o-angleška porojena "Dosegel sem več kot eem upal," je izjavil MacDonald ves srečen, ko m je poalovil od Waahmgtona. Skupna MacDonakkrva in Ho#verjeva izjava razglaša, da se bodo odslej svetovna vprašanja reševala z "novega vidika in v novi atmosferi." Obkrožen konflikt med Ameriko in Anglijo odpravljen za "vse večne čase." VVashington, D. C., 10. okt. — Zgodovinska konferenca med MacDonaldom in Hooverjem je bil« snoči končana. Oba, premi }er in prezident, sta po zaključku govorov obelodanila skupen komunike, v katerem nainanja-U«ve tu, da sta dve največji ve. jesili sklenili brez malega aUjan-Co ali vsaj entento, ki bo odslej 1 rbela za svetovni mir. Dosegel sem več kot sem u-je rekel MacDonald poro-valcem potem, ko se je poslovil predsednika Hooverja. Mac-Duldov obraz je sijal veselja zadovoljnosti, ko je izrekel gornje besede. "Vse to je bilo doseženo ne »tp, da odcepimo Ameriko in Anglijo, od ostalega »veta, pač pa je bila dosežena motnost največje kooperacije z vsemi narodi za varstyo miru/' MacDonald je danes zjutraj tapustil Washington s. svojo hčerjo Izabelo in ostalim sprem-vom. Partija se je odpeljali >v iladelphijo in od tam poj de v o. Snoči je bil poslovilni t v angleškem poslaništvu, čeraj je delavski premtjer imel privatne obiske v javnem me-»tu. Položil je venec na George iVashingtonov grob in precej Časa je konferiral s senatorjem Bo-•ahom. Posetil je tudi urtivprzo tfishington, >jar je dijaka« ■ Iki naslov. Skupna MacDonald-Hooverje- rt izjava se 6asi, da je vojna ned Veliko Britanijo In Združe-limi državami za vselej odprav-jena in vsa vprašanja medseboj- Jih odnaiajev se imajo v bodoče SJvsti s I tališč« Kelloggove po- be. ... . _ ,. , ; • "Na i tare zgodovinske probleme odslej gledamo z novega vi-in v novi atmosferi," je re-v izjavi. "V smatranju, da konflikt med našimi vojaški-in pomorskimi silami izklju-n, so dobili zgodovinski problemi drug pomen in značaj in re-Mtev teh problemov v zadovoljit obeh dtfel j« zdaj mogoča.* ! Ti "zgodovinaki problemi" niso Imenovani, lahko pa je uganiti, a u ključu jejo svobodo na morju [n obstoj angleških pomorskih "z na t*j strani Atlantika. Mac-Ponald in Hoover sU nedvomno razpravljala o teh bazah (v Ka-in na otokih Bermudi. Ja-gjki in Trinidadu) in laborit-;kl Premij«- j« vsekakor obliu-da }>odo baze demUitarizira- |U >*J*ve je dalje razvidno, da |ruien* države ne marajo no-lnih Političnih zapletljajev z Npo. Sfera Evrope pripade ■»'»Ji. dočim obdrži Amerika ' ka Curtlaa, ki ga ji bil lupan prehitel pri taktičnih i>otr/.«i Za svojo delo, "ki je najvažnej šs taktična kontrlbudja, ki sem Jo takrat napravil, "Je bil Cal Coolidge promoviran po stranici veleblsnW sa podp sednlka In pozneje za priduH nika Združenih držav. t., Umrl ja šsatl delavec; v kritič-nem položaju pa nahajajo še štirje. Stavilo ubitih In ranjenih Je SO. Stavka še traja. . M ar km, N. C. — (F. P.) — žrtve masakra v Marionu se mnoše.. Ranam je podlegel tudi W. S. Black, šeeti delavec, ki ju padel v tekočem industrijsksm boju v Severni Karollnl. V kritičnem pološaju se nahajajo še trtj' delavci. Število ranjencev In ubitih je narastlo na 80. Prvotno so našteli 20 ranjenih in tri ubite. Toliko jo bilo namrič pripeljanih v Mnišnlco. O ostalih ranjencih se je iivedelp šele par dni posneji. TI so namreč odšli po napadu domov mesto v bolnico radi strahu In pa radi ran, ki so se jim sdsls lahke. William Ross, Frank Gorman in Tom Tippett, ki so previeli vodstvo, odkar je sapustU Mari-on Alfred' Hoffman, imajo največ posla 4 pomlrjevanjem vročekrvnih d^gvcev. Med njimi je namreč Jako rasvita tradicija Msob u sabM, ki so jo s siboj prinesli s hribov vročegi Juga. ' Radi tegi ji bil odpovedan shod, ki sa ji Imil vršiti dvi dni po krvavem krstu. "I^judji so pri več vrdšl," je pojasnil Ross. Zdravnik, ki načeluji bolnišnici v Marlonft, ji obvostll Ros-sa, da bodo ranjsnee pognali domov, ako sa unija na obvoži, da bo trpila zdravnttke stroške. Ross jo ilpavnlku pojasnil, naj Štrm*'ift pri okrajnih obU- Nadaljna poročila a natakHraa)« Rusov Ameriški podkonaul poroča, da Je saallftaJ ranjence, ki eo hllnlll smrt ln m rešili iHnrbln. Mandžurija. 10. okt. - 1.conard Llllliatrom, smsriškl podkonsul v Harblnu, ki Ji odšil v Hailar ob siblrdcl meji, da preišče afero maaakriranja 1S0; belih Ruaov, je včeraj v svojem poročilu ameriškemu konsulu potrdil pvijŠnji vesU o barbarskem napadu sovjstskiga vojaštva na ruako nsselblno na kitajskih tloh in pokoljn njonlh pre-bivalcev. Lllllestrom poroča, da js zaslišal Msm ranjencev, ki eo ušli smrti na ta način, da so saditi od kronal ležali ni tlih kot mrtvi. Zdat ss nahajajo v bolnišnici v Hallarju. Podkonsul jo a saslišanjsm ranjencev ugotovil sledeči: Ko Jo sovjetska kavalerija prekoračila mejo In napadla naaelbtno, je poveljnik vilil vssrn moškim s dečki od desetega lita sUrosti vred, da sapuste hiše in odkors-kajo is vaal. Tam so Jih postavili v vrsto in jih postrallll i kroglami ii strojnici. 2cnski m na kolonlh prosilo mlloitl sa svoja možs In očeta, toda bres uspeha. Ranjenci so Ispovedall, da so bili že dve leti brez vsakega strelnega orožja. KlUjcl so Jim vaplenilJ vss, tudi lovski puške, živili so v miru In obdšlnvnll zemljo. V IZGUBLJENA Niw Orleans. — Trimesečna sUvka tukajšnjih cestnih žele-snlčarjev je Izgubljene. Radi pritiskanja gladu so m vrsta sta-vksrjev pričale rapidno redčiti In bojivitl stavkarjl sa vračajo na dalo. U polom stavke Ji v prvi vritl odgovorna vlada, ki Ji kom-psnljl dala na raspalago sodišča, pollpljo in vso protikoljo Juatlč-nega departmenta. Public Service kompanlja, ki jo kontrolira trust ilaktVIki, so cinično poemihuji slmpatičar-jim In stavkirjim tir si radnji svoji trdi sm|gi. Končana ji ena najspektakulernsjšlh ln naj-sllkovitejša aUvka Industrijske Amirike, I talija nek I delam pod ibteAbo Kralj-baadlt psks—II i»ndon, 10. okt. U Indije prlhaje potrjena vaet, da Je rebrna armada v AfghaateUnu okupirala glavno meeto Kabul in •mir Hablbullah, bivši ivpareki poglavar In vodonoia, ki ee je zadnjo spomlad sam oldtosl zi kralja, ji pobegnil v letalu (levelead. — Člani Voung PeopU's Socialist lige so artfeii izdajati dvotadnlk The Voung Lsodir." Urejuje ga mtodeoH Talbert White, čmoknier po rsel. Aerifs Adklnaa je nailidll pralšnji širif In msrionaki po< grebnlk HkMi V prstsklostl js bil simpatičen napram stav-Karjem. Napeto situacijo luUh sorujs tudi državna milica, ki Ji t^ji le®^ Icj^sj^ljfc očitno simpatije do delavcev, ln tudi na splošno ss lahko reči, da i stališči podjitnlkov ni milici nič sinisijlva, kir Jo tvorijo sinovi rovnsjšlh slojev. Radi prevelikih simpatij do stavkarjsv Js bila vlada prisiljena »dpoklicati milico Is Gaatoniji in Hindirsona (S. C,) Podjot-nikl so Jo nadomestili s pomožnimi šsrifl, ki so rskrutlrani Is najslabšega elamonta. Krvoločnost marionsklh "mož postave" uotrjujs ta dsjstvo. • Po Kat Townsondu, ki Ji po-sibnl zistopnik governerja pri prslskavl, sU blU zaslišana tudi dva ranjena akeba. Izpove- . ^^ dala sta, da stavkarjl nleo bili New Vork. - Newyorške obU-oboroženi, razen s palicami, ki stl so izročile pit^Hmrški policiji so jih imsli nekateri, brit ji Snhratore AccorsUa, ki so ji na-ukazal sta^arjem, da ss morsjo hajal v Jsčl na iteten Islandu razlti in r drugI aapl Ji dal po-.Proti nJemu ao Plttsburške obU-velja U streljanja. |«tl isposlovsle ekstrndlkeijsko Stavka pri Marion Manu- "ralnico. Obtožen Ja umora prve facturing kompanijl ae nadaljuje. Dela li kakih 100 dilivcev. od