Leto VII.. štev. 22 Ljubljana, četrtek, 28. januarja 1926 PoStnina pavšallrana. Cena 2 Din ea lth«|« oh 4. »|ntr»|. ea Stane mesečno Din as'—; ca Inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredniitvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta itev. 18/1. — Telefon itev. 7». Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaflovi u. it. 5/L — Telefon St 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnlStvo: LJubljana, PreSernova ulica it. 54. — Telefon it. 36. Inseratnl oddelek« LJubljana, Preier-nova ulica it. 4.. — Telelon it. 49« Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandroma cesta. Račnn pri poitnem ček. zavodu 1 Liub* )ana it 11.842 • Praha čisla 78.180, Wien, Nr. 105.141. Ljubljana. 27. januarja. Iz Beograda neprestano dohajajo glasovi o bližnji krlzL Najbolj pišejo o njej radikalskl Usti In tudi glasila g. Radiča so začela najavljatl razpad RR vlade. Novirretvo samostojnih demokratov registrira te vesti, a nanje ne polaga one važnosti, ki jo žele njih Širi-telji. To Je gotovo, da so radikali do grla siti Radiča rn da so vsi merodajni v državi mnenja, da je edinole Pribičevič Radiča poznal v vseh njegovih nedržavnih lastnostih. En zaveznik čez drugega zabavlja, da je grdo čuti in mu obeta krvavo osveto. V vladi se medsebojno Izsiljujejo in drug dragemu nogo podstavljajo. Taki so potem tudi sadovi tega divjega zakona. Med tem pa doživljamo zanimivo situacijo: opoziciji se za krizo nič kaj ae mudi. Klerikalcem ne. ker za RR more priti nekaj zanje še slabšega. Davi-dovičevci in muslimani bi še najraje zagrabili, a morali bi sesti skupaj z radikali, kjer pa je g. Pašič zanje še vedno pretrd oreh. Pa tudi samostojni demokrati so to pot v čisto drugačni taktični situaciji, nego so bili jeseni 1924. Takrat so šli lojalno tn dosledno v boj za program »Narodnega bloka« in so na to delo vrgli vse svoje zmožnosti Danes pa »Narodnega bloka« po krivdi radikalov ni več in ne da se ga Izkopali i1 globine. kamor ga je vrgla prelomljena beseda. SDS je L 1924 stremila za vlado. da reši Ustavo in državno edin-stvo. Leta 1926. pa. ko ta vprašanja vsaj za enkrat niso na dnevnem redu. bi SDS šla v vlado le, ako bi imela sigurnost, da more vsaj močan del svojega administrativnega ln gospodarsko socijalnega programa provesti v delo. Te sigurnosti pa Ji obnovitev stare koalicije z radikalno stranko nuditi ne more. Danes so razne gospodarske in socijalne težave tako pereče, da morajo biti za stranko, kakor Je SDS. glavno merilo, ali in pod kakimi pogoji zo-pot prevzame veliko odgovornost svojega sodelovanja v vladi Vlada RR bi bila že zdavnaj padla, ako bi kdo hotel njeno žalostno ded-ščino nadaljevati. Ako bi ne bilo škoda države in njene uprave ter gostx>-darskih interesov. dejafi bi, naj ta iz-gnjita kombinacija le še traja, da se masam volilcev NRS in HSS vendar enkrat odpro oči V tej zagati mnogi govore o volitvah. Ni sicer verjetno, da bi se krona odločila za volitve, dokler ne izčrpa vseh drugih možnosti Večina brez radikalov je možna samo z glasovi SDS. Večina z radikali bi radikalom pač malo koristila, ker bi potem poleg Radiča morali v vladi prenašati še Davidovl-da in Spaha. o SDS si pa lahko mislijo, da v toliko društvo ne bi vstopila. Največ Je kombinacij, ki računajo z razpadom radikalne Stranke ali vsaj z umikom Nikole Pašiča u političnega življenja. Te kombinacije so možne, možne so po matematiki, morejo trajati par tednov, a politično so nevzdržne, ker bo Pašič iz svoje postelje lahko vsak hip zrušil vlado, kadar bo imel pripravljen trenutek za odgovor. Kam torej plovemo? Vsekakor v temne in težke čase. Odgovornost SDS je lahka, vsaj je vse tako prišlo, kakor je ona predvidevala, ko Je radikalna stranka žrtvovala »Narodni blok«. Odgovornost nosijo torej čisto drugi faktorji Razume se pa. da bo za SDS vedno vodilna misel na državni interes. Vendar se v njenih krogih vobce smatra, da Je najbolj pereča državna potreba pre-grupacija nacijonalnih strank na jasnem upravnem, ekonomskem in sociial-nem programu. Samo taka skupina more prevzeti trajnejše odgovornosti in misliti tudi na volitve. Tako daleč še nismo. A vsak dan utrjuje v Širših krogih isto misel, ki se ji ne bo mogla oteti nobena stranka, kl hoče na podlagi Usitave izvršiti organizacijo države. Kriza v radikalni stranki Je tu ln sicer v zelo hudi obliki. To je z občega stališča napredek. A dokler ne uvidi ta stranka v vseh posledicah, da Je država več kot partija, nI trajne rešitve. Varnostne odredbe proti tujcem v Italiji Trst, V. Januaria. e. »Oaraeta Ufffclale« cd 31. t rr. 1926 objavlja naslednji kraljevi odlok z dne 26. septembra 1925 pod naslovom »Varnostno odredbe proti tujcem v obmejnih conah«; Cl I. V območja 30 km od državne meje morejo pristojne oblasti na podlail dolčb varnostnega zakona t1 razlogov lavnih Interesov zabraniU tujcem IrvTievanJe obrti, pokHcev, vodstva industrij ftd. CL 2. Tujcem, ki so v čas« objavljen]* teza kraljevega odloka bfU le po^blaičenl, da vršijo tako obrt. poklic ali Industrijo, se tozadevni koncesija lahko odvzame v teku treh mesecev, oziroma se njihova koocesl-li tokom treh mesec«« amikr* Pašič se vrača v Beograd Vozi se danes popoldne skozi Ljubljano. — Radič nadaljuje^ svojo ofenzivo proti Maksimoviču. — Davidovič ▼ avdijencL — Delovni program Narodne skupščine. onem, kar Je zagrešil Perovič. odkar obstoja vlada narodnega sporazuma. — ali more po vsem tem glasovati za proračun notranjega ministra MaksJmovl-ča. Notranji minister se bo moral odločiti ali za narodni sporazum, odnosno za sodelovanje s HSS. ali pa za zahrbtne usluge bivšega frankovca. kasnejšega batinaša in sedanjega radikala Pero-viča ... Naravno, da te pretnje g. Radiča. ki se obnaša, kakor da bi ne bil član vlade, razburjajo radikale vedno bolj ln zaostrujejo situacijo. Predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič je prevzel svoje posle ter je posetil zastopnika min. predsednika Marka Oiuričiča. s katerim je konferi-ral o delu skupščine. V skupščinskih kuloarih je objavljen proglas, da se sklicuje prihodnja seja Narodne skupščine za petek ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu bo razprava o poročilu odbora za zakonski predlog o osnovanju obrtniške banke. Vlada namerava takoj po spre»etiu zakona o obrtniški banki pričeti razpravo o državnem proračunu, ki bi n15' prišel na dnevni red že takoj v naslednji seji. Po čl. 53. pa se more pričeti razprava o proračunu šele pet dni potem, ko se razdeli med poslance tiskano poročilo finančnega odbora. Monte Carlo, 27. januarja, z. Mlnlstr. ski predsednik Pašič Je odpotoval v domovino ter se vrača Jutri preko Trsta ln Ljubljane v Beograd, kamor prispe v petek zjutraj. Pašič se je zdravstveno zelo opomogel. Beograd, 27. januarja, p. Danes ie praznik sv. Save in v političnem življenju nI bilo posebnih dogodkov. Mnogo se komentira vest. da je bil včeraj v avdiienei Ljuba Davidovič. Govori se, da vladar preizkuša možnosti kombinacije. ki se v zadnjem času lansira. da bi namreč v skrajnem slučaju se napravila nova koalicija radičevcev. davjdovi-čevcev, spahovcev in enega dela radikalov. izgleda, da so davidovičevci sami postali glede take kombinacije jako skeptični. Sedaj je tudi razumeti neobičajno svarilo »Samouprave« pred vmešavanjem »tujih strank*. (Članek smo včeraj citirali. Op. ur.) Radič medtem nadaljuje svojo razdraženo ofenzivo proti ministru Maksimoviču ter pričenia groziti z opozicijo. V današnjem »Domu* objavlia beležko, v kateri navaja, da je spis krivic, ki jih izvršuje splitski veliki žunan Perovič. tako obsežen, da ga «Dom» ne more objaviti. Ampak, če Perovič ne bo odstavljen. bo «Dom» vse objavil ali Pa bo HSS v Narodni skupščini vložila interpelacijo. Obenem pa bo HSS tudi razpravljala o vprašanju, ali po vsem V Beogradu iščejo »novega moža" «Politički glasnik« o rešitvi krize in o Radičevih špekulacijah. 7.n?či1na izjava o propadanju HSS. — Neuspeh ministra Stoja- dinoviča v Ameriki? Beograd, 27. januarja, r. Glasilo vplivne skupine, ki ji pripisujejo glavno zaslugo za sestavo režima RR. »Politički glasnik*, objavlja danes senzacijonalni članek pod naslovom »Novi človek*, v katerem pravi: Pričakovati je bilo. da bo ime i odmor ministrskega predsednika Pašiča v inozemstvu za posledico poostritev odnošaiev med vladnimi strankami. V odsotnosti ministrskega predsednika je gosp. Radič pričel odkrito govoriti, da pripravlja teren za volilno vlado. On vodi kampanjo proti vsem radikalnim prvakom, o katerih misli da bi mu mogli pokvariti račune To ie izzvalo razumljivo indignacijo v radikalnih krogih. O bivanju, oziroma o prihodu Pašiča nihče ničesar ne vč in tudi njegove namere ni>o znane. Vsa iavnost pričakuje z nestrpnostjo njegov povratek in vsakdo občuti težavnost vprašania. ki ga je ustvarilo zadržanje Stjepana Radiča. Nestrpljivo se pričakuje. kaj ob ukrenil Pašič za razčišče-nje pofcžaia. oziroma, ali se bo pojavijo tudi vprašanje novega predsednika vlade. »Politički glasnik* izraža dvom. da bi Pašič mogel najti srečen izhod iz sedanjega položaia. ker more samo začasno pomiriti dulnove. njegove roke pa so preveč ostarele, da bi se mogle poslužiti kirurškega noža. List naglasa potrebo mlajše nroč. ki bi prevzela pred sedstvo vlade in kl bi se mogla energično upreti vsem nepdlikam. Skupščina je popolnoma brez moči in ako se ne najde drugega izhoda iz sedanjega položaja. ostane edino upans še vladar. V drugem članku pravi »Politički glasnik*. da dslata oba vladna šefa. Pašič in Radič, na volitve, in sicer Pašič zato, ker želi pripraviti politično smrt »neposlušnim* v radikalni stranki. Radič pa zato, da bi lahko intrigiral in delal z onimi, ki so pro»i Paš ču. »Politički glasnik* opozaria na nesoglasja med radič evci in ugotavlja, da je položaj HSS zelo slab in da je nezadovoljstvo v tej stranki za sedaj zadušeno samo z veliko avtoriteto nienega voditelja. Trdi nadalje, da je Radičeva ožja okolica, v katero prišteva tudi niegov« družmo. zavzela nepriiazno stališče proti Pavlu Radiču tn ostalim ministrom HSS. • Politički glasnik* prinaša tudi beležko. da fe bil Lluba Davidovič sprejet na dvoru v avdiienei. ter spravlja to avdijenco v zvezo z želx> Stjepana Radiča. da bi sedanja vlada dobila volilni mandat. Končno »Politički glasnik* napoveduje. da bo končala naša finančna misija v Ameriki z neuspehom, kar dokazuie tudi kampanja proti finančnemu ministra dr. Stoiadinoviču, ki je prodrla tudi v inozemstvo. Francoska demarša v Budimpešti Francija zahteva sodelovanje svojih organov v preiskavi falziH-katorske aiere, kar hoče doseči eventualno s sankcijami. - Be noit potuje v Haag. — Vatikansko vmešavanje v afero. Budimpešta. 