 6trogo zastražena ter je marsikak mali tihotapec plačal 6vojo drznost z življenjem, ker graničarji ne poznajo šale. Na drugi strani pa lahko pridejo cele družine naenkrat ter potem lepo v avtomobilih potujejo v Zagreb. Ni čuda, če se potem število izvoljenega ljudstva v naši državi tako rapidno množi. K sreči pa ee množi le v drugih banovinah, v Sloveniji nam z njimi še prizanašajo.
Gledališče
Petek, 13. oktobra: Zaprto.
Sobta, 14. oktobra ob 20: »Celjski grofje«. Red B.
Tel.
22-21
m Odbor za pobijanje draginje se je osnoval
v smislu ministrske uredbe tudi v Mariboru. Odbor je sestavljen takole: zastopnik upravnega oblastva magistratni ravnatelj Rodošek, zastopnica konzumentov Marija Rapod, ravnateljica »Vesne«, njena namestnica Ema Povh, zastopnik zadrug Anton Rehar, predsednik Nabavljalne zadruge drž. nameščencev, njegov namestnik Vojteh Vrhovšek, zastopnik trgovstva Miloš Oset, predsednik Trgovskega gremlja, namestnik Majer Franjo, zastopnik proizvajalcev inž. Oskar Dračar, ravnatelj tvornic Zlatorog, namestnik Ivan Sojč, zastopnik stanovanjskih najemnikov krojaški mojster Josip Kac, njegov namestnik krojaški mojster Hinko Kamer.
m Prva letošnja operetna novost bo »Navihan-ka«, delo priljubljenega češkega skladatelja Bene-ša, avtorja tudi pri nas znanih operet >Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron« in »Pod to goro zeleno«. Opereta, ki se pripravlja pod vodstvom kapelnika Herzoga in režiserja Harastoviča, pride kmalu na oder.
m Varaždlnci prevzamejo danes svoj avtobus.
Kakor so že časopisi poročali, je nemška država darovala mestu Varaždinu popolnoma nov avtobus v znak priznanja, da je Varaždin leta 1935 tako gostoljubno sprejel pripadnike avstrijske na-rodnosocialistične stranke, ki so po ponesrečenem puču prlbežali na naše ozemlje ter so bivali več mesecev v taborišču v Varaždinu. Ta avtobus pride danes v Špilje, kjer ga bo prevzela posebna delegacija varaždinskega mesta pod vodstvom senatorja dr. Hikeca. Ta delegacija je že včeraj prispela v Maribor.
m 10 vagonov polen zasulo delavca. Pri papirnici na Sladkem vrhu se je pripetila usodna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Delavci so spravljali celulozni les z velikega kupa, na katerem je bilo zloženih okrog 10 vagonov okroglih polen. Naenkrat pa se je ves ta ogromni sklad zrušil ter pokopal pod seboj 53 letnega delavca Avgusta Novaka. Nad 1 uro je trajalo reševanje, katerega so podvzell vsi delavci, pri čemer so morali nekatere sklade razžagati, preden so nesrečnika rešili iz smrtne pasti. Zdrobilo mu je hrbtenico ter je zadobil hude notranje poškodbe. Zapeljali so ga takoj v Št. IIi, kjer so ga naložili na reševalni avto ter spravili v mariborsko bolnišnico. Vsa zdravniška pomoč pa je bila zaman ter je ponoči poškodbam podlegel. Zapušča ženo in dvoje otrok.
m Vlak povozil dijaka. Dijak 2. razreda meščanske šole v Mariboru Hubert Dittinger iz Sv. Ožbolta v Dravski dolini se je včeraj, kakor vsak dan, vračal opoldne s koroškim vlakom domov. Na ožbollski postaji pa je tako nespretno skočil iz še vozečega vlaka, da je padel pod kolesa, ki so ga hudo poškodovala. Ponesrečenca so obvezali v vlaku ter ga zapeljali naprej v slovenjegraško bolnišnico.