teh jd 00 Importlranlh ske-bov. Ni itaxkl ji okrog S60 de-levcev. On teh ni kompenlji hoteli sadoalltl 110 unionistov, ko ji prilli prid triml tedni do sporazum^, kar Ja povzročilo »tavko. Preteklo soboto je bita pri go-vernerju poeebns deputadja, ki ga je urglrala, naj preišče fl-nančno itanje marionske \u chlinohfleldske kompenlje ter se prepriča o resničnosti obtožbe stavkarjev, da sta obe družbi prelomili sporazum. Govet-ner nI na to propozicljo dal ni-kakega odgovore V deputaciji so bili bankir U i. Jenklns Is Aahevilla, ki sim-imtisirs s stavksrji, James Mjrers, industrijski Ujnlk fede-•lizlranega cerkvenega konci-i a. Frank Gorman. podpredeed-nik unije tekstilnih delavcev, Tom Tippet, inštruktor iz Brookirooda In isobraševalni direktor pletenj narek« unije, trije vodite!!! državne deiavsks fe-drrsrlje ln ftsrah Bemheim od ln druge vrste rsdl smrti nske-ga kosaka, ki je leU 1027 napadel proteatnl shod komunistov proti umoru Sacea In Vansatlja-Do incidenta je prišlo na neki farmi bllsu Ch«awlcka. Pa. zvesnega delavakiga departmenta. Situacija v ClJnebfleldu, ki se nahaja dvs milji od Mar iona, je tudi Jako na pita. Kekaj dni po sporazumu Je družba ukinila nočni delovnlk ln na ceeto postavila 400 deiavoev. Delavci pravijo, da Je to storila namenoma. 8 to Uktiko akuša zamo-riti delavski duh In prizadjati uniji smrtni udarec. Rezultat te vojne Je. da Je o-krajno nodlšče preobloženo s vloženimi tožbami In eodnlml procent ki se Še pomnože, kadar pride marionekl maeaker v ■p* len tir. Prvič Ji ŠO deUveev obtoženih "zarote proti drUvl" Is prsjžnje stavke. Sedaj ee nahajajo na tatožni klopi pa o-krajal "možje poeuve," proti katerim vloži American' Ctvlli Uberties unija še poeebne tožbo na elvllm»m Nodlščti. ; PROSVETA THE ENLICHtKMIE** CUUILO n LAtTKI*A ^MJVKMK« rODrOS- t M ZAruUi* drtev* »• K««-M M ~ pol um. V M m *** Uim : -HM — mto **i 9t.fi w M Wtat m lm- cuWriotio« ni««! Ml>t«i <•«••* cnM ZZZTZ* 91M pm »M V* CM PO 4o««»»r». A^NitklK r«*M N »n uiimMPSKJ' H«■■•militi »flt ^ r«turo«4- , m w>ri* M» l ^ |'KO«VWPA flMrib Ar».. CUMM MZMSRB O T THZ PEMIATI0 te »Mi h Kam bo ta podan? Stop ročen tovska drhal v Karolinl Je že v naprej obsodila komunist« v Gaitoniji, da ao ubijalci, vsled česar morajo biti llnčani, bodiai drhalako ali j usti«no, val drugi pa, ki aimpa-tizlrajo • komunisti, morajo biti postani v Rusijo, kajti v miroljubni in bogaboječi Ameriki ne sme biti prostora za ljudi, ki "unl^jajo življenja in lastnino." Tak je bil edikt ntoodatofkarske drhal! v Oastonlji. r T, Kanalu potom pa ho tekstilni baroni v Ma-rionu, druirem mestu Severne Karoline, ukazali postreliti lest delavcev. Petnajst, deputi-Jev s šerifom vred, kate* so baroni pdzvali na masaker, Je obtoženih umora. Prve dni preiskava ko je bilo le vse razburjeno, so časnikarski poročevalci obiskali Baldwina, predsednika Marfon Manufacturing Company, ki obratuje tovarno, pred katero je bil lzvrien šestkratni umor sadnji teden. Vprašali so Baldwi-na kaj misli o tem dogodku. Kakor poroča Federated Press, Je Bakhvin rekel reporterjem sledeča: i "Pravite, da je bile oMaalh samo 60 do 70 strelov.. jas mlatim, da ao šerifov i možje dobro merlH. Ce bi jas kdaj organiziral armado, bi fotovp vzel te atrafce r ahižbo. V lovni vojni ae porabili trt tone svinca ia kega ubitega vojaka, tu pa smo porabili le pet funtov evtnca in Atirje ao bili ubiti In dvajaet ranjenih. Dama good job, I aay.H Tako se Jo pobahal prezident kompanlje o "dobrem delu%ferlfa in deputljev, Damn good Job! Ce M s* tako pobahal kak komunist aH socialist, bi bil takoj aretiran in obtožen zarote proti državi, drhal bi pa vpila, da mora biti linčan ali vsaj poslan v Rusijo. Ali bodo kapitalista Baldwina kam poslali? Kam? prosperitete Cikaškl konjederec ali po domače "lintar" (v "ameriškem" jeziku se mu pravi "pbund-master") ja te dni naznanil, da potrebuje sedemnajst mol, ki boAo lovili pse po cestah.In Jih voslll tja, kjer izpremlnjajo pse v pasjo mast. (Mimogrede lahko omenimo, da Je bilo V minulem fiskalnem letu ulovljenih na čikalklh ulicah in potem ubitih 47,647 potepulklh psov. To dokazuje, da imajo lovci psov obilo posla, če hočejo biti pridni. Tedenska plača teh Junakov je $41 v začetku, največ pa $46.) Služba sa sedemnajst mož js bila torej raz-pisana in proallci ao ae Imeli sglaaltl v mestni hiši zadnji torek. Ob določeni uri Je navalilo v konjederčevo pisarno nič manj kakor sedemsto krepkih Junakov, ki so bili pripravljeni loviti in daviti pse. To sicer spada v kolone nevladnih veati ali k večjemu v rubriko "Ameriško življenje," toda v tem slučaju Je potrebpa izjema. Taka veet pove več kakor vsak članek, ki je Ae tako Is-črpen — o paaji polMIN, pasji proaperitatl ia pasjem življenju marsikaterega | delavca. Dolgo čaaa ao zgodovinarji mislili, da Je bil začetek civilizacije v okolišu Sredoftemskege morja: Mezopotamiji In v Kgiptu. Zdaj pa. kakor kaže. bodo morali revidirati avoja mnenje. 1 Odkrivanje razvalin ogromnih meat v džungtlh Mehike In Centralne ter Južne Amerike meša zg«>dovlnarjem račune. Najstarejša piramida v Kgiptu nega k večjemu 6000 lat nazaj in najstarejše meato v Mali AalJI, Ur. more biti staro največ 6000 let, dočim sodijo strokovnjaki, ki preiskujejo razvaline neznane r i viličar i jr v Srednji in Južni Ameriki, da ao Um cvetela meata a aijajnlmi templt In palačami pred najmanj 10,000 ali celo pred 14.600 leti. Ako je to rea, ho treba poeta viti začetke civilizacij«* v Ameriko. Kdo ao I lili u ljudje, ki m> gradili kolo. •alne »tavbe Iz reean«*ga kamna na obeh Mrenah tropin«' Amerika? Nihč* na ve. Nov do. kaa. kako malo Aa poena eloveMvo avojo zgodovino In še to. kar Je zapisanega, je večji-dal flkcija. 7*odovin» ae bo šele morala pi-sati! Prava igodovlna bo morala biti izkopa- BLASOVIOMSEUM Veselica aoc. kluba. Johnatown, Pa. — Klub št. 6 JSZ priredi dne 2. novembra, to je v soboto večer, veaelico v pro-ntorih Izob. doma na FranVHnu. Program veselice bo Jako zanimiv. Povabljena »ta naša pevska zbora "Bled" in "Rodoljub," pisane komade bosta pa igrala znana rojaka Koasin Korber. Odbor bo iikrbel za dobro postrrtbo. Soc. klub nI Imel nikakih prl-reditev to poletje, člani kluba so pa sodelovali pri raznih društvenih prireditvah in proslavah, zato je upati, da se bode člani društev odzvali našemu vabilu in prišli na veselico, da ae bomo skupno zabavali. NaJ ne bo nobenega, ki bi izostal in pozabil na ta večer. Da bo zabava popolnejša, naj rojaki pripeljejo a seboj svoje soproge, ker tudi one potrebujejo razvedrila.