27. januarja, s. Oficijel-no se poroča, da je francoski poslanik Clinchant t imenu svoje vlade zahteval od min. predsednika grofa Bethle-na pojasnili. kako namerava madžarska vlada zagotovi nadaljnje razkritje do sedaj neokdr.tih podrobnosti v falzifikatorski aieri ter v interesu tega razkritja zaslgufati sodelovanje francoskih organov z madžarskimi oblastmi. Pariz, 27. januarja, s. Glede navodil, ki jih je dobil francoski poslanik v Budimpešti piše »Journal«: Francoska vlada je odločena v tej zadevi zavzeti docela energično stališče. »Petit Purisi-en« meni da je velikega pomena, da se najdejo tudi politični krivci cele zadeve. »Ere« Nouvelle« piše. da je treba počakati na posledice, ki jih bo imel korak francoskega poslanika v Budimpešti. V slučaju potrebe bo vlada podvze-la sankcije. »Homme Libre« izjavlja, da razpolaga francoska vlada z dovolj sredstvi, da Izvede pritisk na Madžarsko. Budimpešta. 27. januarja, s. Proti poročevalcu »Matina« Sauerweinu se je uvedlo kazensko postopanje. Kot vzrok se navaja neka izjava imenovanega novinarja napram svojim kolegom. Sau-erwein je baje izjavil, da delegati Francije pri zasedanju Zveze narodov v marcu ne bodo mogli sedati skupaj z madžarskimi delegati, ako madžarska vlada ne bo brezpogojno zasledovala ( krivce v aferi ponareievanja francoskih frankov. Včeraj dopoldne so bili glede te Izjave zaslišani časopisni poročevalci Glavni urednik »Matina« Sauer- Finančni zakon sprejet Malenkostne nove določbe za Slovenijo. — Ostra kritika posL Demetroviča. wein. ki je tudi dobil povabilo k zaslišanju, je odpotoval preko Dunaja v Pariz. Madžarski pravni zastopniki Francoske banke so zaprosili v imenu svojega naredbodavca madžarsko državno pravdništvo. da naj nadaljuje preiskovalno postopanje radi razkritja podrobnosti in naj se to delo poveri bu-dimneštanskim policijskim oblastem. Francoska banka se je prijavila kot zasebna tožiteljica ter zahteva popolno odškodnino. Snoči je odpotoval francoski policijski komisar Benoit v Pariz, od koder pfluje v Hnag in v Nemčijo, da tieo-tovi. odkod so dobili falzifikatorij stroj in naplr za ponarejanje. V Haag je odpotoval tudi madžarski sodni svetnik Julij Paulav. da zbere overovljene izvode protokolov o zaslišanju falzifika-torjev. PaneSki nuncij je pri madžarski vladi protestiral radi zasliševanja škofa Zadravca s strani državnih oblasti, ker Je kot škof podvržen samo cerkvenim zakonom. _____ Spahovci se onpravljajo na vlado Sarajeva. 27. iannaria. n. Poslanec in biv« 5i nvnteter dr. Sefkij* P,"hmen )e Imel v v«» ti Brezi sestanek svojih pristale*. V svo« jem govoru je izjar:l. naj muslimaml še ne» ka) časa potrpifo. ker »e mora računati s tem. da ho niilwvi strank« stopila v vlado. Tedaj se bodo popravile razmero v Bosni in HercegovinL Beograd, 27. Januarja, p. Finančni odbor Je danes popoldne z naravnost mučno naglico sprovedel debato o finančnem zaloonu ter zakon tudi odobril. V finančnem zakonu se nahaia cela vrsta dalekosežnih pooblastil rn določb, ki bi zahtevale posebne zakonodajne ureditve. a vladina večina ni niti ust odprla ter ie le poslušno glasovala. Uvodoma ie zastopnik finančnega ministra gosp. Uzunovič opravičeval razna pooblastila in določbe zakona s tem. da se ie skliceval na dosedanjo prakso. Po končni ugotovitvi vseh izdatkov ln dohodkov so zaključne številke celokupnega proračuna sledeče: Izdatki so predviden; z I2..279.899.616 Din 30 par (torej za približno 620 milijonov manj negn Po prvotnem pred'ogu v|?de), dohodki pa z 12..533.942 619 Din (torej za cca 366 miliionov mani) in znaša prebitek 254.492.984 Din 30 par. Med drugim določa novi finančni zakon: V odseku Slovenija se zniža izredni davek od !00 na 30 %. Zamudne obresti pri davkih se znižaj v celi državi od 12 na 8 %. Hišni davek v Ljub jam se izenači z davkom v ostalih krajih Sloveuje. Eksistenčni minimum za dohodarino znaša v Sloveniji 5009 Din. V debati je prvi govoril posl. Kuma-nudi. ki je predlagal, da se črta č'en 122. o davku na uradniške plače. Posl. Demetnnvič (SDS je uvodoma izrekel svoje začudenje, da tudi sedanji finančni zakon prevzema vse slabosti svojih prednikov. Poprej so bile vlade morda upravičene, da so vnašale v finančne zakone in dvanaistine vse mogoče določbe. ker so bile njihove večine slabotne. Sedanja vlada pa razpolaga s X večino vn gosp. Radič ie povrh prng'asil, da bo ostala devet let na krmilu in vendar si ne upa z izdelanimi zakoni pred parlament, temveč dela po starem «eks-pres - receptu®. V enem samem paragrafu je n. pr. izrečeno izenačenje vseh monopolskih prednikov, a bila bi nujna potreba. da se predloži Narodni skupščin! nov zakon o monopolih. Mi imamo preveč monopolov. Treba bi bilo reducirati monopol soli. petroleja. šib'c, saharina. Tudi režim monopola tobaka ne zadovoljuje. Poslanec Demetrovič ie nato predlagal 25 amandmanov. Kritizira. da sn dispoziciiski fondi preveliki, ter da je dispoziciiski fond predsednika vlade določen v zlatih dinariih. oni zunanjega ministra na v francoskih frankih. Povsem nedopustno je pooblastilo, da smeta notranii in finančni minister zatvoriti privatne tvornice. ki izdelujejo monopolske artikle, aloo so se pregrešile proti kontrolnim predpisom. Zahteva. da se donese pravilnik, da bi mogel te odloke kontrolirati Državni svet. Z ostrimi besedami kritizira monopolska sodišča, ki so protiustavna. Nedopustno ie tudi pooblastilo finančnega ministra, da more dati v najem državna imetja do 100 tisoč dinarjev, istotako da zahtevata minister narodnega zdravja in finančni minister, da bosta mogla sama zadolžiti državna imetja doma ali v inozemstvu. Nepravilno je. da smeta finančni minister in minister vojne sama prodajati zgradbe zemljišča in materija! brez vsake parlamentarne kontrole. Kritizira, da se invalidski davek plača za nove zgradbe. Naglaša kot skrajno krivično, da so tudi penzijonisti obdavčeni ter zahteva, da se zmanjSajo stroški za eksekuciie. Eksistenčni minimum naj se zviša od 5000 na 12.000 Din. Protestira proti temu. da se z novtm finančnim zakonom uvedejo trije novi davki, ter proti temu. da se ukine osvoboditev plačevanja davkov za dnevničarje. Pred jaga. da se dovoli občinam za izterjeva^ nje davkov 10 % od izterjanih neposrednih davkov. Končno zahteva. 6* se zakon o neposrednih davkih kraljevine Srbije razširi na vso državo, ako se na bi zakon o izenačenju-neposrednih davkov izglasoval do 1. januarja 1927 Govorila sla še poslanca dr. Kulovec in dr. Šečerov. nakar je repliciral zastopnik fin. ministra Uzunovič. Predloženih je bilo 5 amandmanov: 1) Da se ustanovi kontrolni odbor, kl bo nadziral izvrševanje proračuna. Ta odbor bi tvorilo 10 članov, ki jih izvoli narodna skupščina. 2) Da se ustanovi odbor za proučavanje racionalne eksploatacije državnih gospodarskih ustanov, kakor prometa, šume in rude, državnih tvornic in državnih imetij. Ta odbor bi obstojal iz 10 članov in S strokovnjakov. 3) Ustanovi naj se parlamentarni odbor 10 članov in 5 strokovnjakov. ki naj ima nalogo, da prouči vse pogoje in način, krko bi se mogle cene državnili nabavk zmanjšati. 4) Se zahteva, da mora vsak minister predložiti poročilo o fondih, ki jih urtravlia. 5) Da se predložijo narodni skupščini izdaitki in dohodki državnih imetij Belje in v Topolovcu. sladkorne tvornice v Čukarici in ostalih državnih ustanov in imetij. Nato ie vladna večina snrejela fin. ,zakon s 16 nroti 7 glasovi. Seja ie tra-iala do 11.30. Prihodnia seja jutri no-r»o'dne ob 4. z dnevnim redom: I) Poročijo fin. odbora o proračunu. 2) Pravilnik o uporabi državnih avtomobilov. Dr. Luther zahteva zaupnico Vlada v nesigurnosti. — Danes se vrši glasovanje. Berlin. 27. januarja, s. V državnem zboru se ie danes dogodila senzacija. Dočim se je dosedaj domnevalo, da bo nova dr. Luthro-va vlada z ozirom na to, da gre za manjšinsko vlado, zadovoljna s formulo odobritve ozir. z Indrrektno večino, je stavil držav nI kancelar dr. Luther vprašanje zaupnice. Kancelar le najprej obrazložil, da le nemogoče. d« bi mogla vlada v teh težkih časih končnoveljavno pričeti z delom s pomoč jo nepravilno dobi enih zaupnic. Na tej pod lagi vlada ne more ln noče delati. Državni kancelar ie nadalje Izvajal, da tre notno ne more o zmnanje-političnib pogajanjih odgovarjati s podrobnostmi. Za ta pogajanja morata do zaključka nositi odgovor nost državni kancelar in zunanji minister sama. Samo po sebi umevno je treba Izvesti takoj vstop v Zvezo narodov kot nadaljevanje linije v nemški zimani politiki od Locarna dalje. Kancelar le Izrazil željo, da bi prišel nemški glas v Zvezi narodov sko- Kraljevski dar akademski omladini Beograd, 27. Januarja, p. Kralj je ob priliki svetosavske proslave poslal rektorju beograjske univerze prof. dr. Popovidu sledeče lastnoročno pismo: Beograd, na dan Sv. Save 1926. O. rektor! Sktb za dnbre in siromašne dijake fz vseh krajev naše kraljevine na beograjski univerzi me vodi, da jim ustvarim dom v bližini njihovih Sol. Nadam se, da bodo. na ta način osvobojeni od vseh dnevnih materl-Jalnib tefkoč, dobili še več odličnosti, da se pripravijo za poklice, katerim se mislijo posvetiti. Zame bo zad woljstvo, da jih bom spremljal v njihovih naporih, da bodo koristni vsak v svojem krogu, a s tem 5'T5i naSI zajednicl. 2elim, da naj bo ta dom čimbolj prostran in da se naj že v Jeseni slišijo v n'em veseli glasovi naših mla.de-čev, kl srečno gledajo na svoje bodoče živ. Ijenje ln na uspehe, ki Jih čakajo. K0 bj ta dijaški dom zgrajen, bo teročen univerzi. Sprejmite In objavtte profesorjem In dijakom moj pozdrav In najlepše želje za napredek njihovih itudIL Aleksander. raj do veljave. Končno ie ponovno pozval državni zbor, naj mu iz>reče pozitivno zaupnico. Nato je bila predložena zaupnica vladnih strank, v kateri se izjavlja, da ima državna vlada zaupanje državnega zbora. Glasovanje o zaupnici se bo vršilo jutrL U Vi 890-25-3. V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Okrajno sodišče v Ljubljani je razpravljalo danes v navzočnosti zastopnika zas. obtožitelja Bogomila Remca. dr. Natlačena, odvetnika v Ljubljani, v odsotnosti obtoženca Franceta Brozoviča, radi prestopka po čl. III. tisk. nov. in je po predlogu zas. obtožitelja na kaznovanje razsodilo tako: Brozovič Franc, rojen 22. oktobra 1888. v Ljubljani, v Vinico pri Črnomlju pristojen, rk.. oženjen. novinar. Pod Trančo št. 2. že kaznovan, je kriv. da kot odgovorni urednik v Ljubljani izhajajočega perijodičnega lista «Jutro* pred objavo ni čital člankov ki so izšli, in sicer: 1.) dne 8. maja 1925. v št. 107 pod naslovom »Razburjeni klerikalci*, 2.) dne 9. maia 1925. v št. 108. pod naslovom »Polna mera. strahovlada in klerikalizem*. 