m Mož jo izelnll. Na nolicijl je prijavila želez-ničarjeva žena Kristina Zore. da pooreša svojega moža- Franca. Dne 3. oktobra ie odšel v službo, potem pa ga ni več videla. Dobila je fi. t. m. od svoje tašče z Jesenic dopisnico, v kateri ji sporoča. da je prišel Zore 3. oktobra na Jesenice z vlakom, naslednjega dne pa se je odpeljal proti Liubliani. Od tam potem ni ve? nobene sledi za njim. Poerešani je slar 39 let, velike postave, suhega podolgovatega obraza, modrih oči, črnih, na-za| počesanih las, brez brk, oblečen je bil v modre železničarskp hlače, črn jonič in črne čevlje ter siv klobuk Žena se boli. da se Je možu kaj prinetilo. ker ji sporoča tašča, da je bil pri odhodu z Jesenic zelo pobit in žalosten.
m Pozor na spretnega sleparja. V Žolgarjevi ulici se je zglasil v stanovanju Alojzije Pišec in Alojzije Fras neznanec, ki se je predstavil kot mehanik tvrdke Singer. Dejal je, da ga pošilja tvrd-ka, da pregleda šivalna stroja, ki jih obe ženi posedujeta. Mož je stroja pregledal in nekaj na njih popravljal, nato pa predložil račun. Za en stroj je dobil 70, za drugega pa 42 din. Ženski pa sta se potem zglasili pri zastopstvu tvrdko Singer ter se zanimali, zakaj tako drago računa popravilo stroja. Tam sta zvedeli, da tvrdka ni poslala nobenega mehanika, da bi popravljal stroje pri strankah ter sta obe očividno nasedli spretnemu sleparju.
Novi romunski ministrski predsednik Argetolnnu pred mikrofonom, ko izjavlja nevtralnost
ttomunije
Celje
c Podružnica Slomškove družbo v Celju ima v soboto, 14. oktobra ob 9 dopoldne na zasebni dekliški šoli šolskih sester v Celju svoje zborovanje, na katerem bo praktičen nastop v I. razredu višje narodne šole. Po nastopu so poročila odbornikov in pedagoško predavanje učitelja gospoda Jurče Vrežeta. Kralj, banska uprava je za udeležence dovolila pouka prosti dan.
c Kilogram hmelja po 58 din. Te dni se je cena hmelja v Savinjski dolini dvignila že precej visoko in se plačuje za najboljše blago 58 din za kilogram. Splošno se računa, da je bilo prodanega okrog 70 odst. letošnjega pridelka. Na račun so prišli predvsem posestniki, ki imajo večje množine hmelja in še vsega niso prodali.
c Sadjarska podružnica na Polzeli bo imela sadno razstavo v nedeljo, dne 15. oktobra. Razstavljeno bo vsakovrstno sadje, sveže in suho. Razstava bo odprta ves dan Zaključena pa bo z vinsko trgatvijo s pričetkom ob 4 popoldne.
c Mestno poglavarstvo v Celju opozarja vse hišne posestnike in lastnike vozil, da so 1. oktobra zapadli v plačilo 5 odst. najemniski vinar in 2 odst. kanalska naklada za proračunsko razdobje od 1. VII. do 30. IX. in 3. obrok davščine na vozila. Stranke poziva mestno poglavarstvo, da zapadle roke plačajo pri mestni blagajni celjski zanesljivo do 10. novembra. Po preteku tega roka se bodo zaračunale zakonite 8 odst. zamudne obresti. Plačila, ki bodo zaostala po preteku 6 tednov od dneva dospelosti, se bodo izterjala izvršilnim potom.
c Tatvina v celjskih hotelih pojasnjega. Meseca septembra je neki moški obiskal celjske hotele in preizkusil svojo tatinsko zmožnost. Iz sobe mesarja Vrečarja Valentina v hotelu »Zvezda« na Glavnem trgu je ukradel večjo vsoto denarja škornje, zlato verižico, zlato uro in še precej obleke. Celjska policija je zasledovala storilca, vendar ji je ušel In izbrisal vsako sled za seboj. Nekai dni poprej je bila ukradena sobarici AhČinovi v hotelu »Bell vol« večja vsota denarja. Belgrajska poljcija je sporočila te dni. da je aretirala znanega vlomilca Miliča Vojeslava, ki je pri zasliševanju priznal tudi tatvine v Ceuu.