—A. K. LJUDSKI GLAS <«• t—mlfm imtlmiUi m mM Uafc« » a. a. r. j« *««m» m *** w nim. Si 4MUJM »Imm. 4ntt««M mm*«. mit u^Hmtk*. )■■■»■» ■M iSihSi »a Kritih« mm M k* M* UmU v mU *ki**i »■ 0 pmtmhm Im »rcvfa — »U«« to ___Mf. UU Mfiik*- KriUfc m MM P*Mti ilo Kobal zasluži. Kar se tiče Caiu-karja, je bila omenjena samo njegova dolžnost, ki jo nI izpolnil, ker ni gledal, da bi stvar, ki ni tako malenkostna, prišla v zapisnik. Največ je pa odgovoren Kobal sam. To ni nikaka politična stvar, to Je stvar konvericije. Vsa delegacija je volila za zaupnico, razen Sepicha, In velika večina je odobravala govor, brata Zajca. Vladala je tišina in mir, zakaj ni zapisnikar beležil? Kobal je bil svoj čas socialist, p& je stranko pustil zaradi o-eebnosti. Potemtakem bi moral Jože Zavertnik ali br. Molek že davno zapustiti stranko, ker ni bil Še noben naših rojakov tako po časopisih napadan kot ran j ki Jože in br. Molek. Ampak Jože 4e ostal zvest delavskim princi-oom do zadnje minute. Ravno tako se Jih drži br. Molek. Do takih ljudi ima zavedno dtlav-stvp zaupanje, ne pa do takih, ki se prebarvajo radi službe. Barve menjavati včasih tudi ne ne- "Tašfce ribe." <3Mca*>, 111. — Društvo "Da-je znano Slovencem v Chl-cagu in mane ao jim tudi zabave, ki jih od čaaa do čaaa prire ja* društvo. To fantovsko dru štvtf zdaj sopet stopa pred vas in vas vab!, da tfTtkMežite igre "Težke ribe," katero uprizori prihodnjo nedatjo, 13. oktobra, ob 8. popoldne v Narodni dvora ni, 16 st. in tadhe ave. Zvečor bo t Isti dvorani ples, pri kate r«A se ne bo Igralo samo amerl ških komadov, pač pa tudi prave alovenake poakočnice. Zabava bo toraj imenitna in rojake vabimo, da se udelafte v velikem številu. Prečltajte pojasnilo, ki je bilo priobčeno v oglasu v včcrajšnj izdaji Prosvete. IMničar. McKeaa Ročka, Pa. ^ Drama "Bmlna" u 4 Sina Is bosanakog života prikazivati de sa u subotu 19. llstopada u Ukrainskoj dvorani, corner Munaon ave. 1 Rila st., početak u 7:80 na večer. Popije predstave biti če ples do 12 sati. Ulaznina po oeobi 60c. 8vi-rati če dober orkeetar. Dvorana bo otv orana od 6 Bati na večer Drama "Emina" je vrlo ljepa igra 1 uvjerenl amo, da če bit na oajveče zadovoljstvo prisut-alma po avojoj aadržini i divnim pjeamama, koje aa protezu kroz vrdkhe predstave. U ovi drami ae prikazuje, kako au djevojka pri olljene ljubiti 1 udavaU se za o-nogfc, koga ne vole; samo da je bogat. Deklamirati le P. K Uataj robe aav prihod ide u korist Med ju narod no j radnlčko i »brini. Stoga afi na ovu veliku zabavu, koju priredju je Medjn-ua rodna radniČka obrana. Za dobru podvorbu brine Glede poštenosti Cainkar-ja ali Kpbala, nisem nikjer zapisal, da nista poštena. Po pra-v vilih pa mi noben ne more za-braniti poštene kritike, posebno kar se tiče konvencije, kjer wm bil sam navzoč. Da Kobal ali Cainkar nista priljubljena pri socialistih, to jne ne briga, briga me pa njuno delo kot člana SNPJ. Glede nasvetov br. leku, kaj naj pusti v Prosv^tO„|i(,, rečem le, da br. Molek ima več izkušnje, več preudarnosti |ot urednik kot katerikoli drugI rojak v Združenih državah. Zato ga je delegacija izvolila za urednika in članstvo se je veselilo njegove izvolitve. Br. Kobal je moral zapisnik glade njegove afere na konvenciji popravljati, ali ne? Kar, se tiče zapisnikov, ki niso bili na konvenciji prečitani, smo vsi mislili, da jih bo upravni odbor, kateri jih bo potem pripravil tisk v obliki knjige, uredil tako kot je bila stvar na mestu. Tega se ni naredilo in vzrok, ki ga br. Kobal omenja, ne drli. Ako bi človek verjel, kar on piše, bi mlatil, da je večina delegacije pripadala soc. stranki, kar ni res, pač pa je pripadala stranki SN PJ. Tudi ni bilo govorjeno o kakih kruklh zaradi br. Somraka. Tako je br. Kobal, in nič drugače, zapisnik je pomanjkljiv in krivda zadene tiste, ki so ga urejevali In bili plačani za to. Ce jat aH katerikoli delavec pri delu kaj prav ne naredim, moram atvar popraviti. To zahteva dolžnost In članatvo Ima neomejeno pravico, da xa* na to opooari 5 Joaeph 8aoy, član št. 18. m kvoto is itovito ProAnje za vize s strani ljudi, ki bi se radi prlaelili v Ameri-uo, so v mnogih deželah toliko številne, da mnogi prosilci ne pridejo na vrsto za svojih živih dni. Drugi bodo morali Čakati eta In leta. Na primer, turika kvota znaša 100 na leto, ali ameriški konzuli na Turškem imajo že sedaj 200,000 prošenj a strani ljudi, rojenih na TurAkem. Da ni več prošenj, bi le ti, ki ao doaedaj zaprosili, morali čakati 2000 let, predno pridejo val na vrsto. »irija ima letno kvoto 1000 in 47000 »irijancev čaka na kvoto. Do konca septembra je bilo Čehoslovakiji, na Poljskem in v Rusiji 260,000 ljudi, ki so čakali na kvoto, dočim dotične "nove kvote" znašajo 2874 odnosno 6624 in 2784. To pomenja, da večina teh prosilcev sploh nikdar ne pride v Združene države, . Proti italijanski kvoti 6802 je ba|e 800,000 prošenj. Wa Nemškem je bilo aprejetih skuhaj 44,290 prošenj za vizo, torej ne toliko, kolikor je znaša tš prejšnja kvota. AH s sedanjo mattjfeo kvoto («26,967) bodo pkč Čakali nekoliko več, pa veu-cfarte ne predolgo, i Položaj kvote v drugih deželah je lahko razviden iz sledečih številk: _ _ ,,, Pr«i«nj Daitla Belgija ....... si Prvi odmev kampanje. Easton, Pa. — D^anajsturni delovnik je predolg. Tako je zak-j učilo 14 pleteninarjev pri Krae-•r Hoaiery kompaniji v Naza-rethu. Bosna ao ob treh zjutraj obvestili, da hočejo iti domov. Ker jim on ni hotel dati potrebnega dovoljenja, so z delom vseeno prenehali in se podali na i-granje kart, dokler ni bil delovnik končan. Ko so prišli drogi večer zapet na delo, jih je preddelavec obvestil, da za nje ni več proatora v tovarni. Poaledica je bila, da so se izprtim pridružili vai ostali delavci iz nočnega Šihta in vodstvu dali ultimatum, da mora odpuščene delavce zopet sprejeti na de-Zahtevi se je podjetnik podal. To je prvi odmev na organiza-lo ali bo na nastala stavka. Tej torično kampanjo pleteninarske unije, ki jo je pred mesec pričel Budenz. In kot izgleda, bo revol-ta proti dvanajsturniku kmalo prisilila podjetnika, da ga ukine. za viae v Kvota .......... 1.104 ......... l.lfl Francija Angleško Norveško Avstrija . Finalu ... Madjarzko Utvija .. Lltvanako /■foaiavija V mnogih deželah morajo celo oni, ki uživajo prednost v kvoti, čatati nekoliko let, predno pridejo na vrsto, in vsa kvota je le za nje na razpolago. FLIS. ....... .«5,7« ..... 2427 ..... 8 JI 4 ..:.. 1,41» ..... 5S9 .... m. ..... 28« _____i sss ..... 845 d 1S.C 1» ,eat 4382 141,280 88^000 15.000 80^800 12^00 80,C 50.000 20.000 88.000 lomi irobii 10b \ Čevljarji sbomjejo. ■aašen. — Na prvi konvenciji nove čevljarska ogganisacije lini tod fthoe Workera unije ao od-ho*)ki poročali, da m je novi uniji pridružilo <0 lokalnih organizacij a 16.000 člani. Konvencija šteje 70 delegatov. Atfred Baker L*wiaj tajnik diatriktne aodaliatične organlaarije. Je na ifovoril delegacijo, aaatojl is lokalnih ki ao odstopih Čarterski hoj v St. Pantab 8t. Paul, Mina. — Farmer-la-boritje in vse unije v St. Paulu so pričele velik boj proti predloženemu Čarterju za spremembo forme mestne vlade. Ta politični kontest predstavlja pravo rasre-dno vojno. Velebiznlški interesi delujejo, za uvedbo manažerdko forme vlade, delavci so pa proti. Centralna unija In lokalna delavska stranka sta formirali posebno organizacijo, ki prireja shode, tiska in deli letake proti predlaganemu čarterju. Poaebno organizacijo so utvorili tudi bogati zagovorniki čarterja. ' Waalilagtoe. — Tz hvaležneati do velike naklonjenoeti. ki jo |e Nova uaila irt.aii prnlaednik peruvijike nlh <»rganizacij. I ^publike l^gula do ameriške od konzervativne j dolarske politike v latinaki Ame- Ir^S^r^^ k A ' MU ga bo pozdravila ob irvavgu- D. F. Čevljarji imajo aedaj pH-^j, (^potacija ameriške vlade UnlJ ^L?