f Nadučitelj Frančlšek Pftpa. Dne 11. marca t. 1. zvečer ob polu 9. uri se je hipoma raznesla vest, da je nenadoma uinrl, zadet od srčne kapi, nadučitelj Fraučišek P a p a. Po zdravniških izrekih ni bilo pričakovati ozdravljenja, a tako nagle smrti se ni nadejal nihče. Pokojnik je trpel na zapnenju aorte. Ze davno potreben niiru in počitka, osobito še. ker je bil lahko vznemirljive narave, je vendar še pohajal v šolo do novega leta, dokler mu ni zdravnik brez ovinkov povedal, da se lahko hipoma zgrudi v šoli. Potem je nastopil šestmesečni dopust, a ga užival komaj dva meseca. Dan pred smrtjo je bil še v družbi in poudarjal, da se počuti boljsega, kar mu je moral tudi vsakdo potrditi. Kdo bi mislil, da bo po preteku štirindvajsetih ur ležal na mrtvaškem odru. Sicer je pa smrt kar hiporaa nastopila. Govoril je še s svojima sinovoma in se tisti trenutek zgrudil mrtev. Bil je svoji rodoviui najskrbnejši oče, kar je splošno znano. Pokojnik se je porodil 18. marca 1850. leta v Tržiču na Gorenjskem. Po dovršeni Ijudski šoli je vstopil v ljubljansko realko ter dovršil štiri realčne razrede, nakar je vstopil v učiteljišee. Kot 18 letni mladenič je prebil v Ljubljani izkušnjo učne usposobljenosti. Služil je potem kot podučitelj v Starem trgu pri Ložu, kmalu pa je prišel kot učitelj v Kočevje, kjer je postal tudi nadučitelj in voditelj ondotne deške ljudske šole. Leta 1880. je bil v enaki lastnosti prestavljen v Metliko. Štiri leta pozneje, Damreč 1884. leta, pa je bil imenovau za nadučitelja v Škofji Loki, kjer je deloval do svoje smrti, torej 23 let. Pogreb se je vršil 13. marca. Bil je naravnost veličasten; učenci deške šole, zunanja uršulinska šola, uradništvo in rneščanstvo, pokojnikovi tovariši in tovarišice: razvila se je nepregledna vrsta občinstva. Poleg polnoštevilno zastopanega učiteljstva kranjskega okraja so prihiteli tudi tovariši iz drugih okrajev. Zbor učiteljskih pevcev je kot zadnji pozdrav svojemu tovarišu zapel dvoje milih žalostink. Poživaj v miru in uživaj onkraj groba mir, ki Ti ga svet ni mogel dati!