Stran fl
u	i iim-r
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska opera: Lehar: »Kjer škrjancek žvrgoli«
I.eliarjeve operete imajo to dobro stran, da je v njih še vedno glavni poudarek na glasbi, ki spremlja in povezuje dejanje v lepo
zaokroženo celoto. Tako pri njih še vedno nl)-stoja vez — dasi precej rahla — ki je prvotno združevala opereto kot vrsto komične opere z operno umetnostjo samo, ki pa se je v revijski ali jazzovski vrsti operete že popolnoma izgubila. Tako se Lehar ne omejuje le na uglas-bitev poedinih vložkov, ampak sem in tja skuša spremljati z dramatičnim glasbenim slikanjem dogajanje na odru in večkrat preplete z glasbo tudi dialoge, ki bi brez nje gotovo dosti izgubili na lepoti in čaru. Pa tudi naloge, ki jih stavlja pevcem, so dosti velike, da zahtevajo za popolno podajanje večkrat že kar opernih pevcev; zato ni čudno, da so v opereti »Kjer škrjnnček žvrgoli« na našem odru zasedli nekaj vlog operni pevci, kar je bilo delu samemu le v korist. A ne samo po privlačnosti bogate, nevcnciozne melodike, tudi po izbranih libretih stoje Leharjeve operete precej visoko nad banalnostjo večine novejših poskusov. Zato nedvomno zaslužijo prednost pred njimi tudi v našem opernem gledališču, k jer je sožitje opere in operete na istem odru še vedno odprto vprašanje in je bilo in je nujno zlo, ki ga pač narekujejo potrebe, ki niso umetniške sorte.
O uprizoritvi »Škrjančka« v naši operi bi lahko rekli, da je po glasbeni strani dosegla
večji učinek kot po igralski. Ni to krivda režije same; režiser g. D. Zupan se je potrudil, da je spravil v dejanje čim več neprisiljenosti
in lahkotnosti, ki edini napravita tisto čudno, le opereti lastno logiko dogajanja, sprejemljivo in učinkovito za poslušalca. V nekaj prizorih se mu je to res posrečilo, drugod pa je okornost in medlost posameznih igralcev zmotila lahki tok igre, posebno ob govorjeni besedi, ki pa zlasti v Leharjevih operetah pomeni več kot samo nujen odmor med poedmi-mi glasbenimi vložki. Zato je bil celoten učinek nekoliko medel, kljub temu, da so nekateri (n. pr. Igličeva, Barbičeva, Zupan, Janko) svoje vloge izoblikovali precej izrazito.
Kot gost je nastopila v glavni vlogi Mar-gite gdč. Igličeva, ki je s svojimi pevskimi sposobnostmi, prikupljivim nastopom in temperamentom dosegla pri občinstvu prav lep uspeh in pokazala sploh mnogo talenta in smisla za udejstvovanje na odru. G. Sancin v vlogi slikarja Šandorja je bil ob njej precej medel v vsakem oziru. Prav izrazit je bil lik starega Pala, kot ga je izdelal Zupan. Vidalijeva in Janko sta se pevsko lepo uveljavila, manjše vloge sta podala Barbičeva in Peček z njima lastno operetno spretnostjo. Orkester je pod vodstvom g. Žebreta svojo nalogo prav precizno in diskretno rešil.	dr. W.
Svetovaclavske državne nagrade na češkem
Na Češkem so letos z vso slavnostjo počastili god sv. Vaclava. Sv. maše v stolnici, ki jo zaradi bolezni ni mogel brati kardinal, pač pa njegov namestnik, se je udeležil predsednik Hacha z vsemi ministri, nakar so sledila oficielna predavanja o sv. Vaclavu, ki sta jih imela univ. prof. dr. Šu-sta, predsednik Akademije, ter prof. Vojtišek. V Narodnem gledališču so predstavljali novo gledališko montažo svetovaclavske legende ter je tudi sicer bila vsa Češka v znamenju tega svojega svetega zaščitnika, h kateremu se zateka ves narod s prošnjo: »Ne daj nam poginiti, ne nnm ne bodočim!*, s prošnjo, ki je vklesana na Myslbekov spomenik na glavnem trgu v Pragi, ki je bil te dni ves okrašen z venci. Dan svetega Vaclava so novi oblastniki izbrali tudi za podelitev najvišjih državnih literarnih nagrad, ki so jih letos dobili naslednji pisatelji, pesniki, igralci, režiserji itd.