* konaarvatl\ne do ko- h« mu hm^ stimaonov poa-muniatične barve. drtv. V Clevelandu se je ubi! Jphn Kosten, ko je padel po itgpniicah v klet. Doma je bil Iz fare Matične, star 70 in v Ame-rlkft je bil 26 let. V stari domo-v.Inj zapušča ženo in dva sinova tu pa enega sina.' — Umrl je v Clevelandu Matija Kogoj, doma od Gornjega Logatca. Pri delu si Je zastrupil kri. Tam je bival 24 lot. Zapušča ženo in šest otrok. Avto ja ubil aedemletno hčerko Franka Sviglja v Clevelandu. i— V Sheboyganu le avto ubi Slihona Ajdovška iz Milwaukee ja fn drugi trije so bili težko ra njeni. Star je bil 68 let in vdo-vecJ — Joe. Pišler, gl. tajnik JS-KJ, je težko zbolel. Nahaja se v bolnišnici v Duluthu. . Slovenska veet H Brazilije. Ban Paulo, Brazilija. _ Tukajšnji slovenski delavci, ki so večinoma Primorci, so ustanovili izobraževalno društvo "Primor-je." Vpisalo se je 44 članov in članic. V odboru so sledeči: Franjo Pabernost, predsednik, F. Cernigoj, F. Corič, A. Čopič, D. Tvrdoreka, J. Sinigoj in Slava Tolminek. Namen društva Je — kot je rečeno v pravilih — gojiti tesne stike z domovino, ljubezen do materinskega jezika in splošno pomagati članom ter novodošlim rojakom iz domovine, jih oriehtirati V novo Življenje ter jim dajati potrebne nasvete. Spočetka so se člani krc gali zaradi imena. Nekateri so hoteli, da se društvo imenuje "jttgoalovensko," drugI pa "slovensko." Končno je zmagalA "slovenska" skupina, ki je hotela, da se društvo imenuje "Slovensko izobraževalno društvo Primorje." Velika Ironija1. Buffalo. — Časi se naglo spreminjajo in s časi se navidezno spreminjajo ljudje in razmere. Zvezni vrhovni sodnik MacGre-por je leta 1917 bil Jako aktiVen ,v triminutni armadi gromovni kov, ki ao grmeli po deželi v prid vojno za končanje vojn." Te dni je prišel v Buffalo, meato avojlh vojnih aktivnosti, in je počaatil klub biznismanov s svojim govorom o možnosti nove vojne. "Amerika je danes bolj pripravljena za vojno kot kdaj v zgodovini. Vladni vojni department vedno gleda v bodočnost z ozlrom na možnost nove vojne in invazije naše dežele." ... "Vojna za končanje vojn .. Največja ironija kapitalistične politike. Tkalci smagalt. Ludlow, Maaa. — Po kratki stavki 260 tkalcev pri Ludkm Mfg. kompaniji so se delavci vr nill zmagoviti na delo. Uprli so se bili novim priganjaikim metodam. Pridružili ao se jim tudi na-vijaicl In dosegli povišanja plač. - V Brackenrldgu, Pa., Je u- ^avuko je ^tod Textile mrl Anton Skof, sUr 47 let in Worker« unija in je bila poaledi- doma iz BoldraŽa, fara Radovi-ea pri Metliki. — V Durant Cityju, Pa., Je zgorela Terezija Komldar, doma od Rakeka. Vnela se JI je obleka, ko je polila ogenj s petrolejem. Hiša je zgorela do tal. Po-»esrečenka zapušča moža In sedem otrok. Tri elevelandske Slovenke so bde zadnjo nedeljo ranjene pri avtomobilski nesreči,^ Jtf aa je pri potila pri Thomaavlllu. Pri-sadete ao m rs. Frances Lauache, mra. Karollna Modic In m rs. Ke-kič. v — V Clevelandu je avto ubil tudi 10-letno Angelo Mrvar. a- Te dni ata dva bandiU o-ropala trgovino Franka Soberja v Clevelandu. — ClkaAki hrvaški "Novi Svi-jet* Je prineael aeie laskavo o-ceno zadnjega Banovčevaga koncerta v Chicagu. — Frank Lotrič v Chicagu ja imel nearečo, da je z avtotrukom povozil šestletnega češkega dečka. Bil Je oproščen, ker ni bila njegov« arivna. — V Clevelandu Je aadaiinih lU Slovencev dobilo državi v' alta pravico. ca erganizgtorične kampanje. V stavko je pdsegla tudi levičarska unija tekatilnih delavcev in poslala devet organizatorjev, ki so nagovarjali stavkarje, da pri stopijo v National Teztile Wor kers Unijo. SUvka veaaikov končana. || New Yerk.—Stavka 2000 voz-nlkov avtotrukov v živežni industriji Je bila saključena v sredo z zmago sa delavce. Organizacija živežnih trgovcev Je pristala v povišanje plač. Drugi dan stavke Je situadtfa »»oatala na železniških poatajah tako reana, da ao vse želeanlce uvedle embargo (prepoved uvoza) vaeh živil, ki ao podvržena gnitja* Kljub temu je na prometnih poatajah čakalo konca atavka nad tri tiaoč vagonov živil in allenjave v vrednoati več milijonov dolarjev. Milamukee. WU. — V aredo je izbruhnil ogenj v atolpu mestne hiše, ki Je pogorel do telesnega ogrodja. Gasilci niso mogli pulti, kajti curki vede niao mogli doaeči višine 860 čevljev. i, 11. oktobra. Kari Kaotabjr: Obrit razvojna zgodovine človeštva Hebrajci (Judi)«,ne podjarmijo dona Čega prebivalstva Kanaana, temveč jih IK>mi re ali preženejo, ne tvorijo nobene vojake ka ste, temveč tvorijo pod varstvom svojih gon kmečko republiko samo z dvema stanovon* ljudstvo in duhovniki. Odtod, Judom Ugu vladna oblika teokracije. Kraljestvo ae ruti je šele kasneje kot potrebno vojakovodstv© boju ca obstoj proti zunanjim sovražnikom Istočasno se razvije Judom lastna oblika m noteizma (—vera v enega aamega bo^a, ki j močnejši kakor bogovi vseh drugih plemen i ki je torej edini vsemogočni bog). Ko so Grki prišli v svojo sedanj«, do^ •vino, ao samo na posameznih mestih našli prej stavnike višje kulture: Feničane — tam se j stvoril duhoyniški stan. Po kulturi zaoatil prebivalstvo ho našli v bogatih ravninah T< sallje, Beotije, Mesenije, Lakonije, Arm Tam se je stvoril vojaški stan s tlačani. Gon te pokrajine so ali znale obraniti svojo sanM stojnost ali pa so bile tako redko naseljene, d je prvotno prebivalstvo brez sledu izginilo k< v Atiki, kjer so bili samo svobodni in kupljei sužnji, toda nobenih tlačanov. Neprestani boji za obstanek so komui stične instinkte tako obvarovali, da so Gr! ostali zmagoviti proti individualističnim k« tingentom Perzijcev. Toda mir s Perzijci, nj hov vpliv, naraščanje privatne lastnine je rod lo individualizem, pomehkuženost, padanje it vila prebivalstva. 2e \ peloponeški vojni se to jasno pokazalo. Prvi, ki je zavestno mg varja! individualizem, je bil modrijan Sok r tes.f Od njegovih učencev je bil Alkibiades i dajalec domovine. Kaenofon general plačai vojake, Kritias plutokrat in mnogo slavij« Platon aristokrat in sovražnik svoje domoi ne. Njegov ideal je bila Sparta, ki je uni« njegovo rojstno mesto Atene. Ta lndividui zem je bil eden glavnih vzrokov padca Aten atensko ljudstvo je zelo dobro vedelo, kaj storilo, ko je obsodilo Sokrata, ki je spodkop val temelje države. Naravna poaledica individualizma je bi vojaška monarhija.* Kakor hitro izginejo k munistični instinkti, se mora pojaviti moj, izsili požrtvovalnost, disciplino, samozatajev nje, ker se te same po sebi ne pojavijo. T» je prišla Grčija skupaj z individualistično p< zijsko državo v roke makedonske vojaftke n narhije.... Ta helenaka država je morala k sneje pod Ječ i plemenu, pri katerem so bili li munistični instinkti še močni: Rimu. S tem stopimo v tretjo periodo: romansl ga interhacionalizma. Prav tako hitro, kak je bil grški komunizem zastrupljen po peri skem lndividualizmu, je helenski (grški) ini "Vldualizem spodjedel rimski komunizem in * jaška monarhij le zmagala tudi v Rimu. Kot naslednika in služabnika rimslv \ jaške monarhije najdemo krščanstvo. Med i dividualističnimi narodi rimske države je i mo eden ohranil komunistične instinkte: jude ski. Judovsko-egipčanska vera monoteizmt ne samo po vsebini prekašala vere drugih lji stev, imela je tudi edine vernike in navdute borce: zato je morala v boju za obstanek zrt gati nad drugimi. Toda vladajoča vera ni n gla postati, ne da bi sprejela značilnih lastno dobe: internacionalnost stoji na mesto ekski zlvnosti (izključevanja vsega drugega), rti nacija (uklonitev) na mesto kljubovslnosti,1 dividualizem na mesto komunizma, teokrad je dobila oblike rimake centralizirane biroki cije; tako ae dvigne krščanatvo — kompron individualistične romansko-helenske kulture premočnih komunističnih instinktov judovil ga ljudstva. Medtem je razpadla rimska držsvs, ki pi našla nobenega naalednika. Surove tolpe pridrvele z vseh atrani, da zaviamejo izp« njeno meato. Rimska individualiatična kuH ra je z judovstvom in arabskim komuni«^ dala islam (muslimansko vero). Islam * navezal na aleksandrinsko kulturo in zato n vija pozitivne znanosti: matematiko, sstroi mijo, mehaniko, medicino, ki ao čez Spsnijo južno Italijo prišle v Evropo