3.) z dne 10. maja 1925., št. 109. pod naslovom »Enaka pravica za vse». 4.) z dne 12. maja 1925. v številki 110. pod naslovom »Gospod Remec in afera s prevoznicami*. ter s tem zanemaril ono pažnjo. ki bi pri njej dolžni uporabi izostala uvrstitev kaznive vsebine teh člankov, ki v objektivnem oziru tvori pregrešek zoper varnost časti zasebnega obtožitelja Bogomila Remca po §§ 487. in 488. k. z. Zakrivil je s tem prestopek po čl. III. tisk. nov. z dne 15. oktobra 1863. d. z. 142 in se obsoja po istem členu na 600 Din globe, v sluča:u neizterljivosti na 12 dni zapora, po § 389. k. p. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Po § 20. tisk. zak. se vsakokratnemu odgovornemu uredniku dnevnika »Jutro* naroča, da objavi tenor te sodbe v prvi številki tega lista po pravomočnosti na 1. strani brezplačno z istimi črkami kot je bi! natisnjen članek naveden zgoraj pod L). Okra;no sodišče v Ljubljani, I odd. VI.. dne 5. decembra 1925. Dr Pe. i telili. L r. MM brzoH Novi vatikanski « zunanji minister« Pariz, 21. januarja, s. Poročevalec «Petlt Farisiena» v Rimu izve iz msrodajnega virt, da bo namesto kardinala državnega tajni« ka Gasparrija imenoian v najkrajšem času pariški nuncij Ceretti. Princ Knrol zbolel Milan, 27. januarja, t. Bivši rumunski pre stolonaslednlk prtnc Karol, ki biva v hotelu d« la Vlile, je pretekli teden zbolel in je moral danes v posteljo. Včeraj »o prispele v Milan tri visoke osebnosti romunskega dvora, da se v tonemi ntrmHrekega leralja dogovore s princem Karlom. Za te osebe so bile pripravljene potrebne sobe že poprej v tem hotelu. Milan 27. januarja, e. Snočl so prispeli semkaj iz Bukarešte učitelj na romunskem dvoru general Condescu, maršal rusiKinsSce-ga dvora general Palls in zdravnik ruirnro-ske kraljeve rodbine dr. BomaJo, da se sc-staneio z bivšim romunskim prestolonaslednikom princem Karlom. Na kolodvoru so romunske goste sprejeli številni novinarji. Nastanili so se v hotelu Ville, kjer biva že več tednov princ Karel. Neprijateljski odnošaji med Nemčijo in Italijo Pariz, 21. januarja, s. «Teinps» razprav« lja v uvodnem članku o nemško-italijanskft odnošajih ter Izjavlja, da je oficijozno nemško časopisje, ki je bilo doslej napra/m fca-šlztrru precej rezervirano v zadnjem čas« popolnoma »zpremenilo način svojega pisanja. Se lani se ie trdilo, da je Nemčija pri pravliena dati Italiji lormelne garancije za mejo ob Brenerju, ako bi bil Rim naklonjen eventualni prildopiJtvi Avstrije k Nemčiji-Toda Italija o tem ni hotela ničesar slišati ker ve, da bi priklopite-rinom napolnjeni cevi. Atentator le bil aretiran. Izjavil je, da se imenuje Viceazo Ca-puiano. Po poklicu je novinar ter je rojen v Spezziji. NadaSje je Izjavil, da nima sokrivcev. Posledice protifašistovsfce kampanjo v inozemstvu Italija se boji pomanjkanja tujcev. Rim, 27. januar-j a. t. Konzularni zbor v 6enetl:ah je izročil prefektu beneške pro« vince kolektivno izjavo, da jo odpošlje md« nisrrskem-J predsedniku Mussolini ju. V Be. netkah bivajoči konsuli tujih držav izjav. Ijajo predvsem, da spada tridentsfca pro vinca v njihov službeni delokrog. Zato smatrajo z ozirom na poročila inozemskih listov za potrebno, da ugotove med dru« gim: Razmere v beneiko«tridentski provin« ci so popoinotna normalne. 2. Vsako turi« etično podjetja se ▼ okviru zakonov ne pre« prečuje. 3. Potniki, Id potujejo skozi to pro vinco, ali ki se v njej mode, so bili vedno gostoljubno sprejeti. To izjavo konzularne« ga zbora so podpisali konzuli naslednjih držav: Amerike, Francije, Belgije, Nemčfe te, Avstrije, Poljake, Nizozemske, Rumun« ske, Španije. Madžarske. Grške in cela vr« sta ameriških držav. Italijansko nasilstvo na Tirolskem Trtdent, 21. januarja, s. Fašistovski list »I! Breraiero« piše: Italija je prisiljena vrniti rodbinam s kraljevskim dekretom imena ki so jih Nemci zmrcvarili in barbari-ziraFL Tudi rodbinska imena naj dobe svoje latinske hi italijanske oblike. Grof v. Sajrntheim se mora knenorvati Sarentfao. Vsa imena na —er moralo zginiti le na ta načm bo vladal ttatilanskl duh med obmejnim prebivalstvom. Rimska vlada je izdala nadalje dekret, c katerim se odpravljajo vsi nemški nazivi na železniških postajah. Inomost, 21. januarja, s. 15. februarja bo cMeraner Zeitung«, ki je bila ustanovljena pred 58 leti prenehala izhajati. Namesto nje bo priče! izhajati fašistovski list v nemškem jeziku »Alpenzeftung«. Novi guverner Češkoslovaške narodne banke Praga, 36. januarja, k. Na včerajšnji mesečni seji bančnega odseka je finančni minister dr. Engllš sporočil, da Je predsednik republike Masaryk imenoval podpredsednika bančnega odseka vrhovnega ravnatelja dr. PospiSfc za guverneja češko-slovaSse narodne banke. K rusko-kitaiskemu konfliktu Rusko-kitajski konflikt se rešuje mirneje, kakor je bilo pričakovati po alarmantnih poročilih o ruskem ultimatumu v zadevi vzhodno-ktejske železnice. Sicer pa so bili le ti alarmantni komentarji neutemeljeni, zakaj kdor pozna količkaj razmerje sil, se gotovo zaveda, da se v tako kočljivi stvari, kakor Je razmerje do Kitajske, ulttma-tum ne razvije tako hitro v oborožen spopad. Treba Je imeta vedno pred o&nl, da Je Kitajska danes ooi kot sveta, iz katerega se najlažje razvije mednarodni konflikt V Kini s« križajo interesi glavnih svetovnih velesil, osabito Rusije, Japonske, Amerike ta Anglije, na jugu tudi Francije. Tu vsaka izmed navedenih držav ljubosumno pazi, da se ne bi morda sos&dia okoristila mimo nje. Kakcr hitro bi hotela sovjetska Rusija oškodovati Kitajsko v Mandžuriji, bi nastopila Japonska, ki je te dni takoj s povdartoom nag-lasila, da lima v Mandžuriji svoje posebne interese, dasi Je zagotovila, da ostane nevtralen opazovalec diplomatskega konflikta. In nastop Japonske bi zopet potisnil v ospredje Ameriko. Pred vsem pa je gotovo, da bi kakršnekoli komplikacije v Mandžuriji mogle biti sovjetski vladi saimo neprijetne. Danes sovjetska država gotovo še ni usposobljena za kakšne avanture, vrh tega v daljni Mandžuriji, kjer bi vojna ne mogla biti niti najmanj popularna Nedvomno imajo v precejšnji meri prav oni, ki si razlagajo nenadni sovjetski nastop kot nekako presijo na potek notranjih dogodkov v Kitajski. V notranji vojni med kitajskimi generali je nastopil namreč baš zadaje dhi važen preobrat, ki postaja opaše« eni stranki, in sicer oni, ki je najbližja sovjetski Rusiji. Zoper generala Fengjuhsi-anga, ki gospoduje v Pekingu ta ki se naslanja na Karahama, sovjetskega poslanika, sta se sporazumela Canetseftn in Vupejfu. Vupejfu Je bil pred poldrugim letom glavni nasprotnik CangtsoHnov in gcispodar Pekin. ga. Toda njegov pod'poveljnik F en gj trii slana ga Je nenadoma SzdaS, izneveril mu večino armade ta ga pozval z ultiSmatumom, da takoj preneha s sovražnostmi Vupejfu je bil raaorožen; n! mu kazailo drugega, kakor zapustiti bojno pogorišče in se umakniti v notranjost Kitajske, dočfrn jc Feng postal gospodar Pekinga. Toda Vupejtu ni miroval, marveč je zbiral vojsko ter se polagoma zopet bližal bojiščem okrog Pekinga. Oba, Feng in čang, sta trnu nasprotnika, vendar se )e raje zvezal s slednjim, da se maščuje sad izdiilai-cem. Tako se je zgodilo, da je prišel Feng-Juhsiajjg v veliko zagato, zakaj proti njemu prodirajo sedaj Cangtsolin iz Mandžurije, Vupejfu od juga iz notranje Kitajske, a vrh tega prihaja od vzhoda, iz Sasiteiga na Tientsln, še Ličinglin, Čangov pristaš. Trije nasprotn&i so za Fenga -prehuda preizkušnja in nekateri smatrajo, da js sovjetska vlada baš radi tega nastopila tako energično, da s tem obrne nase Čangovo pozornost in raso r smem Fenga. In tu se zopet križajo ruski in japonski interesi, zafcsj Čang je varovanec Japonske. Ce Je sedaj Čang zares popustil napram sovjetskim zahtevann, je to znamenje, da se dobro zaveda pravega pcmena ruskega nastopa. Loadoa, 27. jaJiuarja. d. V Mukdensu je bSa podpisana med sovjetsko Rusijo in oblastrJu Mandžurije pogodba, kj ttreja prevoz čet na vzhodni železnici Pogodba je sklenjena v soglasju s centralno vlado v Pekingu. Moskva, 27. januaiija. p. Korri&arijat za zunanje zaideve smatra spor s Kitajsko za končan, kljub temu pa bodo sovjertJ vztrajali pol svoji zahtevi, da mora Cangtsoim vstaviti svojo akcijo, izpuščeni upravnik vzhodnih železnic Ivanov se ne ame vrniti r,a svoje mesto. Davčne težave m obrekovanje SLS V potu svojega obraza pere »Slovenec® zamorca. Na vsak način bi rad odvalil od sebe strašno odgovornost, da je 20 poslancev SLS vodilo gospodarsko politiko Slovenije tako, da nas duši krivično davčno breme in da politična moč slovenske delegacije ne more doseči nobenega uspeha. Mi nismo nikoli trdili, da ze davčna preobremenitve kriv samo zastareli zakon. Čisto odkrito in brez ovinkov smo opetovano ugotovili, da je davčna praksa v Sloveniji brez potrebe prestroga in da je pretirana. SDS je dosegla kontinger.tiranje pridob-nine in morda se gospodje cd SLS še spomnijo, kako so naši poslanci, zlasti tedanji minister za socijalno politiko dr. Žerjav izvojevali komisijo tudi za dohodarino. Delo teh komisij, ki so se počasi uživljale v svoje težko nalogo, je prineslo našim krajem veliko koristi. A mi niti vseh komisij, zlasti pa ne vseh članov komisij ne moremo pohvaliti, ker bi se dalo s dobro informacijo in odločnim nastopom v vsakem poedinem slučaju še mnogo več doseči. Tudi brez vsake rezerve obsojamo trnd nekih uradnikov, da enega ali drugega g1ob'ie «pokopljejo*. Nihče jim ne bo hvaležen zato. Torej mnogo, mnogo se v domačem delokrogu s pametnimi fasijami, pravičnim in vse uvažujočim nastopom uradnikov, z dobro informiranimi in pridnimi člani komisij še da doseči. Na tem polju je SDS potom svojih zaupnikov in z delom raznih svojih tajništev storila ogromno in je ravnokar Kmet v polnem delu za interese naših davkoplačevalcev. Odločno odklanjamo v tem oziru vsak očitek, in če bi vsi toliko storili, kakor naši ljudje, bi bilo za polovico bolje. Kar se pa tiče davčnega zakona sa- mega, sta dva poslanca SDS pri zadnjih dvanajstinkah dobro izrabila priliko za prve olajšave. Prilikom