Frvo nagrado za pesništvo je dobil eden največjih mlajših katoliških'pesnikov, Jan Zahradni-ček, za zbirko pesmi »Pozdrav soncu« (Pozdraven! slunci). Zahradniček tudi nam ni neznan, saj je za češko prilogo »Slovenca« napisal članek o moderni češki poeziji ter je tudi svoj čas pred leti za božič izšel v našem listu prevod njegove božične pesmi. Njega smatrajo češki literarni kritiki za direktnega potomca Brezinovega duha in pesniškega načina, saj ga označuje prav tako bohotna simbolika in himnična širina ter polnost izraza.
Drugo nagrado je dobil že starejši pesnik Jaroslav Kolman-Cassius, ki je svoj čas sicer pel večinoma politične in satirične pesmi za dnevni tisk, toda se je razvil v enega najboljših sodobnih pesnikov, ki je tudi septemberske dneve opeval s čudovitimi verzi. Odlikovan je za svoje celotno življenjsko delo. Tretjo nagrado je prejel za svoj kmečki roman »Včnec jefabinovj>« pisatelj in literarni kritik, ter eden od voditeljev tako imeno-
vanega ruraističnega gibanja v češki literaturi J. V. Sedldk. Četrto nagrado pa je prejela Boiena Mritikovd za svoje spomine o pokojnem možu Viljemu Mrštiku ter njegovem bratu Alojzu, pisateljih prelepe »Pravljice o maju« ter »Leta na vasi«, prvih čeških impresionistih. Žena nesrečno umrlega Viljema je napisala svoje spomine nanj in na brata s tako toplimi in prisrčnimi besedami ter tako pieteto, da so vzbudili splošen vtis ter zdaj tudi najvišjo nagrado.
Poleg teh književnikov pa so bili odlikovani tudi razni slikarji. Tako je isto državno nagrado dobil za kompozicijo slikanih oken v katedrali sv. Vida znani češki slikar in grafik Max Švabinsky, za vse svoje življenjsko delo pa slikar František Kavana. Od glasbenikov je bil odlikovan za svojo virtuozno igro na violini mojster Jan Kubelik ter skladatelja Jaroslav Kfička.in Maria PodkalovA. Izmed igralcev pa sta bila odlikovana tudi v Ljubljani znani eden najboljših čeških igralcev stare garde Rudolf Deyl (ki je pred leti začel izdajati svoje spomine), ter izmed mlajših Edvard Kohout.
Ministrstvo za trgovino in obrt je ob tej priliki nagradilo tudi najboljše delavce za češki film ter je bil odlikovan scenograf Oto-kar Vaura za film »Humoreska«, režiser Max Frič za film »Kristian« ter »Šola — temelj življenja«. Filmska igralca Otokar Korbelat in Adina M a d 1 o v ž sta istočasno prejela od istega ministra nagrado, kakor tudi Jan Roth in znani igralec in režiser E. F. Burian za igro in film »Vera Lukaševa«, ki je kot igra in kot film imela lani največji uspeh.
Tako vidimo, da gre na češkem kulturno življenje svojo pot naprej, le da se menja idejna smer kulturnega delovanja ter stopajo na površje novi ljudje, ki na svoj način bogate češki duhovni zaklad, kakor ga terjata čas in potreba inkonti-nuiteta narodnega razvoja.	td.