in tu tvorile 1 melje za znanost in rasvoj .tehnike neodvii od Rima. (Dalja prihodnji*.) Ameriško življenje 9. Mačji zvšnec. Riverside je gisdave čikaško predme* Razkošne hiše se skrivajo v parku. Okoli " ke hiše so široke trate. Prebivalci hočejo, d* Um dosti sence in doeti zelenja in cvetjs. » Čejo tudi doeti ptičev. Prvič so jim brodošli zaradi žvrgolenja, drugič ps zarsši biranja gosenic, da bo drevje bolj isieno. t« in košato. Ptiči morajo imeti vso svobo* Riversldu. Ptičja svoboda pa ni mogoča pole« ** svobode. Riverside j« poln mačk in ma*» Tam Je dosti starih, bogatih devic. Stare« vice ljubijo mačke in mački ljubijo pt> - J storiti? Sešli so se mestni očetje v lepi hiši In rešetali ia rešetali mačje-pUčj« nje. Končno se skleniU, da mesto ne **» riti mačkom nič žalega in mački ne smejo ■ riti ptičem nič žalega. Da se to doeei*. ^ vsak maček in mačka imeti svooec »s Zvončkanje naj opoaori ljube ptičk« smrtna nevarnost blizu — pa se naj < Tako Je bilo rešeno težko vprašanj- i» « ia ostal sit in koaa cela v bogatem Rivern* NOVO BLAGO NOVE BARVE petek, 11. o [trrdno ^^^L^r ^iNTAT NA DETFEKTIVA. Beogr^. 25. sept. 19«. Zadnje dni se je vršila in da-JuSjuaU pred izrednim so-zaščito države razpra-,, Marku Ožantfu, nata-Z^St ObteženJe bil JI 24. decembra lanskega leta 5£l umoriti zagrebškega d«. Uiva Alfreda Grauerja. (Iraoer je sedel omenjenega večera v kavarni "Korzo" v Za--rrebu Znano je bik>» da je GrVuer eden od agiinih detektivov, ki je bil epozicionaleem vedno za petanli in vohutfil na vse strani. Poznali »o ga. In tedaj u bil čas Se posebej razburljiv, «j je bil Zagreb še zavit v črne ustave radi smrti Radtfev in Basartfka, ki so jih v parlamentu pobili. Ožani« j« bil član hrvatske nacionalistične mladine, bil vedno na vseh demonstracijah proti režimu, ki je tedaj iz Beograda vihtel svoj bič po pTe-čanskih plečih. Grauerja je natakar v kavarni Koni krog pol 8. zvečer poklical, naj gre k telefonu, da ga nekdo kliče. Grauer je res stopil a ko je šel mimo garderobe, se je izza zastora pokazala neka roka z revolverjem. StiH streli so bili oddani proti Grauerju, dva sta ga zadela. Eden v prsa, eden v nogo. Na razpravi Ožanič zanikuje, da bi bil on streljal na detektiva. Aretirali so ga namreč kmalu po tistem večeru, ker je Grauer dejal da ga je bržkone Ožanič hotel'ustreliti. Bil je istega večera v kavarni Korži, a je kmalu po 7. uri odšel. Sumijo, da je potem O-žanič s ceste motril življenje ih gibanje Grauerja v kavarni, in da je potem stopil skozi vrata s 'ceste v garderobo, ko je videl, da odhaja Grauer proti telefonski celici, ter ustrelil nanj prvič, drugič... četrtič. In pobegnil v kavarno Jadran. Ožanič se sklicuje, da je ves večer sedel v kavarni Jadran. Razprava se je danes zakjljuči-la. Graufcr je stopil pred M*ii*če i znakom hrvatske nacionalistične organizacije (Hanao) v gum-bnici. Ker je ta organizacija raz-puaeena, je državni pravdnik za časa razprave razftiril svojo obtožnico tudi za to "zločinsko" dejanje. Razprava se je končala z obsodbo Ožaniča Marka na 15 let ro-bije in dva meseca. Razsodba se utemeljuje s tem, da je bil Ožanič opozicionalec in da se *je nahajal tistega večera v kavarn Korzo, da je potem ob sedmih odšel in zunaj opresoval gibanje Grauerja. Ožanič je baJe tudi pred pričami izjavil, da se bo na Grauerjem maščeval. Daje bil 0-ianič hud opozicionalec priča tu di pismo, ki ga je 22. dec. 1928 pisal neki gospej v Beograd, kjer izprasujc. kaj je novega v tem "razbojniškem Beograda" in že "vsem srečen božič in novo leto v dum. <1h pričakajo drugi božič, ko se bodo po Beogradu vile Črne zastave, kakor vihrajo letošnji božič črne zastave po Zagrebu in v naši ožaloščeni domovini. Ta telja ni le moja, temveč vse-I ta hrvatskega naroda!" V pismu IPt trdi: "Med tem ko ti pišem, (Pričakujem vsak hip aretacije. Ranico izvedel iz zagrebških čanopigov. Vem, da te bo iz-l^radiio. ali ne čudi se temu, ker je sojeno, pa bom trpel po Je-kh. dokler ne zašije svoboda ■rvatskega naroda. Ti veš kak-nem in kako sem žejen kr-k" • ^^ i |Na |w>dlagi vsega tega je sod-J» *nat obsodil Ožaniča na 10 I* »> 2 meneča robije. Zagn-b je v zadnjih časih do-j m'">Ko atentatov, bodUl na kakor tudi na zgradbe, idaj izročajo jug. časopisi, • W 1. svgusta atenUt na IJ*'»]>>* Zagrebške iandarmeri- hu i niti , n*m slučaju niso na- I aii k r t • i ov — I« v »lučaju napada J* ^'"ktiva Grauerja so prijeli ter ** »poznali krivim | »Vv, „He|)e ? j^l. FJ^^i je bila prva zlata ne-* J^hi. Ustrašili smo se » i»Hek, ko je nenadoma dr^vstl, in jt še v soboto | ™r»J grmelo in treskalo na vse fvrt* A čudet se je bil do- godil, naravnost čudež. Dočhn je lilo v soboto zjutraj vse nebo za bito s črnimi, grosnimi oblaki in je deževalo ter grmelo, je opol dne sijalo že aolnce in vea »vod e bil jasen. Popoldne je ie prav toplo prepojile ozračje. In zato amo z veseljem počakali nedelje. Zdaj nam je aolnce že prijazno, tudi oni, ki se poeti tajco boje prevročega aolnca, so zdaj veseli, če posije solnce. 'o nekaj ur dežja je zrak jesen sko hladen in šele opoldan solnce premaga in greje. Listje na drevju se že barva, zadnji sadovi vise na drevju, ajda je dozorela in polna upogibi je, kmetje so v so->oto hiteli po polju ter delali— dežja ao pričakovali, prosih — meščani pa so kovali načrte, kam na nedeljo. Penzijonisti, ki tako radi otva-rjajo pomlad s toplim solncem in spet zaključujejo svojo eeaono s prijetno toplim jesenskim solncem, so imeli že vnaprej določen program za nedeljo. Ali skosi Tivoli do Čada, ali po Roftnikji, še rajši pa na Golovec. Tudi na Grad je prijetno iti, klopi so na solncu, otroci se igrajo in kak zavod pripelje svoje učence in učenke, ki čebljajo in gledajo jubijansko polje in Barje in planine. Golovec — to je najbolj obiskovana točka ponižnih nedelj skih izletnikov pondadi in jeseni. Listje pada že na stezice, šumi ti pod nogami — stari smo že, stari, kmalu bomo šli z listjem v zemljo. In pobirajo na Golovcu dračje in storže, smrekove in borove, gledajo veverice, kako skačejo po vejah, ter mislijo na bog ve kaj. Zemlja jim že diši. Včerajšnja nedelja je bila kar najbolj lepa. Solnce se je upiralo na gozdove in travnike, ceste in stezice. Vsi ljudje so skušali oditi vsaj za malo časa ii mesta, večina se je odpeljala na deželo ali vsaj v bližnjo okolico, ne več. skrivat se pred solncem, ampak iskat ga. In tako je bil včerajš nji nedeljski popoldan put ir dolgočasen v mestu, pust, kakor je le v Ljubljani. Nedeljski popoldan v Ljubljani je neznosen Ven moraš, sfcerboš taval po u licah ali pa' boš sedel v svoji,so-bi i« se skušal ubraniti vse tišine in miru, ki je v mestu. Tako tiho je, da je tišino slišati. Nočni napad pri Celju. Celje, 24. sept. 1929. V celjski neposredni okolici so zadnje čase kaj pogosti napadi, tako laije kakor tudi težje na-tufe. Prav zadnjo soboto se je •pet izvršil krvav napad na 80-letnega delavca Franja Kuharja, ta se Je vračal prti domu po cesti pod Pefiovnikom. Bilo je nekaj po osmi uri, torej še v zgodnjem večeru. Nenadoma sta stopila predenj dva človeka, ki sta začela kričati in vpiti "Auf-biks". Kuhar ae jima je hotel o-gniti pri srečanju, a onadva sts padla po njem ter ga vrgla na tla. Pretepala sta Kuharja z mnogimi udarci/ vendar se je Kuharju posrečilo, da je pobegnil iz rtJurtilT rok. Toda eden Izmed napadalcev ga je brt dohitel ter mu zasadil nož med pteča. Kuhar je kljub rani zbral vse svoje moči ter bežal in ubežal ter se s težko muko privlekel domov. Slabosti