defini-tivnega budieta pa je SDS stopila na čelo opozicije in vložila predlog, ki naj bi odbil vsaj največje ostrine glede taks, zemljarine, davka na promet, glede do-hodarine pa da se uvede začasno neka enakost za vso državo s tem, da se samo dohodki nad 15 tisoč Din progresivno obdavčijo z dohodarino. Prihodnji tedni bodo pokazali, da bo večina prisiljena voditi račune o teh predlogih. H kraju samo še eno: Ce bi ne bila politika SLS tako zavožena, vsega tega ne bi bilo več treba. Pravilno je rekel g. Pribičevič v Ljubljani, da je Slovenija volila mesto 20 klerikalcev, ki Slovenijo tirajo v boj z državo in ustavo. izvolila 20 demokratov in delala realno politiko, ni je moči, ki bi se jim mogla ustavljati. Vsem somišljenikom in prijateljem SDS v mariborski oblasti V soboto 30. t. m. prispe v našo oblast vodja Samostalne demokratske stranke, minister d, r. in narodni poslanec, SVETOZAR PRIBIČEVIČ in bo govoril v soboto 30. t. m. ob 20. uri na velikem manifestačnem zboru SDS v Celju v «Celjskem domu», v nedeljo, dne 31. t. m. ob pol 11. dopoldne pa v Mariboru v Narodnem domu. Sef SDS g. Svetozar Pribičevič je danes brez dvoma najmarkantnejša osebnost v državnem političnem življenju. Mož politične doslednosti ln neizprosnosti, nepremagljivi pobornik jugoslovanske Ideologije, mož socijalno naprednih nazorov, neustrašen branltelj gospodarskih ln socijalnlh pravic našega kmeta, delavca, obrtnika in vseh drugih delovnih stanov, mož jeklene volje, nespremenljivega značaja in neizmerne delavnosti. Program SDS je na pohodu k zmagi. Separatizem se krha na vseh koncih in krajih. Načelo enakih pravic in enakih dolžnosti vseh delov naroda se uveljavlja vedno bolj. Izginjajo gesla preteklosti, gesla sovraštva in nadvlade brata nad bratom. Hočemo mogočno državo, v kateri smo vsi enaki in vsi ena Naiidealiiejši borec za pravico in enakost, naš Svetozar Pribičevič, ki hoče svoje ideje pripeljati do zmage, pride v soboto in v nedeljo v našo mariborsko oblast, za katere ustvaritev je tudi on zastavil svoje sile. Bela Ljubljana ga je pozdravila iskreno, prisrčno ln ogromne množice so mu navdušeno vzklikale. Tudi Celje in Maribor, ti dve središči kulturnega, gospodarskega in političnega življenja našega naroda v mariborski oblasti morata hočeta te dni dokazati, in dokazati hoče to vse narodno in napredno prebivalstvo cele mariborske oblasti gori od Prekrmirja in Mežiške doline pa doli do Savinjske in Šaleške doline in kozjanskih brd, da se zaveda, kdo je Svetozar Pribičevič, in da se zaveda svoje naloge v boju za resnico, pravico, enakost, svobodo in bratstvo. Možje in žene, mladeniči in mladenke! Vse vas, ki čutite jugoslovenski ln ki se zavedate, da leži v zmagi naše idoje spas tn napredek Jugoslavije, vabimo, da se udeležite naših manifestačnih zborov v Celju in Mariboru. Oblastno načelstvo SDS za mariborsko oblast. Odgovor in klic na nespo SLS se zadnji čas obnaša kakor človek. ki se bliža konkurzu. Mesto da bi obtoževala sebe m svoje politične voditelje. ki so v Jugoslaviji v par letih lahkomiselno k) z nesposiofonostjo zapravili dragoceno doto, ki Jim jo je zapustila era Su steršič - K rok - Lanipe, psujejo in obrezujejo druge. Zgodovinska istina je, da je SLS nastala lz bivše katoliško - narodne stranke ter prišla do vpliva sarao s pomočjo nemških veleposestnikov, s katerimi se je zvezala v svrho i2premcni.be deželnega volilnega reda kranjskega ter je Nemcem to uslugo poplačala tudi s tam, da jim je z novim vtoMnim redom pomagala v občinski svet ljubljanski. S pomečjo župnošč — ki so takrat razglašala Mahničev nauk, da je narodnost poganstvo m greh — ter s pomočjo nem ških latifuTKiistov in kranjskih Nemcev ter nemčurjev je politično osedlr.no SLS prav posebno favorizirala dunajska vlada. ker je videla v njej najtrdnejšo oporo nemško - habsburškega avstrijakant-stva. Motila se ni: kajti politični voditelji, zlasti pa politikujoča duhovščina, so bili ob izbruhu svetovne vojne v Avstriji rad vseh Avstrijcev najboU vneti priganjači ki so brez srca gnali slovenske može in fante v strelske jarke za zmago nemškega orožja doma pa slovenskemu ljudstvu rekvirirali živino, poljske pridelke in vse drugo premoženje. Še tik pred koncem svetevne vojne je SLS poslala avstrijskemu cesarju na Dunaj reprezentanco svojih najodlič-nejših mož, ki je habsburškemu tronu prisegla večno zvestobo «Krai;jcev»t ker so bili takrat Slovenci priznani le še kot veieizdajalci. Sedaj pa čujmro! Ljudje, ki so ovajaJi slovenske svofcodomisleče avstrijskim j oblastem kot srbofile, ki so jemali za j svoje liste denarne podpore cd dunajske avstrijske vlade, ljudje, kateri se imajo zahvaliti le milosti naprednjakov. da jih ob katastrofi Avstrije razjarjeno ljudstvo ni lhičalo in da ob prevratu 1. 1918. niso ob viseli na kandelabrih okoli škofije in Katoliške tiskarne, irna-b danes to drznost, da v «-Slovcncu» pišejo o slovenskih naprednjakih, da so pod Avstrijo sklepali zveze in pogodbe z Nemci, da slovensko svobodoljubje ni bifo nič drugega kakor propagator kapitalizma, materijalizma. imperijalizma in militarizma, da ie hodilo v praktično politično šolo k dunajskemu židovskemu Freisinnu. v žurnalistično šolo pa k «Neue Freie Presse». To piše o slovenskih naprednjakih glasilo slovenske klerikalne stranke, ki se je tudi v Jugoslaviji še pred tedni borila z vsemi svojimi sredstvi za Vatikan proti interesom naše države in ki ie odrekala Jugoslaviji pravice na zavodu sv. Jeronima v Rimu, katere je prej vedno molče priznavala Avstriji. Tako pišejo o slovenskih svobodoljubnih možeh ljudje tiste stranke, ki so pred vojno in med vojno igrali ulogo : prostovoljnih črnorumenih denunciian-tov in rabljev in ki so postali < Ju gosi o-veni« šele tedaj, ko so morali Izbirati m|d vrvjo in Jugoslavijo. Slovenska klerikalna stranka Je zra-stla iz rimskega hlapčevstva- ne iz vo- ;obnost poslancev SLS. lie slovenskega ljudstva pač pa iz terorja, ki ga je vršila nad njimi politikujoča rimska duhovščina s pomočjo dunajske vlade. In če bi duševni voditelji klerikalne stranke ničesar drugega ne zakrivili, kakor da so sežigali slovenske knjige, preganjali po vrsd skoro vse slovenske književnike, bi bl\-> že to dovolj, da se jim odreka pravica, govoriti v imenu slovenskega ljudstva Alco mora »Slovenec* danes sam kon Štatirati, da politika zadnjih sedem let «ni rodila Slovencem niti enega dobrega sadu. pač pa je obeležena s samimi težavami, neodpustninfl grehi nad Slovenijo«, potem treba konštatirati, da je to blia politika SLS in njenih voditeljev. Koroško smo izgubili, ker je vodila koroški plebiscit klerikalna nesposob nost Pogodba v Rapailu je bila podpisana. ko je bil namestnik ministrskega predsednika gosp. dr. Anton Korošec. Dokler je Radič uganjal svoje zločine nad Jugoslavijo kot veleizdajalec, so bili klerikalci njegovi največji in najboljši zavezniki in ko je Radič vstopil v vlado ter začel razvijati državix> politiko v smeri dualizma na škodo Slovenije, so zopet bili klerikalni parlamentarni zastopniki tisti, ki so zakrivili s svojo trmoglavostjo, nezmožnostjo in hudobijo, da je Slovenija ostala v državi izolirana ter izročena v eksploatacijo drugim. Odložite mandate! To ie edini pravilni odgovor in klic slovenskega ljudstva poslancem SLS. Nele škodljivci, grob okopi Slovenije, ste pristaši SLS, ako še nadalje mirno gledate pogubo-nos.io politično delo svojih poslancev. Prav je imel Svetozar Pribičevič, ki Je Ljubljančane pozival, da naj Slovenci volijo v Narodno skupščino 20 Žerjavov mesto 20 klerikalcev, ako hočejo, da postane Slovenija prva pokrajina v državi. Zadosti je eksperimentiranja nesposobnežev s slovenskim ljudstvom, dovolj je težkih in neodivastiiih grehov. Odložite poslanci SLS mandate, ako imate še vsaj trohico ljubezni do Slovencev v sebi! Politične beležke + Kje je pa bil dr. Korošec? Ves čas proračunske razprave v finančnem odboru ni bilo ničesar čuti o dr. Korošcu. In vendar je dr. Korošec šef največje slovenske stranke, ki bi že po svojem položaju imel dolžnost, da se povodom važne proračunske razprave zavzame v Beogradu na pristojnih mestih za koristi Slovenije. Dr. Korošca v Beogradu sploh ni bilo, odkar je bila skupščina odgodena, odnosno je bil tam menda en dan. Dasi še niso popolnoma pozabljene njegove prijateljske zveze z Radičem in se ga sedanji prosvetni minister gotovo še s hvaležnostjo spominja, tudi takrat ni ničesar storil za slovenske potrebe, ko je St. Radič šele sestavljal proračun ministrstva prosvete. Dr. Korošec pa je tudi ljubljanski poslanec in kot tak bi imel še posebno dolžnost, da se zavzame ob priliki proračunske razprave še posebej za interese Ljublja- ne, zlasti pa ljubljanske univerze. To bi bilo njemu tem lažje mogoče, ker ima v svojem klubu še vedno dovolj tigrov, da dremljejo namesto njega. Dr. Žerjav in dr. Pivko, v katera se zadnje dneve zaletava »Slovenec«, češ, da se nista dovolj zavzela za interese Slovenije, pa navzlic svoji občudovanja vredni energiji, pridnosti in tudi vplivu sama seveda ne moreta popraviti vseh grehov in napak, ki jih zakrivi s svojo politiko v Beogradu dvajset klerikalnih tigrov. Kadar pa bo vseh dvajset klerikalnih poslancev naredilo vsaj toliko za koristi Slovenije kakor slovenska sam. dem. poslanca, pa bomo radi priznali »Slovencu* pravico zaletavati se v njuno delo. -j- Radičevci za grole. Zagrebške »Novosti* objavljajo nastopno vest: »Minister agrarne reforme gosp. Pavle Radič je izdal te dni odredbo, da se vu. kovarskemu vlastelinstvu gnofa Eltza vrne okoli 500 oralov zemlje, ki je J)ila ekspropriirana.» To je tisti grof Eltz, v katerega šestvprežnj kočiji se je minister prosvete Stjepan Radič vozi! na novoletni dan v Vukovaru, ko je prišel govorit kmetom o seljaški demokraciji. Radičeva seljaška stranka izvaja agrarno reformo na ta način, da odvzema zemljo ubogim kmetskim kolonistom ter jo vrača grofom! To ie res pristna »seljaška* politika! + St. Radič in beograjska univerza. Minister prosvete St. Radič se. kakor smo poročali, včerajšnje svetosavske proslave na beograjski univerzi ni udeležil in je raje odpotoval v Zagreb. Sedaj v »Domu* obširno razlaga to svojo »diplomatično potezo*. Pripoveduje, kako je beograjskemu rektorju izjavil, da je celokupno hrvatsko, srbsko in slovensko seljaštvo pretehtalo ruski boljševizem kakor tudi narodno pretiranost in šovinizem ter da danes med seijaki ni ne komunistov niti šovinistov. V tej smeri se razvijajo tudi razmere na