Uspeh jugoslovanske trojice opernih pevcev v dunajski operi
Jankovič, Rus in Dermota v vlogah »Seviljskega brivca«
Po velikanskem uspehu naše triperesne deteljice na državni operi na Dunaju, Dermota-Janko-vič-Rus v »Sevilijskem brivcu«, o katerem je govoril ves Dunaj, sem imel priliko govoriti z basom g. Marjanom Rusom, ki mi je glede svojega nastopa dejal:
»Srečen in zadovoljen sem nepopisno, ker je bil v resnici ogromen uspeh, o katerem niti sanjal nisem, Dunajčani pišejo, da je bila prava senzacija. Kakor Vam je znano, smo istočasno nastopili 3 Jugoslovani, Dermota, Jankovič in jaz v »Seviljskem brivcu«. — Po svoji ariji sem imel nepopisen aplavz in moral sem se trikrat vrniti pri odprtem odru na 6ceno, da se zahvalim. — Dunajske kritike so Vam znane, in postavljajo me v isto vreto z največjimi italijanskimi pevci, ki so v tej vlogi nastopili na našem odru. — Največji uspeh za mene je bil pač ta, da so silno navdušeni ljudje iz gledališča samega, kakor direktorji, dirigenti in kolegi. V enem dnevu sem postal ne samo »Spitzensanger Wiens« kot pravi kritika, ampak tudi v svojem »fahu« »konkurrenzloe«. — Ne mislim 6e hvaliti, toda ker me sprašuješ, kar si že sam bral, Ti povem, da zato, ker sem vesel slovenskega uspeha v tujini.«
Na mojo vprašanje, v katerih vlogah bo Rus
v bodoče nastopil, ml je povedal, da je dobil takoj po nastopu v »Brivcu« v študij naslednja dela: »Leporela« v Don Juanu, »Maurizia« v Štirih grob-janih, »Figara« v Figarovi 6vatbi, in prevzel za enkrat »fah« Spielbas6 omenjene partije; poleg njih še »Ochsa« v Kavalirju z rožo, Mefista in Borisa, kratke partije, pri katerih odpade enaki procent kreacije na pevsko, in enaki na igralsko stran.
Ker je svoječasno zagrebška kritika predisti-nirala Marjana Rusa izrecno za pevca Wagnerje-vih basovskih vlog, eem ga vprašal, kako stoji z vlogami tega skladatelja; povedal mi je, da prične z Wagnerjem šele v drugi polovici sezone. Nemci zahtevajo namreč pri teh partijah 100% pravilno nemško izgovarjavo. Pa tudi v teh partijah upa in računa Marjan Rus na uspeh.
Želimo našemu rojaku g. Marjanu Rusu, kakor tudi Dermoti in Jankoviču v bodoče take uspehe, kakor je bil njegov prvi na državni operi na Dunaju. — Veseli smo vsakega uspeha slovenskega umetnika v tujini in zato tudi tega registriramo
z največjim zadovoljstvom.	jš.
*
ternad Shaw ea mir s Hitlerjem. — Znani angleški dramatik, tudi pri nas igran prav sedaj v Ljubljani in Mariboru oziroma v Celju, je zelo ostro nastopil proti Chamberlainu in Churchillu ter za mir s Hitlerjem z geslom: »Vojna je končana, izienite Churchilla in sklenite mir s Hitlerjem!* Prinašamo te vrstice, ker nas zanima Shawova dialektika ter njegove miselne akrobacije. Takole nekako zagovarja svoje stališče: »Poljska je bila žrtvovana angleškemu pohlepu po moči in izdana; Hitler je mogel samo poudariti, da je Poljska izgubljena in da Anglija nima več predpogojev za nadaljevanje vojske. Nato smo Angleži vrgli plemenito masko vitezov od sebe ter izjavili javno, da nam sploh ni šlo za Poljsko, temveč da nam gre za našo staro politiko »ravnotežje sil« ter želimo da bi bila Nemčija oslabljena, čemur mi pravimo — uničenje hitlerizma. Po Churchillu in Chamberlainu je cilj Anglije, da osvobodi Evropo od bodoče vojske. Naše sredstvo za to je obljuba, da podaljšujemo vojsko za tri leta. V tem času hočemo iztrebiti narodni socializem do dna. Zakaj naj bi ne začeli s tem, da iztrebimo churchil-lizem? To bi ne bilo nič manj nesmiselno. Ko bi sedanji Angleži zmagali, bi to pomenilo samo nov in še slabši Versaille in poleg tega novo vojsko prej kot v 20 letih, če pa napodimo Nemčijo in Rusijo v zvezi proti nam, kar se obupno lahko zgodi, pa potrebujemo pomoči od Boga, ne da bi jo zaslužili. Nikoli: nesmiselne besede o demokraciji in svobodi in o vsem tem, kar smo prav pri nas odstranili, ne vodijo nikamor. Ko smo bili v Versaillu opiti* zmage, smo si sami napravili vso nesrečo. Pustite nas, da priznamo pa-metnost, s katero je Hitler, kateremu bo Nemčija vedno hvaležna, uničil naše slabo delo. Sedaj je naša naloga, skleniti z njim mir, namesto da bi še naprej delali večjo škodo in pri tem pustili svoj narod poginiti.« Tako Shaw. Te misli, ki smo jih povzeli po listih, ki stoje pod nemškim vplivom, bodo morda marsikoga njegovega častilca pri nas zanimale, vsekakor pa so važne za Sha*vcv Idejni razvoj, ki je šel preko Moskve v Berlin..,
X. balkanske IgTe v Atenah. Počastitev zmagovalcev v metu kopja. Od leve na desno stoje: Grk" Papas, ki je dosegel II .mesto, zmagovalec Markusič (Jugoslavija) m Slovenec Darko Manser, lu •	je dosegel tretje mesto
ŠPORT
X. balkanske igre so končane
Atene, 9. oktobra.