so ga že Obhajale saj je zgubil spotoma mnogo krvi. Žena je brž poklicala zdravnika, ki ji iigotoviU da rana k sreči ni nevarna, ker niso ranjena plju-ča. Pa« pa bi bilo bolj nevarno kakor hitro bi ga bil zabodel ni žje, ker bi gotovo ranil pljuča — rana sama Je ft cm globoka Napadalce zasledujejo orožniki Beegrajskl absurdi la ie od kod. Beograd, 24. sept. 1929, Beograjski novinar Z. je objavil tele drobtlne, ki pa so resnične In s*to vredne, da jih natisnemo: Včeraj zjutraj sem šel čez Cvetni trg. Dva kmeta ic lilri-Jeva sta zlagala s poinegs voza: tri košare paradižnikov, dve košari grozdja, štiri vreče paprike in štiri vrefe aelja. "Koliko bo* izkupil za vse te"? "fttlri sto dinarjev v najboljšem slučaju, «e bo sreča zdrave imela." A za to sta plačala — pravita — 50 dinarjev občinskega daVka in še za mesto In drugo bosta morate plačati 22 dinarjev. Dr. PltlšMIirill Krieehe: ŽMavzftfcvtt Začel sem računati. Za nabiranje je bilo potrebno tri dni Vzemimo najmanjšo mestno ipe zdo: 30 dinarjev To znaša torej n. WJ.VVU, u. ^ ^ 90 dinarjev. Za konje ih voz s. ;iaflnj!m družabnim redom, ka- Ko je leta 18*t baselski pravnik J. J. Bachofen obelodanil ^voje genijalno delo "Materinsko pravo", se je pozornost znanstvenih krofov prvikrat u-itavila na dejstvo, da je pred da plač njo za en dan najmanj 10C Din. Dnevnica za oba ta dva* k teri povsod postavlja moškega v IHP . enter vsega, a šeni predpisuje sta to naložila, pripeljala, pro dni|re kategorije, I dala in se vrnila: SO dinarjev Vse skupaj znate torej 822 Din l^n^Tpo" Trej za štiri mesece dela: saditev, oranje, kopanje, gnojenj< in vsi drugi produkcijski stroški ostane 78 dinarjev — če bo pa« prodal vse za 400 Din. Vsa sreča je, da kmet ne vodi knjigovodstva, kakor mu tc stroko^njaki-agronomi priporočajo. ' O tem sem mislil tudi opoldan, ko sem v restavraciji plačal sa lato paradižnikovo i 4 dinarje Gostilničar, ki kupuje paradižnike na košare, plača sa kg pribli ino 30 par, torej skoro tri kll< na en dinar, ^iz ene kile papra-vi štiri dobre^iorcije. Mislil sem na to tudi, ko sem moral plačati natakarju za krompirjev pire 14 dinarjev, dočim je 1 kg krompirja — če g« kupi? na košare — 30 par. Mislil sem na to tudi, ko sem moral plačat' za liter dalmatinskega vina 2* dinarjev, a vem, da v Dalmaciji ponujajo najboljše vino po dv« dinarja. V gospodarstvu se pravi temu-le takole: posredovalci vzame, jo več kot desetkrat več kolikor pa dobi aam producent, za vep svoj trud. A tega menda v svetu ne najdeš nikjer /razen pri nas. ti • Popoldne neka kmetica pred kavarno "Moskva". Ponuja cvetje ki ga je vzela od nekega beograjskega vrtnarja, da ga pro-laja, ker je svoja dva piščance *e prodala na trgu. Zato ji bo dal vrtnar 10 dinarjev. "Ali se ti, žena, izplača, da se motaš ves dan tod za borih 10 dinarjev?" "Kaj se ne bi izplačalo? Se dim tu do vlaka, p* zaslužim deset dinarjev. A na vasi bi ta 10 dinarjev morala kopati ves dan." | "A grunt in zemUa gresta po zlu." "Jok(ne), pravi oaa, ne, propada mi grunt niti zemlja. Glej te, tudi kmetov sin nosi po mestu reklamne table za dva kovača (20 dinarjev) na dan, a za ta denar mu delata doma na polju dva človeka od zore do mraka. Ft • < *'' : i* - i - - jt ' e I To so beograjski absurdi, ki ao doma tu^i drugod. Kmečki pro-ducent zasluži prekleto malo, točno preračunano, aploh ne zaaluž nič, marveč mu le deloma pla čajo ves trud in vse delo. Posredovalci pa zaslužijo s Um silne vsote. ■Črna gor i se drži s svojo planino Lovčen Dalmacije. Pri mestu Kotor. U Lovčena in njegovih borih gozdov nosijo ženske po pet šset ur daleč vsak dan na trg: dračje v butariesh, oblje, sir i. t, d. Butarice drv prodajo z a 8 dinarjev; za teh osem dinarjev pa kupujejo po kotorskih kasarnah od vojakov kruh. Petem spet lezejo po kamnu, razbeljenem v Južnem solncu, navzgor v Lovčen, po pet, šeat ur, da zvečer v mraku nabirajo suhljad ter jo naslednjega jutra spet tovo-rljo nsvzdol k morju, v mesto. Grozdje je Um po dinarju (v Dalmaciji, ne v Lovčenu), para-dajzi prav tako, oglje je v najboljšem slučaju pet kron (I Din ZB par), smokve-fige 20 do 40 za en diner.... kje je tu poplačan producentov triyl in njegov celo-leten napor? Stopi v dalmatinsko reeUvra-cljo, naroči paradižnikovo sal^to pe boš, plačal najmanj • do 10 dinarjev zanjo. Res dobro, da kmetje ne vodi jo knjigovodstva, saj bi jih zre-volucionirslo vse to. obstojala vladavina iene» ko se ji otrok i in je imela *ena vodilno nalogo v družabnem življenju. V tisti dobi, ko se knjiga pojavila, ji niso pripisovali takega pomena, kakor £a ima danes. Nla vsak način, je Sociologija prevael* mišljenje v «mialu Bachofena, kateri, pok g očite prednosti, ki jo pripiauje .natrimonijatu, vsekakor zastopa stališče, da je pravo očetovstvo nekoliko superiornejše, ker, mesto instinktivnega, ki je vladalo v dobi matrimonijaU, mesto mistične povezanosti tedanjih ljudi/ poaUvlja mirno jas aost razuma. Po Marxu in En-urelsu, posebno po EngeUovem delu "O izviru družine" je prevzel socializem pojem o materinskem pravu ali v docela različnem pojmovanju Engels se je naslanja) na delo amerikanake-učenjaka Morgana, "Prazgo- 1___t__Wi i« J.&t/t nah in obratih ter agublja na U način svojo ekonomsko in notranjo odvisnost. Ml gremo nasproti dobi enakopravnosti ženske, ki bo podala dokaz, ali je iemka v resnici sposobna za lita ustvarjanja kakor moški. Afco hočemo vzrok s potlačenosti ženske aapopaati a principi-jelno jasnostjo, ne "smemo pozabiti na dalo, ki je zadnje čaaa doprineslo mnogo bistvenega k razjasnitvi tega problema. To je knjiga profesorja A. W. Ne-milowa: "Biološka tragedija žene". V tej knjigi se na telesu žene dokazuje, da je ona v mnogo večji meri kakor moški pod-rejeha službi zaščite življenja in vsled tega podvriena tragični preoblbžitvi, kar ai sicer more ublažiti ali čemur se ne more nikdar popolnoma izogniti. Ta preobremenitev se edino v otroški dobi ne izraža; ali pojavlja ae še a prvo menstruacijo, katera, tudi pri zdravi šenaki, deluje na teleano ravnotežje (povišanje krvnega pritiska in temperature, hitrejšo delavnost srca, razdrašljivoat živčnega sistema Itd.) povečuje ae nato v težki obliki v času nosečnosti, ki nikdar ne poteka docela brez težkoč (psihoaa noeečnoati) In dosega višek pri porodu, kateri mnogokrat pripelje ženako na rob groba; nadaljuje ae dalje v posebni privezanosti otroka z materjo, ki sega Uko daleč, da čuti mati potrebe otroka v taki meri kakor svoje lastne in da njeno zavzemanje xa otroka mnogokrat pomeni žrtvovanje same sebe; naposled se ta pre-oblošitev končuje s dobo klimak-terija ženske, ki se, z -mnogo eklatantnimi pojavi staranja, pojavlja približno doset let pred impotonco moškega. Po spol-u Fraak Ip Jenale KraaovaUt atariia; Fraak Jr„ Ia Doria, Metri v Holaopple, Pa. V Ctevelsada, OfcJo, Fo»'ov«utl KAZEN IN Levatik. * . ^JŠmmJt- ' L / VIII Zoget "Dovo Du haat Diamanten und Perlen ... (Demante Imai In bisere ...) Kako j« dalje? To bi zapeli . . Du hast die »chdnstfn Augen, M&dchen, waa willst du noch mehr? (Najlepie tvoje »o oči, — povej, dekle, kaj hodeš ie?) • Kako pa, was willst du noch mehr, Uko misli bedak!.. Ah, ali pa tisto: V poldne v nem taru v dolu DagesUnskem— Ah. Poljica, kako *em ljubila to romanco. — Ljubila «em jo do oboževanja!... Vel, tvoj oče Jo je pel ie kot ienin.. . . 