zagrebškem vseučilišču. Radič hvali dijake, da se radi upokojitve »devetih ba-tinaških profesorjev* niso prav nič razburjali, kar jim šteje v izredno čast in nadaljuje: Dočim je komunistično in šovinistično batinaštvo na zagrebškem vseučilišču popolnoma nemogoče, je pa v Beogradu vse mogoče, ker se dijaki niti pred rektorjem ne upajo obvezar. da ne bodo storili tega, kar zahtevata od njih zdravi razum in dostojnost. Radi tega je minister prosvete izjavil rektorju, da se žal ne more odzvati povabilu, da bi prišel s svojo ženo na proslavo sv. Save ter je odpotoval v pondeljek v Zagreb, odkoder se vrne v Beograd v četrtek. Medtem pripravlja g. Radič tudi umik iz Zagreba. Akorav-no smatra, da »batinaški dijaki* (tako psuje g. minister študente, ki mu politično niso pogodu!) v Zagrebu nimajo nobene moči, je vendar že sestavi! program, po katerem mu 4. februarja, ko se vrši reprezentativni ples zagrebške akademske omladine ob udeležbi zastopnikov kraljevskega doma in vlade »ne bo mogoče* biti v Zagrebu. Takrat bo zopet ugodnejše v Beogradu ali v Dubrovniku . . . + St. Radič in orožniki »Politika* piše: »Minister prosvete St. Radiič je že večkrat dvignil svoj glas proti žandar-meriji in kreditu, ki je zanjo določen. Pravi tudi, da orožniki ne prenehajo ba-tinati seljake. Vse to ie bilo namenjeno javnosti, zdi se pa. da se g. Radič prijetno počuti, kadar je obkrožen od orožnikov. Njegove shode vneto čuvajo žandarji, a v ministrstvo prosvete je poleg žandarja. ki je bil za ministrovanja dosedanjih ministrov, doveue! seljaški minister še enega. Tako ojačena straža čuva vhode ministrstva prosvete in niti novinarje ne pušča notri.* + Klerikalna skrb za dijake. Svoje-časno smo že poročali, da so se lani uprli klerikalni akademiki proti vodstvu SLS in protestirali, češ, da jih zapostavlja in da ničesar ne stori za klerikalci inteligenčni naraščaj. Poslali so tudi vodstvu klerikalne stranke v tem smislu posebno spomenico, v kateri so zahtevali remeduro. Klerikalni akademiki zlasti niso bili zadovoljni z vednimi pridigami o krščanski solidarnosti in krščanskem socijalizmu spričo klerikalnega materijalizma, ki ga goje diktator;: v vodstvu klerikalne stranke. Ker SLS že itak ni mnogo inteligentov, se je končno zdel upor klerikalnih akademikov njenim voditeljem vseeno pomisleka vreden, pa so zato sklenili, da v svrho pomirjenja svoje razburjene mladine prirede loterijo v njeno korist. Iz svojega namreč niso hoteli za dijake ničesar žrtvovati in zato so si kot najcenejše sredstvo izmislili loterijo, ki bi jo naj plačali drugi. Reklame za to loterijo je bilo zadnje čase dovolj v klerikalnih listih, ker so se jeseni pritožili dijaki, da se zanjo sploh nihče ne zme-! ni. A vsa reklama ni mnogo pomagala, i Klerikalna inteligenca nima smisla za take stvari in vedno raje vzame kakor pa da, klerikalne množice so pa že cd nekaai vzgojene, da raje nosijo denar v župnišča, odkoder za obče namene redkokdaj pricurlja kakšna dobrodelna kapljica. In tako se je zgodilo, da je klerikalna dijaška loterija popolnoma propadla. Kakor piše »Domoljub*, niso prodali niti polovico srečk, a zadeti so bili vsi glavni dobitki, s čemer je splaval po vodi zadnji up klerikalnih dijakov, da bo vsaj nekaj ostalo zanje. Seveda vlada sedaj med klerikalnimi štu-deti precejšnje ogorčenje. Več mesecev so zapravljali prosti čas za aranžirani klerikalne loterije, konec na ie bil ta, da so ostali praznih rok. Za nas na ie to dokaz, da je klerikalna bisaga sicer velika, iz nje pa nikoli nič ne pride. Darujte za Sokolski Tabor Svetosavske proslave Ljubljana. 27. januarja. Proslava sv. Save. največjega budi-telja in prosvetitelja srbskega dela našega naroda, se ie vršila tudi letos v raši državi izredno svečano. Po vseh kulturnih in družabnih centrih so bile razne prireditve s predavanji o zaslu-jah. ki iih ima za svoj narod sin Štefana Nemanje. Tudi Ljubljana ni zaostala za drugimi kraji. Svetosavska proslava se je pri nas že popolnoma udomačila in se razvija vedno bolj v veliki splošni kulturni sraznik. Ljubka prireditev mladine v Unionu. Šolska mladina je proslavila spomin velikega genija dopoldne v veliki dvorani hoteia Uniona. ki je bila okusni okrašena z zeleniem in državnimi ter narodnimi trcbojnicami. Proslave so se udeležile s profesorskim in učiteljskim zborom skono vse ljubljanske šole in veliko število narodnega občinstva, tako da je bila dvorana natlačeno polna. Navzoči so bili med drugimi: veliki župan dr. Vilko Baltič. general Zivkovič z oficirskim zborom, gerent mestne občne gosp. Likozar. češkoslovaški generalni konzul dr. Beneš. avstrijski gene-•alni konzul dr. Strautz. francoski kon-:ul Paul rlache. rektor univerze dr. Pi- tamic in več univerzitetnih profesorjev, višii šolski nadzornik E. Gangl ter številne narodne dame. Oder ie bil okrašen z zelenjem in palmami, sredi katerih se je nahajala soha kralja Aleksandra, nad njim pa v zlatem okviriu slika prosvetiteija sv. Save. Cerkvene obrede in rezanje kolača je opravil prota Dimitrije Janko-vič. ki je nato v krasnih besedah orisal življenje, delo in pomen sv. Save za srbski narod in pravoslavno vero. Drugi del programa so izpolnile pevske toč ke discipliniranega mešanega zbora učiteljišča, ki ie pod vodstvom svojega pevovodie prof. Emila Adamiča zapel najprej veličastno himno šv. Save. Naši malčki so nato ljubko deklamirali razne srbske slovenske in hrvatske pesmi. Naravnost ginliivo je bilo. s kakim ognjem so prinesli malčki tople besede, položene iim v usta od naših velikih mož. Najbolj srčkani so bili vsekakor mali štiriletni Dušan fladži. mala pevka Jelica Iglič. ki je s svojim srebrnim sopranom krasno zapela Pavčičevega »Cicibana* ter petletna Liliiana Dobri-čeva. Divno svečanost je zaključil mešani zbor učiteliišča z Adamičevo »Fantu*. nakar ie bil porazdeljen kolač. Proslava na vseučilišču. Proglasitev Imen tekmovalcev, od'iko-vanih s svetosavsko kraljevo nagrado. Naše mlado vseučilišče nima tradicij, podobnih sorodnim znanstvenim zavodom širom kulturnega sveta. Brez vseh 1 slovesnosti in nevidno na zunaj je m-avguriran vsakoletni novoizvoljeni rektor, vse promocije in podobni ne baš malenkostni akti se vršijo izredno skromno, morda preveč skromno. Edini slovesnejši dan tekom vsega leta zaznamuje naša Alma mater s praz nikom prosvetitelia sv Save. Slovesnosti v spomin največjega učitelja srbskega dela našega naroda so dobile na lu-goslovenskih vseučiliščih še posebno iz razit z.lačai odkar se razpisujejo za slušatelje vsako leto tekmovalne naloge, od katerih se naiboljše odlikujejo z denarno nagrado Njegovega Veličanstva kralja. K današnji svetosavsk: proslavi na vseučilišču se je zbrala ob pol 12 pd-na zbornična dvorana povabljenega občinstva. Vse galerije so bile natrpale visokošolcev Z zelenjem opremljeno zbornico ie krasila velika slika kral.ia Aleksandra nad govorniškim prostorom. Ko je zasvetil malo po co! 12 veliki lestenec, je vstopil v dvorano rektor vseučilišča gosp. prof. dr Leonid P i t a m i c in sredi polnoštevilrao navzo čega profesorskega zbora stopil na govorniško mesto Po otvoritvi proslave ie pozdravil rektor zbrane odlične oseb nosti. zastopnike oblastev in korporacij ter številne visokošolce. Rektor gosp. prof. dr Pitamic ie imel najprej zanimivo predavanje o «Pomenu človeških in državljanskih pravic*, nakar ie Prečita! teme in imena tekmovalcev, odlikovanih v tekočem študijskem letu s svetosavsko nagrado našega vladarja. Nagrade so dobili: Junaki včerajšne mladinske svetosavske proslave v Ljubljani gospodični Ljiljana Dobričeva in Jelica Iglič z Dušanom Hadžijem. ftoiosalni uspeh) Vsa ittubi;aaa govori o veu&ein umetniškem francoskem veleMmu N A N T A S tt po slovitem, vsakomur znanem sunianti EMILA ZOLA. V glavni vlogi na lepša žena Panxa LUCIE LEGRAnDE Prekrasne najnovejše toaete! Zadnja pariška moda 1 Duber ilim na,boljša reklama! Vs ed velike dolžine lilma (4.000 m) 2 dela, 12 dejanj naenkrat traja o predstave po 2. uri ob 5.| 7. in 9. uri. , M a c Lit e^ v^pelkl u'' KillO L'llb!{ai1Ski dVOF T»» tO Senzaciiooelno t Prvič v Ljubljani! Senzacijonelao! V Veliki senzacionalni hrimiua!n< film RIN-TIN Strah in trepet pragosda Celemu svetu dobro znani in pros'avljeni čudoviti pes-volfjak RIN-TIN-TIN ram prikazuje višek svoje umetnosti v izvanrednem filmu .Strah in trepet pragozda-. V gavnih vlogah nastopajo na,lepši in najholiš igralci Amerike. Izvstne in posebno elektne so scene: RIN.TIN.TIN: Varuh zlatega rudokopa. RIN«TIN»TIN: Priča umora svojega gospodarja. RIN.TIN.TIN: Osumljen umora. RIN.TIN.TIN: Zasleduje pravega morilca. RIN.TIN.TIN: V borbi za življenje in smrt RIN.TIN.TIN: V službi pravice. Prekrasni naravni posnetki poln> divje romantike. Napeto zanimiva vsebina. Fina režija. Prvovrstna igra Lepi ig alei. Ze o efekten Konec. Predstave točno ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. § Prvovrstni umetnlšk' orkester svira PREDNAZNANILO: W pr, vseh prediUvah. Največji film s^eta „Morski vrag« | «Elita. kine Matica« | vodilni kino v Ljubljani. 8 Telefon 124. Q j Pri svetosavski proslavi na univerzi s svetosavsko nagrado odlikovani visokošolci. Sede od leve proti desni gg. Debevc, Dobmvšek. Gorski in Fajdiga, stoje pa od leve proti desni Kuhelj, Vodnik, Sc rajnik, Primus, Zitko, Zavrtanik in Martelanc. — I. Filozofska fakulteta: P0 500 Din: Peter Zavrtanik za razpravo «Ali naj šola življenje vodi ali spremlja'* — Ciri! Debevc za razpravo «Raz-voi slovenskega gledal šča in slovenske drame v zadnjih treh desetletjih.® — Anton Vodnik za razpravo »Fran-cesco Robba. kipar in arhitekt.