Se enkrat je zaigrala godba jugoslovansko himno v čast zmagovalcem štafete 4x100 m, preden je grški kralj Jurij II. svečano razdelil zmagovalcem lične pokale.
Od jugoslovanskih atletov so bili nagrajeni Markušič za mel kopja, Kovačevič za met krogle, Kling kot zastopnik štafete 4x100 m, in Slovenca Janez Klinar za deseteroboj in inž. Stepišnik za met kladiva.
Še enkrat so zaigrali himne balkanskih narodov, preden so bile z visokih jamborov spuščene zastave in preden je ugasnil plamen, ki je gorel vseh osem dnil
Balkanske igre so bile s tem končane. Po-slednjič si čul žvižganje in vpitje tisočere množice, ko je kralj zapuščal Stadion v spremstvu prestolonaslednika Pavla in predsednika grške vlade g. Metaxasa.	.
Poslovilni banket je bil zvečer v hotelu »Roi Georges«, kateremu 60 poleg vseh atletov prisostvovali tudi predsednik balkanskega odbora Ri-nopulos, novoizvoljeni predsednik turške delegacije, jugoslovanski minister, zastopnik jugoslovanske lahkoatletske zveze dr. Mlinarič, zastopniki vseh ostalih balkanskih narodov in druge visoke osebnosti.
Burno pozdravljen je govoril predsednik g. Rinopulos, ki je ponovno naglašal balkansko skupnost, velik pomen balkanskih iger in obenem izrazil zahvalo vsem nastopajočim. Od jugoslovanskega zastopstva sta govorila g. dr. Mlinarič in gosp. Dobrin, obenem z zastopniki V6eh ostalih narodov.
Podpredsednik je v spomin na X. balkanske igre izročil najstarejšim atletom spominske diplome. Od jugoslovanskih atletov sta jih prejela Goič in dr. Narančič, Burno je bil pozdravljen najstarejši nastopajoči atlet na balkanskih igrah Mantikas, ki je sodeloval na vseh X. balkanijadah.
Izredno lično darilce iz keramike je Grkom v spomin izročilo Jugoslovansko zastopstvo. Kip je delo znane hrvatske umetnice Stefanijeve, ki je obenem tudi znana jugoslovanska atletinja.
Že prejšnji dan je bilo na atletskem kongresu sklenjeno, da se prihodnje balkanske igre vrše v Ankari (Turčija) in to konec avgusta in začetkom septembra, kar je za tako prireditev mnogo primernejši čas, kot je n. pr. letos. Leta 1941 se bodo balkanske igre vršile predvidoma v Romuniji. Kot izgleda, bodo igre raaširjene tudi na plavanje, vesljanje in jezdni šport. Le težko se bo obnesla ženska balkanijada, ki je prav tako v načrtu.
Letošnje balkanske igre so bile deležne novih rekordov.
Največji napredek je pokazala vsekakor Turčija, ki obeta, da bo tekom par let pri takem napredku hud konkurent ne samo Jugoslaviji, ampak celo Grčiji.