0, dnevi . . . To bi fapeli, to! No, kako gre - kako, porabila Mm _ »pomnite me vendar, kako gre naprej T Bila je ailno razburjena in poizkuiala je vstati. Nazadnje Je začela • vlm in trga/očim se glasom, vzklikaje in loveč eapo pri vsaki besedi, z naralčajočo grozo na obrazu: V poldnevnem laru! ... v dolu! . . . L>a-gesUnskem! ...» svinčenko v prsih! "Ekscelenca !" je zatulila naenkrat s presunljivim glasom in vsa oblita z solzami. "Branite sirote! Spomnite se gostoljubnosti rajne-ga Semena Zahariča! . . . Lahko rečem, da je bil aristokrst!... Ha!" je vzdrgetala, kb se je spet osvestila, in se nekam strahoma ozrla na okrog; a takoj Je »poznala Sonjo. "Sonja, Sonjar Je izpregovorila krotko in ljubeča, kakor bi se čudila, da Jo vidi pred seboj. "Sonja moja mila, ali si tudi ti tukaj T so Jo dvignili. r olj! . . . Cas je! . . . Z Bogom, revi-ca! . Kljuse Je izmučeno do smrti! ... Pri, kraju Je z njim!" je kriknila obupno in srdito ter padla z glavo na blazino Zopet Je padla v nezavest, ki pa ni trajala dolgo. Njen bMorumeni, izsuieni obraz se Je povesil nazaj, usta so se odprla in noge so se krčevito iztegnile. Globoko je zdihnila in umrla. Sonjfi se Je zgrudila na njeno truplo, objela jo z rokami In ostala tako, nepremično, prltlakaje glavo k izsuienim gradim pokojnlce. Poljica se Je vrgla k materinim nogam, poljubljala Jih io plakala na glas. Kolja In Leniča, ki ie nista vedela, kaj se Je zgodilo, a sta slu£ tila nekaj silno strainegs, sta se prijela z rokicami sa rame, uprla oči drug v dragega in naenkrat, oba hkratu odprla usta in začela vpiti. Oba sta bila ie v svojih kostumih, on v tur-banu, ona pa v kučmi z nojevim peresom. In kako m je znaiel tisti "pohvalni list" naenkrat na postelji, poleg Katarine Ivanov-ne? Kazkolnlkov ga je videl ležati na zglavju. Sel Je k oknu. Lebezjatnikov Je prihite! k nJemu. "Umrla Je!" Je dejal. "Rodlon Romanovič, povedati vam imam par nujnih besedi," se Je pribllftal ie Svidrigajlov. Lebezjatnikov mu Je takoj napravil prostor In se rahločutno odstranil. Svldrigajlov Je odpeljal začudenega Razkolnlkova ie globlje v kot "Vso to nadlego, torej pogreb ln"vse ostalo •vzamem nase. Veste, stalo bi lep denar, jas pa sem vam itak ie povedal, da Imam odveč. Mala dva in Poljico bom dobro shranil v kakem zavodu sa sirote in založil za vaškega do polnoletnosti glavnico poldrugtisoč rubljev, da bo Zofija Semenovna lahko popolnoma brez skrbi. Tudi njo potegnem is blata, saj Je čedna punčka, ne? Sporočite torej Avdotiji Romanovni, da sem porabil nji namenjenih deset tisočakov na ta način." "Eh, vi nezaupnež!" ae je zasmejal Svldrigajlov. "Saj sem rekel, da imam denarja nad potrebo. To storim pač Uko, is samega človekoljubja; — ali vam ni po godu? Tale" — pokazal Je • prstom v kot, kjer Je stala postelja s mrličem — "vendar nI bila. #'ui" aH pa stara oderuhlnja. No, povejte, kaj je boljie, *all da živi Lužin In počenja podlosti, ali da ona u-mre?' In ako jaz ne pomorem, bo na primer '»aiU Poljica na isto pot,' kaj ne? .. Govoril je te besede z veselo, namigava-jočo iegavostjo in gledal Razkolnikovu pozorno v obraz. Razkolnikov je prebledel in mraz ga Je pretresel, ko Je sliial svoje lastne besede, ki jih je govoril Sonji. Naglo se je odmaknil in osuplo pogledal Svidrigajlova: "Kako — veste T' je zaiepetal, jedva so- peč. "Zato ker stanujem tam za onole steno, pri gospe Resslich. Tukaj je Kapernavmov, Um pa madame Keaslich, stara in zvesU moja prijateljica. Sosed sem." "Vir "Da, jaz," je nadaljeval Svidrigajlov, ki se je tresel od smeha. "Zatrjujem vam na častno besedo, mili moj Rodion Romanovič, da ste me Jeli strainO zanimati. Saj sem rekel, da prideva ie skupaj; povedal sem vam naprej — ali vidiU, da sva se seila? Videli boste, kako prijazen človek aam in kako dobro se da živeti z menoj , . »% J SESTI DEL. % t Za RazkolnikOva je napočil čuden čas: kakor bi bila padla megla pred njegove noge in ga obdala z neizbežno in morečo samoto. Ko se Je pozneje po dolgom času spominjal tistih dni, je čutil, da mu je zavest nekako temnela in da je ih> Uko naprej do končnega poloma. Bil je popolnoma prepričan, da se je takrat v mnogočera motil, Ha primer glede časa in presledkov med posamasnimi dogodki. Vsaj U-krat, kadar se je apominjal nazaj in si polz-kuial razlagati sitojo spomine, Je dognal o sebi marsikaj iele g pomočjo podatkov z drugih strini. Zamenjaval je dogodke z dogodki in smatral nekatere ta posledice naključij, ki so bivala samo v njegovi domiiljij!.. Včasih ga je tbhajal bolestnomučen nemir, ki se je izpre-rainjal celo v smrtno grozo. Spominjal pa se je tudi, da eo prihajale minute, ure ln morda celo dnevi, polni bresbrižnoetl, ki se ga je lotevala v nasprotju a prejinjim strahom, brezbrižnosti, podobna bolestno ravnoduinemu razpoloženju nekaterih umirajočih. Sploh se je te poslednje dni tudi on sam nekako ogibal jas-in treznega razmišljanja o svojem pplo-nekateri vsakdanji dogodki, ki so zahtevali Ukojinjega rasjasnjenja, so ga posebno togotili; najraje pa bi se bil reiil skrbi, ki so v njegovem položaj« pretile s popolnim in neizogibnim poginom, ako bi jih zanemaril. Posebno ga je vznemirjal Svidrigajlov, v katerega je bil kar nekako zagrizel v svojih mislih. Odkar mu Je Svidrigajlov v Sonj i nem sUpovanJu ob smrtni uri KaUrine Ivanov ne Uko jasno govoril tisU prenevarne besede, se je bil običajni tak njegovih misli ves nekako izprevrgel. Navzlic Umu pa, da ga je to dejstvo Uko zelo vznemirjalo, se Razkolnikovu vendar ni mudilo razjasniti položaj. Včasih se je naenkrat znaiel kje v kakem oddaljenem in samotnem delu mesU, v skromni krčmi, kjer je aedel sam In vee zamišljen za mizo in ae ni mogel spomniti, kako je sablodil tja. Tedaj se je naenkrat spomnil Svidrigajlova in oMla ga je jasna In razburljiva zavest, da se mora čim* prej pogovoriti a tem človekom in priti s njim do končnega zaključka. Nekoč, ko se je podal nekam onkraj mitnice, se mu je celo dosdevalo, da Umkaj pričakuje 8vidrigajlova in imaU Um dogovorjen aesUnek. . Drugič se je prebudil ie pred solnčnim vzhodom nekje v grmov-ju na golih tleh Ia ni vedel skoro ničesar o Um, kako Je zablodll v tisti kraj. Sicer pa je bil par dni po smrti KaUrine Ivanovne že dvakrat v družbi Svidrigajlova, obakrat v Sonjinem stanovanju, kamor Je zahajal večkrat brez posebnega povoda, toda vedno le sa trenutek. Obakrat sU govorila le nekoliko kratkih beeed, niti enkrat pa nlaU izpregovorila o poglavitni točki, kakor bi se bila na tihem domenila, da bo«U o Um do gotovega čaaa molčala. Truplo KaUrine Ivanovno je ležalo ie v krsti. Svidrigajlov je skrbel sa pogreb in dajal potrobnr odredbe. Tudi 8onja Je Imela mnogo opravka. (Dalje prihodnjič.) nega i iaju; ravnajo nag vse. AM zato ne šmarno razumet* vailh besed, ker vi ne razumeU naiih? Lep sklep! Vi bi nam hoteli odreči pravico govorjenja, vi, ki trdiu, da mizice govore? vi, ki hočete, da kvarU govore? vi, ki verujete, da zvezde govore? vi, ki sU določl-Kjj vzame oAmico in kralj damo, da se Zemlja suče in da je dve in dve itiri?.... |Toda, Sirote, nlčeear tega ie nikoli nieU dokazali. AH je bolj umno misliti, da bo vai konj zmagal, ker sU flUvili nanj in ne, ker je aam sklenil biti prvi. kakor pa verjeti, da Živali zato ne govore, ker vam nimajo ničesar povedati? Pojdite, pojdite, ljudje? Vsa vaia znanost temelji »a domnevi, vse vale življenje na dogovoru, vsa vaia vara na strahu, vsa va-ia naravnost imi napuhu, vse va-ie gospodarstvo na terjatvi. PojdiU, pojdite, ljudje! Saj ne razumele niti trohice, ne poznate niti ssmega sebe. Ničevi sU kakor )f*. Kakor Hi ste podvrženi lakoti, žeji, ljubezni, bolezni, Smrti. Samo da vi umete o