« — Peter U s za razpravo «Načrt zoo - geografije Jugoslavije na osnovi špilja skupine orthopterov*. II. Juridična fakulteta: Nagrado R00 Din Josip Dobrovšek za razpravo «V čern kaže zakon o nabavljalnb zadrugah napredek napram našemu zako- 1 nu o pridobitnih in gospodarskih zadru-gah?» — Nagrado 600 Din Matiia Pri-: mus za razpravo »Značenje priznanja ! za kazneno pravo*. | II! Tehniška fakulteta: P0 750 Din: Anton Kuhelj za razpravo »Linear-: ne transformacije, tensorji in prva annoksimacija elastičnih deformacij*. — Vsevolod Gorski za razpravo «Po-men praktične geofizke za rudarstvo*. — Nagrado 500 Din Domicijan Seraj-n i k za razpravo »Načrt enodružinske uradniške vile*. IV Teološka fakulteta: Nagrada 700 Din Ivan Martelanc za razpravo «Marko Anton Kappus in Ivan Marija Ratkaj. misijonar iz XVII. stoletja v Meh,ki». — Po 600 Din: Alojzij Zitko za nalogo »Soci;a!ne razmere Judov oo preroku Izaiji in Vilko Fajdiga za nalogo «A.ialogije med budizmom m .krščanstvom*. — 500 Din Jožef Goditi a za nalogo »Problemi v knjigi: De vo-catione oinnium gentium*. Odlikovanim tekmovalcem je rektor iskreno čestital in zaključil slovesno zborovanje s trikratnim «Zivio!» - klicem kralju, čemur so se pridružili vsi navzoči. Svetosavska beseda. Svetosavske proslave je snoči zaključil koncert s plesom v unionski dvorani. ki ie združil naiširše meščanske, civilne in vojaške kroge v neprisiljeno familijarno celoto Za tak i priliko primerno kratki, a izbrani koncertni program so izvajali gospa Mara Zaludova in gg. Pave! Holodkov in Julii Betetto ter Zorko Prelovec s svoiim zborom «Ljublianskega Zvona*. Kakor solisti in niihovi spremljevalci gosp kapelnik Ba latka in virtuoz na kontrabasu Vaclav Maly so poleg bogatega aplavza zaslužili poklon.iene iim šopke in venec. Po tem glasbenem uvodu se ie pričel ples s srbijanko. katero je vodi! društveni predsednik gosp univ. prof. dr. Hadži z gospo dr. Baltičevo. Maribor, 27. januarja. Svetosavsko proslavo so danes dopoldne otvorili v Gotznvi dvorani, kier so medtem izginili nemški napisi, s pe strim programom. Pred polno veliko dvorano je prota Trbojevič opravil obrede «vodoosvečenia in sečenja sav-skog kolača* na improviziranem oltarju z visoko, gorečo svečo. Na oltarčku je ležal tudi krasen kolač in — kuhan ječmen, ki so ga potem zaužili gostje. Carinik gosp. Ml. Perič je lepo predaval o pomenu svetosavske proslave, na kar ie mariborska pravoslavna mladež ob živahnem aplavzu odlične publike deklamirala srbske domoljubne in ljubke otroške pesmi. Naivečjo polivalo pa | je žela naša najmlajša baletka, štirilet-| na hčerka prvega vijolinista vojaške | godbe, ruskega begunca gosp. Schonfel-| da. ki ie ob sviranjii vojaške godbe z j vso gracioznostjo zaplesala tri baletne komade. Prireditev so posetili naiod-ličneiši krogi z velikim županom dr. Pirkmaieriem in komandantom mesta, generalom Kosičem na čelu. Mesto je zastopa! podžupan dr Lipold. Skoro polnoštevilno so Prišli voditelji šolskih zavodov in uradov s prosvetnim šefom dr. Poljancem Tudi meščanstvo se ie letos izredno številno odzvalo prijaznemu vabilu pravoslavne občine, ki ji načeluje trgovec gosp. Peter Miovič Ne samo dvorana, tudi galerija je bila polna publike ki je bila končno Po stari jugoslovenski navadi tudi pogoščena. Zvečer ie bil v isti dvorani koncert s plesom ki ga ie otvoril moški zbor «Drave» s himno sv. Save. V Beogradu in Zagrebu. Posebno svečano ie proslavil praznik sv. Save Beograd. Na univerzi se j«; zbrala velika mnoica dijaštva in občinstva. Ob 10 dopoldne se ie vršila slovesna služba božja, katero je opravil oatrijarh Dimitrije Dijaško pevsko društvo ie zapelo himno sv. Save ter državno himno, nakar je ime! univerzitetni profesor dr Bogdan Popovič daljši govor, v katerem je opisal historiiat in pomen te proslave. Svečanosti je prisostvoval ves kralievski dom. vsi ministri in predsednik skupščine Marko Trii kovic, dočim je bil minister prosvete Stiepan Padič odsoten Navzočih je bilo tudi veliko število narodnih poslancev, zastopnikov diplomatskega zbora, ge-neraliteta. admiraliteta itd. Pevsko društvo «Obi'ič» je odoelo več pesem, nakar so bila prečitana imena 15 nagra- jenih diiakov. Vsi odlikovanci so bil! opoldne gosti kralja in so bili povabljeni tudi na kosilo. Na svečanosti ie bilo prečitano tudi kraljevo pismo, da namerava zgraditi na svoje stroške Dijaški doni kar so pozdravili navzoči z viharnim vzklikaniem kralju in kraljevskemu domu. Tudi v Zagrebu ie potekla proslava v najlepšem razpobženju. Koncertu je prisostvovala elita zagrebškega meščanstva. Poleg tega so došli na proslavo vsi generali, velika župana v p. Zuccon in Cimič. nekaj narodnih poslancev ter predstavniki vlade. Gospodje so bili v frakih z dekoracijami, gospe v krasnih večernih toaletah Srbsko pevsko društvo ie izvajalo skladbe Mokran ca Lajovica. Milojeviča in Go-tovca Minister prosvete Stjepan Radič, ki se ie mudil v Zagrebu, se ni udeležil proslave. _ Slika iz našega obmejnega šolstva v Prekmurju «Jutro» je že večkrat poročalo, kako malo se je še napravilo v narodnem in državnem oziru za naše šolstvo ob meji. Da naša šolska oblastva ne skrbe zadostno za narodno čist značaj našega učiteljskega staleža v obmejnih krajih, kakor je to iz državnih ozirov potrebno, nam zopet dokazuje slučaj nekega mad-žaronskega učitelja v Dolnji Lendavi. Na tamkajšnji osnovni šoli službuje namreč učitelj, ki je nedavno prepovedal svoji hčerki, ki obiskuje meščansko šolo, da ne sme prinesti domov šolskega izpričevala, ako ne bo začetna črka njenega imena «s* pisana z madžarskim pravopisom «sz». Ob priliki šolskih priprav za proslavo kraljevega rojstnega dne je baje svoji hčerki tudi prepovedal sodelovanje pri šolski igri. ki je bila eminentno narodnega in vzgojnega značaja; tamkajšnji kaplan pa ie prepovedal učencem dolnjelendavske osnovne šole. da se ne smejo vaditi in udeležiti te igre. In tako gre naprej v naših obmejnih krajih. Da zadene velika krivda na večjem ali manjšem nerazpoloženju obmejnega prebivalstva napram naši državi tudi naša državna oblastva. je jasno. Imamo dovolj mladih in narodno zanesljivih učiteljskih moči. ki ne morejo dobiti službe samo radi orenapolnienosti učiteljskega staleža. Mislimo, da radi tega ni preveč zahtevano, da šolska oblastva učitelje, ki sejejo med mladino samo mržnjo in sovraštvo do našega naroda in do vsega, kar ie z njim v zvezi. spravijo tja. kamor spadajo, na njih mesta pa postavijo narodno zavedne in zanesljive ljudi. Takim narodnim škandalom, kakor se je nedavno dogodil v Dolnji Lendavi, mora biti že vendar enkrat konec. Državno oblastvo pa mora tudi primerno pritisniti na knezoškofijski ordinariiat v Mariboru, da bo nastavljal v raših obmejnih krajih take veroučitelje. ki bodo z veseljem vzgajali šolsko deco v narodnem duhu. Vsebina filma Stolp tišine ki se predvaja še danes in lutri, je pretres--ijiva in krasna. Izborna in dovršena v igri je Hanna Ralph, znana Brunhilda iz »Nibe* lungov». Zelo dobra sta tudi priljubi jena Ksenija Desni in markantni Nigel Barrie. Film se povsem lahko šteje med najboljša filme letošnje produkcije in bo vsakogar gotovo zadovoljil. Predstave popoldne ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. Kino Ideal Kulturni preg. Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20 uri. četrtek. 28.: .Henrik IV.». A. Petek. 29.: »Druga mladost*. B. Sobota. 30.: »Naša kri» Premijera. Izv. Nedelja, 31.: »Obrt gospe Warrenove». — Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ljubljanska opera Začetek ob pol 20. uri. četrtek. 28.: Vojaška predstava. Izven. Petek, 29.: »Aida. C. Sobota. 30.: Zaprto. Nedelja. 31.: ob 15.: »R:goletto». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Mariborsko gledališče Začetek ob 20 uri. Četrtek, 28.: »Žlahtni meščan*. C. Petek. 29.: »Žlahtni meščan*. B. (kuponi). Sobota. 30.: Zaprto. Nedelja, 31.: »Vesela vdova* (Kuponi.) Mariborsko gostovanje ze Anč'ce ln g. Andro Mitroviča. V začetku februarja, naj-brže i. in 4. bosta gostovala zadnjič v >Stambu!ski roži« ga Ančica in g. Andro Mitrovič. Na to že danes opozarjamo ceni. občinstvo. Vesela vdova v Alariboru. V nedeljo dne 31. t. m. ob 20. se ponovno vprizori na mariborskem odru zabavna opereta »Vesela vdova« v kateri bo pel vlogo grofa Danila g Bratuž. Gostovanje g. Bukšeka v Zagrebu. V nedeljo je pel g. Rudolf Bukšek vlogo Me-fista v Gounodovem »Paustu« v Zagrebu Predstava je bila razprodana. lepo zaokro žena in baritonist. svoičas že član zagrebške opere, je v delu popolnoma afirmi.a! svo je lepe pevske ter igralske zmožnosti. G. Bt:kšeku je izročila uprava lovorov venec katerega mu te prinesel na oder njegov prvi dirigent g. Andro Mitrovič. pod katerim je jubilant svojčas iel nastopati v Osiieku. Pucc!n"jeva »Manon Lescaut« v Zagrebu. V soboto zvečer so imeli v Zagrebu iz vrstno uspelo premijero Pucciniieve opere »Manon Lescaut« Občinstvo ie sprejelo iz-borno naštudirano delo iz prve dobe Puc-ciniievega ustvarjanj z velikim navdušenjem. Dirigira! ie kapelnik Krešimir Bnra-novič. režirala pa plesalka Margareta Fro-manova. Njen debut se je popolnoma posre- či! Režija umetnice je glasom kritik v naravnost idealnem skladu z muziko. Naslovno vlogo opere ie pela ga Zikova, o kateri pravijo poročila, da ie bila zelo dražestna. Šimenc je ustvaril simpatičnega De Grieu-xa, Cve ič pa posrečenega Manoninega bra ta Lescauta. Pevci in vsi drugi, ki so pomagali spraviti opero na oder. so bili živahno pohvaljeni in večkrat pozvani pred zastor Nov član zagrebške opere. Vodstvo Nar. gledališča v Zagrebu je angažiralo Poljaka Aleksandra Grifta za svojega stalnega člana. Nušidev »Pot okoli sveta« na sarajevskem odru. Sarajevsko gledališče ie imelo prošlo soboto premiiero Nušičeve liumori-stične veseloigre «Pot okoli sveta«. Režiral je sam pisatelj, ki ie bil ired predstavo za časa odmorov večkrat klican na oder. glas bt-ne točke, napisane nalašč za to priliko, pa je vodil skladatelj in dirigent Jungič. Turneja Prvega pevskega društva v Beo gradu po Bolgariji. Prvo pevsko društvo v Beogradu se bivi z načrtom pevske turneje po Bolgarlii Za enkrat so predvideni kon certi v Sofiji. Plnvdivu in Tarnovu. Društvo bo nastopalo na vseh prireditvah z izk! učno itigoslovenskim programom Koncert i-lharmon:je v Osljeku. Te dni ie priredila osiješka { 'harmonija četrti simfonični koncert v letošnji sezoni. Na spore- du je imela Glinkovo uverturo Iz »Ruslan* in Ljudmile«. Schubertovo simfonijo v tirno! u ter Beefiovenovo Tretjo. Dirigiral je kapelnik Schv/arz. 25 letnico smrti skladatelja G. Verdija počast: Narodno gledališče v Ljubljani v pe tek. dne 29. t. m v opernem gledališču. Vprizori se opera »Aida« z gostoma Zaludo vo in Knittlom ter Thierry-Kavčnikovo. Ribičevo, Betettom, Holodkovom. Zupanom in Mohončem. Pred predstavo bo govoril o nesmrtnem skladatel u Verdiju Emil Adamič Začetek ob po! osmih zvečer. Koncert nordl ske glasbe jc priredila te dni Ljudska univerza v Beogradu Program so izvajali trije glasbeniki, dve dami in en gospod, gdčni Alice Bešekič in Jelka Stamatovič ter violnist Fotič. Ljudska univerza v Beogradu prireja glasbena predavanja z istim ciljem kot g. Jeraj svoje glasbene matineje za mladino v Ljubljani. Andrejev na sporedu zagrebške drame. Dne 5 februarja bo v Zagrebu predstava Andreieve drame »Dnevi našega življenja«. Dobiček predstave je namenjen obolelemu članu zagrebškega dramskega ansambla, g. Dubravku Dujšinu. Kandidati za prve člane l.'alljar.ske Aka demije. Znano ie da namerava sedanja italijanska vlada ustanoviti Italijansko Akademijo katero naj bi tvorili najbolj izbrani duhovni predstavitelji sodobne Italije. Ce se ta načrt uresniči, bodo prvi trijir akademiki pisatelj D' Annunzio. iznajditelj Marconi in dramatik Pirandello. Zenltist na predavanju Alreda Kerra v Parizu. »Jutro« je že zabeležilo vest. da je berlinski kritik Afred Kerr te dni nastopil v Parizu, kjer je predaval pod pokroviteljstvom bivšega francoskega prosvetnega ministra. Povedalo le tudi. da se ie v začetkn predavanja oglasil neprijeten medklic, s katerem ie hotel motilec zborovanja doseči izžvižganje Kerra s strani občinstva. Sedaj poročajo, da >e moteči medklic napravil — ztnitist g Poljanski-Micič. Razpis nagrad uredništva »Zborov« na nove zborovske skladbe. Vposanih je bilo 28 skladb. 