Jugoslavija se je izkazala jako slabo, kar gre največ na račun slabe hrane, to se pravi, da atleti niso bili postrežem s tem, česar so vajeni. Vse to bi se dalo seveda popraviti, samo treba bi bilo vodstva, ki bi bilo za take in podobne stvari uvidevno. Vsega tega tukaj ni bilo in temu primerni so uspehi.
Slovenske klube so zastopali Planina, Ilirija, Primorje iz Ljubljane in Rapid (Maribor). Najboljše se je postavila Planina z 9.75 točkami, pred Ilirijo s 4, Primorjem s 3.25 in Rapidom brez točke. Zanimivo je, da so Planino zastopali samo mladi atleti in to Košir, Klinar in Mavsar, ki je še celo junior B. Skupno so torej slovenski klubi nabrila 20 točk ali 33.33%. Upoštevati pa moramo, da so ostali doma najboljši Slovenci in sicer Pleteršek, Martini, Krevs in Bručan.
Končno naj še omenim, da take discipline kot je vladala letos, že dolgo ni bilo v jugoslovanski reprezentanci. To velja za vse. tako za Slovence kakor tudi za Hrvate in Srbe. Take stvari, kot so se dogajale letos, se ne smejo ponoviti nič večl
Tako je atletska sezona za eno leto zopet pri kraju in treba se bo pripravljati na novo dobo, novo sezono in XI. balkanske igre. Bo-jan.
Nedeljske dirke na Večni poti
Za nedeljsko motociklistično dirko na Večni poti, ki jo prireja agilna motosekcija Avtomobilskega kluba, vlada med dirkači in občinstvom izredno zanimanje, saj bo ta dirka brez dvoma tudi letos poseben dogodek za Ljubljano.
Izredno veliko število prijav, med katerimi najdemo vsa znana imena, ki jih srečavamo na pomembnejših dirkah, jamči za najostrejšo borbo. Dirka bo posebno zanimiva in napeta za š|>ort-nike. pa tudi drugo občinstvo, ki se sicer ne zanima za športne prireditve, bo prišlo na svoj račun. Dirkači bodo morali voziti zelo spretno, ker Večna pot s svojimi 12 zavoji in vsemi glavnimi elementi ceste nudi v kratki razdalji vse, da spreten dirkač lahko pokaže svoje sposobnosti. Na drugi strani pa bo občinstvo lahko neposredno zasledovalo dirko: ob vsej cesti na travnikih, jasah in ob gozdovih se bodo ljudje lahko razvrstili
ter se sprehajali vzdolž ceste. Dirkači bodo star-tali v presledkih po eno minuto drug za drugim, kar bo občinstvu še bolj olajšalo zasledovanje tekmovanja.	^
Opozorilo dirkačem na Večni poti. Tehnična
komisija motosekcije Avtomobilskega kluba javlja, da je na podlagi razpisa primorana spremeniti kategorije, in sicer odpadejo kategorije 125 ccm in 250 ccm šport ter 1000 ccm turna, ker niso zadostile razpisu. Na novo pa se uvede kategorija do 250 ccm turna zaradi velikega števila prijav v tej kategoriji.
Nadalje opozarja športna komisija vse dirkače, da je bila primorana zaradi velikega števila prijav uvesti limitirani čas na oficielnem treningu, ki bo odločal o nedeljskem nastopu posameznega dirkača na dirki na Večni poti.
Nemčija—Jugoslavija v nedeljo
V nedeljo odigrata v Zagrebu nemška in jugoslovanska nogometna reprezentanca meddržavno nogometno tekmo. Za tekmo vlada po vsej državi, zlasti pa v Zagrebu izredno veliko zanimanje. Nemška reprezentanca dospe v Zagreb drevi ob desetih. Pride 14 igralcev in trije višji funkcionarji, in sicer dr. Diem kot zastopnik nemškega državnega športnega vodje, dr. Ksandri in zvezni trener Herberger. Poleg tega pride v Zagreb še deset nemških časnikarjev. Zanimivo je, da tvorijo vso reprezentanco samo igralci iz prejšnje Nemčije in da ni vodstvo vzelo nobenega Igralca iz slavne dunajske šole. To se zdi na prvi pogled čudno, vendar je popolnoma razumljivo, kajti Nemci zato niso tega napravili, ker bi z ozi-rom na različni sistem igre, ki ga imajo dunajski igralci in oni iz prejšnje Nemčije, mogel stvari samo škodovati.