vsem razpravljati, Mi — mi poslušamo. Mi prosi mo. Mi vam prelivam* svojo ki?. V naiem početju jo iskrenost. Je nedoBnost, je neka ifcoč, je vse, kakor je v nas pole«! Bog J* česar mi nočemo "organizirati Kaj veste vi? Nič. Kaj hočete vedeti? Vse. Kdo vam pravi, da ste lepi, ko sU vendar sami posUvili zakone Estetike? Kdo vam pravi, da sU dobrf, ko ste sami postavili zakone Morate? Kdo vam pravi, da je vaia sodba prava, ko ste sami posUvili zakone Logike?! Kdo vam pravi, da poznate du-io bitij, ko ste sami posUvili s* kone Psihologije? Kdo vam pravi, da niste popol ni bedaki, ko ste iz strahu, ne ve doč, kako bi zadeUU največjo vr konib dovoljeno dvomiti. Zatorej govorimo. Zatorej pttemo. Čutim, da sem va« raztalil. A priznati moram, 2ftal, ki sem, da mi ni žal tega uvoda. Vendar sem svoja razmišljanja pozneje izročil tistemu, ki skrbi za moj telesni blagor, da jih on napiie, ker pozna boljo od mene skladnjo n pravopis, ki ste si ju izmislili za kompliciranje svojega življenja.... Hfe> so gi "o«T uredili življe-mje? Vsi vedo, da so "oni" priili na svet čisto nagi, kakor Mi. Iskali si hrane, kakor Mi. Parili se ob svojem času, kako Mi. Plen in so-rsthika vohali od daleč, kakor Ifi. ■fle vem, kaj se je odtlej zgodilo, a vse se je e temelja izpreme- ifloL - .^HHHHHHi^H in medtem. ko smo Mi ostali čisti, vsi blizu volji mojstrovi, je nje preuredila bolezen, ki je danes dosegla svoj viiek in ki so jo oiabno nazvali Civilizacijo Tako, da bi, če bi srečali kje na ie neraziskanem koncu sveta kako bitje, podobno njim, kakrini so bili nekoč, da bi n)|idallfrrt okoli, vratu, verigo, in ga -kazali na trgu Iz delca duhovnega kvasu, iz ialoatne enačbe in neskončne slabosti, iz katerih jih je veliki kemik ustvaril, so "oni" napravi zel y svoji'^ii, izumili Metafiziko? Zgradili ste svoj svet skoz prizmo svojih čuten. Brez njr sodite menda, ga vobče n(. A v~ dar je nek) izven vip; tedaj ne obstoj*'iz sebe? Ugovarjati ? *j5vo primera barv. Pa obsto. teoretično vi, mimogrede, da likujemo desetkrat PETSfr 11. OKTOBRA ni na tej natanko Paul Achard: Ml, PSI V /*•»■«.« >• U d N. UUm k* ,10» r. AekmnU It, Ckbu" h 7'Mtian Otrmmtd v nit j imm hr»cdo Njtfvt mUU o Mmvtikt druihi, • trki hm trn in iivmht*m rob/, tf .J*>kmtih mtd nemi in "Njuni" t* vrrin*. i* m I njimi trt m mi,o tudi naii Mm I ti) L čtivtrmnoimi evfer imm U prrmnmfmkrml f>nt. ;« tU*r tmdi krinton nmtproli nmm dtonml im tlrmptm _ u vtt I*t dmkmnt — Dmntt primmUmo v l't*vdn iirltAkt t rt k ptg/evt/. Cetveroiuktno aree. Oe bi bilo kje kako bitje, do-volj dobro, da presodi vso dobro-Jo sveta, ia bi na eno stran teht-niče položilo Pasje srce, na drugo pa sira vseh drugih božjih stvar-•tev, bi bil* naia Pasja sna tako težka, da bi »i Sodnik sakril obraz. ukaj Pes Je bližji Krtutu ko tlovek. Nikoli nisem videl angelov in ne vem. kaj ae godi v neebelh; toda na semlji ni nihče boljži od Nas. Vse Živali bodo Izginile Clovo-kova aebičnoat jih bo ugonobila: režite ae bodo morda le itn«. Iti so mu koristne. Človek ubiji Človek je. kar Je ubil. Človek se oblači s tem, kar je ubil. Naie meso. mtii dragoceni kožuhi, naie lesketate ae perje, na-ža trpežna koža. vse tisto, kar je Bog ustvaril svetu v veselje, pogin ja pod roko tisUga. ki s| Je prilastil oblast, ne da bi kdo vede), sekaj. Bog Je enako ustvaril veter, zvezde, vodo, drevesa, živali In človeka. t Naj Nam povedo, kdo mu je najbližji! Mi val smo si enaki po pravicah. Gospodstvo? Znanost? Napredek? Vse to utegne Jutri uničiti vo-čjl morski val. Naj se Isnenada poruii stmo-•fersko ravnovesje in naj prestanejo utripati vsa srca na svatu In umro I njimi vsi Igumi: novo človeitvo si bo moralo iskati hrane po vaeh »tirih, a ust ml. In sateti znova svojo tragično pot navzgor. Dane« smo v znamenju gospostva človekovega. In prelivanja Mualake krvi po goagpstvu, po pokorftfilni brez ugovora; "Sem, SulUn! Tu-le le-si!" 2vižga nam! Kolikino prezira-nje za naj boljie bitje sveU! Seveda je res, da samo Ml u-bogamo na žvlftg! Ce verujete ali ne verujete v preseljevanje duž: nimate pravice zaničevati 2ivali. Kdorkoli ste, spoitujte Pse: ne veste, kaj so oni Sem. zatorej govorim. Posluiajte! Jas. Pes, vam govorim !..„ Zalajali boste, videč, da se is-ražam po va*e. Toda če bi ptael po HPaaJeM, me niti Psi sami ne bi čltali. ker ne bi odkrili ničesar, kar Jim ne bi bilo znano že is tistih dob. ko ste — ne ds bi bi-II vpraiall Boga — odločno za-vseli boljii prostor na Zemlji, nam pa prepuatili slabiega. Uko da se smemo vpraiatl. ali je Človek prijatelj Psu kakor Je Pes prijsteU človeku .. Kdo mi dokaže, da Mi Psi vas ne razumemo? S katero pravico hočete odločati o vseh stvareh? AH ste nas vi ustvarili? Samo o» i ni. ki je na« In vas poste vil na IboiiU VI vidite Jh je ie morate Kdo vam jih Mi ne več? Negotovo*]; Je temelj veega vs iega znanja. Ker Imam6 ml* Me, 2lvali, Mi Psi svoje lastno življenje, tuje valim čutoif|. tilč ne dokazuje, da bi bili taki, *a kakrine nas imate. Mi govorimo, a vi nas ne razumete. Vi i^as imate za majhne, a smo mogoče velikanski. V vas je iaU nemoč ko v nas: vi poznate glas sirene, s sami ga ne znate ponarediti. > Mi poznajo glas telefona, a ga ne znamo ponarediti. Vi ste kakor ml, nepopolni, začasni, pogojni... Vse v vsem: vi ne veste niče-ear.... ^ Kdo vam pravi, ds sli oni premičnici vse narobe kakor pri vas? Kdo vam pravi, da se na drugih svetovih ne rogajo vam in vašemu sramotno neznatnemu znanju ? Ali ste vobče ie kdaj občevali njimi? | Taki so, ki imajo pravice, in taki, ki imajo dolžnosti.... t Taki so, ki imajo vsega, in U-^ ki, ki nimajo nič. 1 »ILI " " i ' ' Taki io, ki jemljejo, in Uki, kidnjajo.... Taki so, ki sedejo, in taki ki obstoje... Taki so, ki delajo, in taki, ki razdirajo.... Taki so, ki žive, in Uki, ki mirajo.... Okoli "njih" je osUlo samo ie to, čeear niso mogli preobrniti: Pomlad, g svojo vlažno in vo-njivo zemljo, z bUgp-i na travi, zelenjem in dišavami, z ognjevito čutnostjo in petjem ptic.. Poletje s svojim velikim sobicam in majhnimi sencami, svojo žejo in svežo vodo, s slepečimi dnevi in črnimi nočmi.... Jesen, s svojim dežjem, svojim neštetim zlatom, s svojo milino in fumenečim listjem.... Zima, s svojim ledenim krivcem in ialobno burjo, a svojim mamljivim snegom in svojo posebnostjo, da te nepresteno tišči na vodo.... ' Recept aa dolgo življenje. - Gospod in gospa Tayk>r, ki i-maU na grbi vsak po 108 letf, sU razodela poročevalcu londonskih "Evening News" zagonetko svoje, visoke starosti. Le-U je vrlo preproeU. Kdor hoče dogeči visoko starost, mora po navodili zakoncev Taylor paziti na nasled- nje tri točke: . okolici je nai zsstopi 1. da se brigajo zanj njegovi Jacob on je bm % » - - - - * r je vsak dan, a in da fte nedavno ao učenjaki da je mnogo, ako prisodi j0 starost dvajsetih milijonovk Zda j pa je prttia na pUn m teorija, ki taksira materijo n energiji in angleški fizik J«« je zadnjič fltpiaal, da je ^ nj( govifa računih vsemirje sUro nj primerno več: vsaj dvajset milj jgfrd let, če ne več. A vzlic tem meni Jeans, da je na&a iele v cvetu svoje mladosti čt petnajst sto milijard (ali drugi bilijon) let se bo po nji govem njena gmota zmanjiii jedva za desetino! Kaj poreč«n te račune antična filozofija, | je trdila, da je človek meril veega? - Vzporedno g po jemanjem i skuia gmota planetov širiti vsemirje. V teku poldrugega b lijooa let se bo kina že znati oddaljila od zemlje, istočasno j se bo tudi zemeljski obod ratf ril za desetino. Leto bo taloi itelo najbrž ie v