27 jih je odgovarialo pogoietn razpisa. Jury (gg M. Hubad. A. Lajovic, dr. F. Kimovec. N. Stritof in urednik »Zborov«) je priznala prvo nagrado v znesku 800 Din mešanemu zboru, legendi »Marija in bro-aar« Emila Adamiča, drugo nagrado v znesku 300 Din. moš! emu zboru »Kmetova molitev« Martina ?. ika Nagrad^ v znesku 400 Din ie razdelila na 2 nagradi po 200 Din (tretjo in četrto) ter ju prisodila mešanemu zboru »Luna in zvezdt« Stanka Premrla in mešanemu zboru »Motto. Vilka Uk-maria. G. Martin 2eleznrk e učiteli v Sorici nad Škofjo Loko. g. Vilko Ukmar pa pravnik v Ljubljani. omače vesti Diete To je čudovita stori j a in bi bila severjet« na, vendar je resnična, kakor vse, kar vam ■pove M. A. C. Naš Stojadinovič je v Ameriki. To vsi vemo, in tudi ni treba še posebej povedati, da imamo sedaj v mislih tistega Stojadino« viča, Id je pri nas za finančnega ministra, io je torej zelo popularen. P redno je pa Stojadinovič šel na potov a« nje, je izbiral svoje sotrudnike, in reklo se mu je, da je dobro, če sodeluje tudi kakšen Slovenec, je pa vzel tudi še Slovenca seboj. Ta Kranjac je vzel svoje imenovanje na znanje in šel vprašat, koliko bo diet Na lastne stroške dandanes nikdo ne gre rad po svetu in še daleč. Stojadinovič ga po« miri: Diet bo že, bo že, tako»lo 50 dolarčkov dnevno, da bo vsakdo lahko izhajal. Toda Kranjac samo zmaje z glavo in ne reče nič. •Vidiš ga, požeruha!« si misli mi« ni&ter, »praktičnemu Slovencu je morda to še premalo!« Kranjac gre naravnost k ame« riškemu poslaniku v Beograd in ga vpraša: •Gospod, kadar pri vas potujete po svetu v državnem poslu, koliko diet pa zaslužite?* Gospod poslanik rade volje dajo vsa po» trebmi pojasnila: «Pri nas v Ameriki dobi< mo diet, kakor pač je posel in oseba. Bolj« ši diplomat na poti v Anglijo na primer, dobi tudi do 25 dolarjev dnevno; drugače je po 20 dovolj, in če si samo ekspert, pisar, sotrudnik, je pa tudi 15 dolarjev še dovolj za dnevne potne stroške, — vse to seveda poleg običajnih prejemkov ali plače. Več ko 25 dolarjev pa Amerika na dietah ne da.» Kranjac godrnja in gre zopet k ministru, ečujete*, mu pravi, bil sem tam in tam, iz« vedel sem to in to, hm, in mi imamo 50 do« larjev diet na osebo in dan, — ali to ni pre« več? 20 je tudi dovolj*! Gospod minister, dajmo no, pa se vsi skupaj zadovoljimo z dnevno po 20 dolarji, — to je še vedno 1000 Din dnevno in tudi za Ameriko dovolj!« Kranjac je namreč pričakoval pehvalo za to poizvedbo. Minister re.3 sedaj ni godrnjal, marveč se je Slovcncu cifrasto zahvalil za njegov trud in informacije in mu prijazno segel v roko v slovo. Ko pa pride Kranjac uro pozneje v svoj hotel, najde tam ministrovo pismo, v katerem — se mu le ta zahvaljuje za dose« danji trud in ga razrešava članstva pri ame« riški delegaciji... Pozneje je minister ta svoj ukrep *uazaj potegp.il«, o dietah ee ni več govorilo, in vsi so odšli na pot s po 50 dolarji dnevno. Le minister je izpremenil svojo lastno kvo» to. lina namreč dnevno 100 dolarjev. Zato ima pa soprogo seboj, in ona seveda nima diet. Po Beogradu pa gre povsod zamolkel •trabarber, rabarber, rabarber«, in so naj« bolj ogorčeni vsi tisti, ki — niso smeli v Ameriko. In to je večina, s katero drži tudi M. A. C. * Prestop k SDS. »Snpsko Kolo« objavlja izjavo Sptre Grkiaiča, namestnika radikalnega poslanca dr. Nike Novakovi č a, v kateri naglaša, da ne soglaša več s politiko svoje stranke in da zato prestopa k samostojnim demokratom. * Slovenec član češi a akademijo znanosti ln umetnosti. Na letni skupščina češke akademija znanosti in umetnosti v Pragi dne 2*5. t. m. je bil imenovan za zunanjega člana tudi Slovenec proslull arhitekt Josip Plečnik, profesor na tehnični fakulteti ljubljanskega vseučilišča. * Novo radikalno glasilo v Bosni. Kakor nam javljajo iz Sarajeva prične tam začetkom februarja izhajati namesto »Srpske Reči« nov radikalni list »Sloboda«, ki ga bo urejeval bivši šef kabineta ministra dr. Sr-škiča g. Krivošič. * Redukcije dnevničarjev ln taalih zvanič nikov. Iz Beograda poročajo: Poleg redukcije, kl jo je finančni odbor izvršil med uradniki, se pripravlja sedaj tudi obsežna redukcija dnevničarjev in malih zvanlčnikov v vseh državnih uradih. S tem namenom je bila poslana vsem ministrstvom okrožnica, naj hitro sestavijo in pošljejo finančnemu odboru spisek vseh teli oseb z označbo, koliko bi se iih največ moglo reducirati »v svrho štedenja«. * Ustavitev sprejemanja novincev k finančni kontroli. Oblastni inšpektorat flnanč ne kontrole v Ljubljani razglaša, da 5e v njegovem območju, to je v Sloveniji in Prek oserju, vsak sprejem novincev v službo fl-nartačne kontrole ustavljen. * Časopisi v Sloveniji. V Sloveniji tehaja 229 časopisov, revij itd. Letno odpravljajo naše pošte 13,557.736 Izvodov pertjodičnih tiskovin. Ako se računa, da Ima Slovenija 1,056.464 prebivalcev, prid« torej na vsakega posameznika 12.8 komadov listov. Vsekakor lep doka® za kulturni razvitek našega naroči a. * Tcnel pod Ivan^-pianino, železniške di-rekciia v Sarajevu je te dni prejela navodila za pričetek navrtanih del za tunel skozi h-anj-r.menjali t kritje »troSkoT aa sgr*.?be Poma na K rTa.cn * Krekovi k«As na KatUoreu r nevarnosti Treba je nnine pomoči! R»di testa vabi BelSka podrninira SPD vse planince, prijatelje te ljubitelje nailh gora na vrUk poavetovaliii ibor in planinski rečor » pie-50-71, ki uo bo v?&il na Sv*onieo, 2. februarja, v prostorih Sokovskega doma v Bkofji Loki. Ne DremiSllaJt'. odločite ae in udeielit« se reSilne akcije! Ne bojte ■» napora, trud bo obilno poplačan. Pride tndi lelerni-Jtraka godba i« LJubljano. Začnemo ob SO. uri. Na »videnje! ■ a v jj i F. Cllden, Prešernova 1. 1 I - ' —' , imsiiBBEazBBSsaacKaBKKaavBeaeBs****""***« SaKSESSSESSSSSSSSKJSiSKSSVSEšSECSsSf! B sa Jedilnice, gosposke sobe, ■ g saicne itd. v slogu najceneje a | Izdeluje edino ^ 1 „VESTA", svetlobna in me- i | ' talna industrija | ® Ljubljžns, Kslcdvorska ul. 8 I. | Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj!1 h Ljubljane o— Posipajte hodnike. Glsdki bi poSede-neli neposipani hodniki «o stalna nevarnost za pasame. V dnevih mraza ln posnrznenja se Je pripetilo v mestu že nešteto manjših nesreč. Posebno na večer padajo ljudje kar na lepem. Posebno nevarnost tvorijo pomrz-njene luže, kj stokajo na hodnikih iz strešnih žlebov. V torek zjutraj si je na taki poledeneli iuži zvila desno nogo v Šiški na hodniku ob CeiovSki cesti pred hišo peka Pretnerja soproga poštnega uradnika Aasela Dvoržak. u— PoHcijske prijave. Od torka na sredo so prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 pretep, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 nezgoda, 4 prestopki kajenja nočnega miru, 7 prestopkov cestnega polj-cijskegu reda, 2 prestopka prriooračenja po Ucijsk« are ta 1 prestopek obrtnega reda. Aretacija Je bita »rvršena saeno 1, in sicer radi vlačuganja. n— Poskušen vlom. V Puharjevi uHel je poskušal te dni vlomit! mlad moški v stanovanje nefke strarfte v hiil it 16. ZUko-vec, star okoB 25 let. Je preje bodE rfcoll strank ta berači GovorB J« hrvatsko narečje. Ker ae ma vietn v stanovanje ni posrečil, Je odnesel i hodnika neko »oho fe mavca, predrs-tavUaJočo deklico, držečo v M roki ogledalo, Id ri popravlja i desno tase. PoHcfliska kronika splošno bele« v zadnjem času več sllčnfli lučajev nasilnosti mladih h starft beračev, Id ne prihajalo v fa£e toliko rsttfl miloščine kake* ra- S teta, dc ri ogledajo stanovanje, kl ga poskušajo nato ob ugodni priliki posetlti s tatinskim namenom. o— C« se v vlaka zaspi Pečar Josip KlavnSk is Zagreba Je imel v torek odpravke v Ljubljani. Uporabil Je jutranji vlak in dobS v kupeju druščino v navidez znani natakarici, za p osi eni v neki gostilni v Vla-5ki ulici v Zagrebu, ki se je tudi peljala v Ljubljano, kjer je baje doma. Nekaj časa sta se oba živahno razgovarlala, nenadoma pa Je Klavnfka premagala utrujenost in je zaspal. Zbudil se je šele v Ljubljani ln sicer vrlo žalosten, kajti opazil je, da je Izginila njegova živahna spremljevalka, ž njo pa tudi Ie njegove listnice 500 Din. u— Ker nI hotel dati pijače. Hlapec Ivan Rožič si ga je v torek na večer privoščil nekaj čez mero, vsled česar ni mogel krotiti svojega temperamenta. V gostilni Ču-ček v Rožni ulici je kmalu po svojem prihodu izzval prepir in preten, vendar se Je pozneje pomiril. Nenadoma pa se je zopet opogumil m zahtevah, da mu prineso sveže pijače. Ker pa je poslovodja gostilne, Franc Hrovat, njegovo zahtevo odbil, se je Rcržič zopet razkoTači! in skočil na njega. V pretepu ga je nato obdeloval s pestjo ta mu prebil spodnjo ustnico. Red je napravil šele strainik, ki je nasilneža ukrotil ln ga ekspediral tz gostilne. 