Niels Bukh v Južni Afriki
Niels Bukh je sedaj s svojimi telovadci na turneji po Južni Afriki. Danski telovadci so se hoteli ob pričetku vojne vrniti v svojo domovino, vendar so na prošnjo južnoafriške unije 06tali še tamkaj got gostje vlade.
Finska : Norveška v telovadbi
Finska telovadna zveza je sklenila, da nastopi 5. novembra t. L s svojo reprezentanco proti Norveški v Villmanstrand. Za isti dain je bilo tudi predvideno srečanje med nemško in finsko telovadno reprezentanco, kar se pa glede na zgornji 6klep finske zveze najbrž ne bo zgodilo. Iz nemških poročil pa posnemamo, da 6e bo ta tekma le vršila 5. novembra v Nemčiji, ker da je predsednik finske telovadne zveze zadnji teden končno-veljavno odgovoril, da pridejo Finci v začetku novembra v Nemčijo na tekme z nemškimi izbranimi telovadcu
Kaj pravi I0E?
Kakor poročajo iz Pariza kroži sedaj med člani mednarodnega olimpijskega odbora vprašanje glede prireditve prihodnjih olimpijskih iger. Vprašanje se glasi, ali naj se igre sploh vršijo, če do spomladi 1941 ne preneha vojna, ali, če naj se v nasprotnem slučaju odpovedo ali naj se omeji udeležba samo na tekmovalce, onih držav, ki se ne vojskujejo, odnosno niso v vojnem stanju.
Na Finskem že smučajo
Prvo zimskošportno prireditev v tej zimski sezoni so imeli Finci preteklo nedeljo v Petoamo, ki leži ob ledenem morju. Pri 6 stopinjah mraza in 30 cm novem snegu, se je izvršil tek na 7 km pri katerem je zmagal Mattila v času 17:51 min. pred Alakulppijem. Slednji je bil namreč zadnjo zimo član finske štafete pri svetovnem prvenstvu v Zakopanem.
Medklubski atletski miting
Medklubski atletski miting za seniorje ln junlorje priredi SK Celje dne 21. in 22. oktobra v Celjn na Glaziji. Tekmovanje se vrši na tekališču dolgem 880 m posutem z ugaskl in ima štiri nedvignjone zavoje. Pravico nastopa imajo verificirani in neverificirant atleti klubov, ki so Mani JAZ. Prijave je poslati na naslov: SK Celje v Celju, Gosposka nllca — nakasneje do 20. t m. En tekmovalec sme nastopiti najve« v , ^"M'" v enem dnevu. Prljavnine in nagrad o^"3?, 1,0 Pravilih in pravilnikih JAZ. Za Slane SK Celja se šteje to tekmovanje za klubsko prvenstvo ter prejm vsak tekmovalec prtznanico z naslovom klubskega prvaka za leto 19.19. Šteje se lo-6eno za seniorje in jnniorje. - Vrstni red tekmovanja: Sobota, !l. oktobra ob pol 3 popoldne: 100 m juniorji, 1500 m jnnlorji in seniorji, daljina juniorji, kladivo senlorjl, troskok juniorji 0 n seniorji. 400 m jnniorji C In seniorji. kopje junlm-H C ln senlorjl — Nrdrlja 22. oktobr- ob pol m dopoldne- 10J m senlorjl, krogla jnnlorji ln seniorji, skok s palico jnnk.rji in sen oTji. mm Jnnlorji In senlorjl. viSIna jnnlorji In seniorji, sno m Juniorji C In senlorjl. dnljlna seniorji, disk juniorji in semiorjl, 4 krat 100 metrov.
Vesti športnih zvez, klubov In društev
STK Moste. Drevi ob 20. sestanek igralcev pr-vega moštva. Po sestanku ob 20.30 seja upravnega odbora.