3B0l0S080«0a0B0«0B0 9,- februarja 1926 „UHiOH" Veliki tehniški ples pod osebnim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra Udružema inženjerjev in arhitektov in častnega damskega komiteja. OBOBOBC3BOIOSOIOIOIC III. VELIKI PLES JURISTOV 30. januarja 1926 hotel „UNION" 300q00occ0o00qon(xmxxxxxr)ixy „3aSranska noc" Velika maskarada 14. februarja v SeKoiskem domu na Viču. Drogerije, apoteke, Hvalijo strupene leke, Če tam kupiš kaj, to znaj: Lekov lek je .Buddha* čaj! — DruStvo iloSatoljev J ari d 1 dna fakultete prtreiti T •oboto, do t. m. v veliki dvorani hotela Uuiou Ul. veliki piea jurlstov pod pokrovitellatvom go. Feruande dr. Uajaronove in čaetnega danukeja komiteja. Vsa vabila ao ie odposUna Kdor vabila pomotoma le ni prejel, ga dobi pri vratarju oa umveni. — .Mera. vtavoeno reglat. andruga i o. s. t Ljubljani vabi gg. (ailrutnike, da f. uoealjivo tglaae v tairuini pinarni v Dalmatinovi ulici 11, pritličje • ivojo violno knjitico. In alceri f petek, dne 2fl januarja popoldne od it. I do BO; » Mboto. dne 80. Januarja popoldne od tt. 00 do 100; v pondeijek, dne 1. februarja popoldne od It. 100 do 180. Zadeva vaSnal — Načelatvo — Gospodarsko In Izobraževalno društvo u dvorski okraj priredi danes, ob 8. svetel predavanje v knjit-nici. Predava g. učitelj Alojtlj Potočnik o Dvorskem okraju nekdaj In daJiea. Vabljeni so vel člani in somišljeniki Vstop prost — Dru'tvo .Pravnik, opourja na svojo redno glavno akupnaino ki se bo vriiia 1. februarja ob S. popoldne v sobi St. 7» sodne palač« » LJubljani. Clinl st poživljalo, da M akopAčlne udeleie. — J. V O. »Triglav, sklicuj« ea petek t) i. m. obveini članski se«txnek v akad. kolegiju Predmet razgovora j« trisrlavanska prireditev, v Celju. Odbor. — Malkeradnl ples priredi v pondeUek 1. februarja v proetorih hotela BeUevue ZSK ijennea. Pričete); ob 8. ori. Maske In prijatelji drultva dobrodošli. — ŽSK Hermes — Meetnz Orjuna vu-OlIn« priredi v pondeijek dne I.februarja majkarkdo v sokolskem domu na vi-So. Do.-tojne maeke dobrodošle. Na mnogoštevilni obisk vabi (Mibor. Iz Maribora a— Skupni obed po nedoljsiem zborn g. Svetozara Pribičeviča f Mariboru bo za vse one, zlasti zunanje goste, ki se za to priglasijo, v Grajski kleti. a— Mariborske »omJšUenfke ln prijatelje opozarjamo, da dobijo vstopnice za zbor g. Pribičeviča v nedeljo ob pol 11. uri deloma doposlane od pristojnih gospodarskih in političnih društev. Kdor bi do sobote zjutraj vabila ne imel, naj se javi v našem tajništvu SDS, Cankarjeva 1. Vstopnice smo marali vpeljati iz razloga, ker so prostori v Narodnem domu maijbnl, in moramo gledati, da pridejo do prostorov v dvoranah predvsem naši somišljeniki ta prijatelji. G6-tzove dvorane, katera edina je še večja v Mariboru, žalibog nismo mogli dobiti, ker je že več let načeloma d« dajejo na razpolago za politična zborovanja. Oblastno tajništvo SDS. o— Umetno razburjenje »Straže«. Včerajšnja »Straža« prinaša kar dva srborita polemična članka, ker je dobila Zveza kulturnih društev za mariborsko oblast za nedeljo 31. t. m. dovoljenje za polovično vožnjo svojim članom, ki se udeleže njenega kongresa, na katerem se bo razpravljalo o predavanjih in prireditvah pod okriljem ZKD, kakršen kulturni zb »r se je nedavno vrši! tud« v Ljubljani. »Straža« se naj ni-kaT nič ue razburja, temveč naj pogleda par svojih starejših številk, ko je dobesedno poročala, da je bila dovoljena polovična voinja za političen shod za poslanca Zehati cd Maribora do Fale za njegovo zborovanje v Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Potem si bo laihko prihranila umetno raabur-JenJe. *— Tujski promet »Tabor« J« uvedel za_ niirtvo anketo o položaju gostilniške in kavarniške obrti v Mariboru ta kako bi Lahko dvignili tujski promet po mnenju teh krogov. V nedeljski številki je podal last-, nik »Velike kavarne« g. KlesKi zanimiv odgovor, kjer povdarja med drugim potrebo modernega hotela, ker Je goatilntštvo — se. ve dobro — stavni faktor tujskega prometa. Mesto Maribor tona vse naravne pogoje za letovišča In za zimski šport — Tako g. Klesič, kl Je gotovo strokovnjak in je tudi že kaj videl po svetu v tej stroki. Ravno v *e«n pa seito v Mariboru vedno bolj je najboljša za šivanje, vezenje m luknjtčanje. Dobi ss v vsu^i modni trgovini Glavna zaloga pri g)j ako o ic i S p ilter, Zagreb. Zrinisfc i'9 15. i Velikanski uspehi tedna vse razprodano I ^ tisoč ljudi ostalo včeraj brez vstopnic v beograjskem kinu .Coioseum' ki že tretji teden predvaja največii lilm sveta „M03SKI VilAS'1 na mrtvi točki. Dober hotel se nam obeta. Upajmo, da ga tudi res dobimo. Kdo pa se briga za vse drugo, kar rabi tulec bi domačin, da sploh moremo govoriti o početkih tujskega prometa? Kdo bo šel v mesto, kjer se v poletju nfti skopati ne more pod solne em? Za plavamo Je letos občina vo-tiraila komaj malenkostnih 10.000 Din, čeprav se Je lan! dan na dan gnetlo v eni kabini po 20 do 30 oseb. Vsi časopisi so o tej pereči remeduri ponovno in ponovno razpravljali. In zimski šport? Kljub prekrasni okolici tik pri mestu se hodijo Mariborčani — kdor iirna seve toliko denarja — sankat v Faio, ker se v Mariboru za to ai.hče ne briga, ne občina Ln ne vseh 5 sporu nih khibov, ne tujsko prometno društvo, ne gcstilnlčarska zadruga ta nihče drugt Na dirsališču io &me4l še v nedelo čez pol ribnika sneg ta led razdrt, nepollt, kljub ostremu mrazu. Baje nI bilo delavcev, pa stokamo o akutni brezposelnosti Zanimanje za drsališče Je tudi rapldno padlo zadnji čas, ker pač manjkajo vse udobnosti Do-Čim so lmeO v Ljubljani godbo na ledu. drsalne teksne, 90 moraU drsalci v Mariboru paziti, da si na zevajočSh razpoki in a h ne polomijo nog. Olepševalno društvo b! lahko ob event. nefsreči trpelo ogromne odškodninske stroške. Nič manj vratolomno ne izgleda sankanje nad ribnikom. K0 bo nesreča tu, bo prepozno modrovati Treba je pričeti s sistematičnim deV-m tn nekdo mo. ra pcdvtzeti fnidjativo. Poklicana je cbčina ,na njenih ramah in prizadetih društvih leži odgovornost Prednjačlti pa b! mora H z Iniciativnim ta požrtvovalnim delom v teh druStvih tudi magKtratol uradniki in občinski svetniki vseh struj. To bo polagoma pritegnilo k sodelovanju tudi najširše kroge, posebno, ko se bodo pokazali uspehi. Dobra vo!]a mora prelomiti sterilno trldicl-lo! a— Iz žepa v žep. Za mariborsko občino opravlja večino voženj s svojimi konji požarna bramba proti plačilu. Vs'ed splošne pocenitve voženj je letos tudi občina znižala požarni braimbi tarifo za te vožnje. S tem so se znatno skrčili dohodki požarne braimbe ln cbčina jI je morala v novem proračunu ,ki so ga pravkar sprejeli, zvišati mestno subvencijo od lanskih 17.500 na 67.500 Din. a— Nepojasnjen strel na ulici. Včeraj ob pul d. zjutraj je šel na kolodvor 17-letni trgovski vajenec Ki>nrad Uršič, zaposlen pri trgovcu Omerzi. Na Aleksandrovi cesti pred trgovino Koražije le naenkrat počil strel in zadel llršiča v stegno. Krogla mu je prodrla nogo. Prepeljali so ga v bolnica Kdo je streljal, Uršič ni povedal. P-očil pa je baje strel z okna bližnje hiše. a— Alkohol na cesti. Včeraj okrog 3. zju. traj se je vračal iz gostilne Vlahovič 41 -letni mesarski pcrni.čnik Fran Strassner. Na cesti je tako nesrečno psdel, da si je pri padcu zlomil noga Planinski ples 1. svečana 537» i— Podkarpatska Rusija, ki je bila po prevram priklopljena CeikoalovaSki in j: dela velik« sli::, politične in materijelne, je nam večinoma malo posebno njene sedanje prilike. Zato 1'0 gotovo v kor:-' vsakogar, da se udeleži dana?njega večera J C Lil; e cb 20. uri v Narodnem domu. kjer bo na podlagi Številnih skioiničnih s'ik govoril o podkarpat ki Ru ji arhitekt e. Joie Jelene, ki ho obenem rar.kazova! tudi Ekioptične slike iz dogodkov v Pragi po prevrati;. To bo tem bolj zanimivo, ker je predavatelj t»'aj sam bival v Pragi in je znan kot duhovit govornik Vstop je vsakomur prost. Sokol: Restavracijska dv» Iz Preknrarja Zdravstvena inšpekcija. Dne 22. t m. se je m-jdil v Murski Soboti zdravstveni šef dr. Katičič iz Ljubljane. Inspidral je javno bolnico v Murski Soboti. Imenovanje. G. vladni tajnik Forčesin. ki je bil pred kratl:im imenovan k srezkemu poglavarstvu v Murski Soboti, je v torek 26. t m. nastopil svojo službo. Slabo stanje proge Murska Sobota » Ho« doš. Proga Murska Sobota » Hodoš se naha« ja v tako slabem stanju, da od zadnje ne» zgode, ko je skočil pri Mačkovcih vlak s ti» ra, vozijo vlaki samo z brz;no 15 km na uro. Treba bo poskrbeti za zadostne krc« dite, ker so zlasti tračnice in pragi že po« polnoma odslužili i onstran grame p— Smrtna kosa. V Matulji jo umrl dno 24. t m. posestnik Ivan Aničič. Pokojnik ie bil vseskozi poštenjak rn vrl narodnjak. Njegov sin Josip je Šolski upravitelj na Pol* žniku na Kranjskem- Blag mu spomin, ža» lujočim naše iskreno sožalje p— Delovanje t Lege' v Nabrežini. V so» boto je priredila «Lega» v Nabrežini v po« gtaini restavraciji predpuatni ples. Italijan« sko poročilo naglaša, da se je ob tej prili« ki zopet pokazala hvaležnost prebivalstva do «Lege» s številno udeležbo. V nedeljo bo v «Leginem» rikreatoriju prireditev v korist zavoda. Nastopijo mnogi slovenski otroci. p— Električna centrala v Solkanu. Poga« janja goriške občino s tvrdko Brunner »o se končala. Gorica bo dobivala za odstop rvojo koncesije in zemljišča električno ener gijo skozi 60 let Brunnerjeva tvrdka da go« riškemu mestu za dobo 60 let 150.000 lir v dobrodelne Ln vzgojne namene. p— Umrl je gospod Josip Jurčič, zasluž« m in dolgoletni član »Čitalnice« pri Sv. Ja« kobu v Trstu. Naj počiva vmirul p— Volkovi so se klatili pretekli teden tudi okoli Motovuna v Istri. Gozdni čuvaji so našli sledi volkov blizu vasi. p— Dol in Ollica nad Ajdovščino imsta skupno občino. Prebivalstva je okoli 2000. Soli sta dve in na teh je sedaj sedem uči« teljev in učiteljic. Prebivalstvo je revno, večinoma so bajtarji, pa je bilo v tej gor« tki občini v sedanji dobi že nekaj bobne« čih prireditev, ki so jih hvalili Italijani. Moški si hodiio služit kruh v Francijo, Nem čijo in še drugam. Skoda, da ni v občini iz« c.braževalnega društva! Za LSK: Fnmja Naglas. Za T. K. Skala: Vladimir Pbnat, Pavla Jtsih. Črta se za T. K. Skala: Tomaž Godeo. Dantejev je uživiien na monumentalnl n.-čln v vele-lllmu „(fflaciste » peklu" KINO „QV0a " Iz Celja e— PrJ>njo interesentov sreza Laško, na_ slovljeuo nu direkcijo državnih železnic v Ljubljani v »Jutru« dne 24. t. m. za podaljšanje vlaka ŠL 614/621 do Celja, tudi tukajšnja javnost toplo podpira ln apelira na merodajne faktorje, da uvidijo resnično po-trei>a Celjanom, ki imajo opravke v LJubljani, je vlak ob 10. prekasen, ako se hočejo že ob 12. vrniti Nasprotno pa Je ves popoldan predclg. Z uvedbo omenjenega vlaka, ki itak že sedaj vozi do Zidanega mosta, b! bilo pomajrano raznim dvjaikom, Id se voe.iio odnosno bi se radi vozili k predavanjem. Vlak Iz Zagreba, ki dospe cb 15. v Zidani most, bi na ta način Istotako doba zvezo na obe strani. Menimo, da ugodni rešitvi ne nasprotujejo nikake prometne ovtre, V Celju se nahaja kurilnica za opremo strojev, za vlakovno os obje se bo pa tudi našlo primerno prenočišče. Dvotirna prosa, ki Itak nI preveč oblečena, pa bo uvedbo še enega vlaka prav lahko prenesla. e— Za rezerva« oficirje! Dnigo nadaljevalno predavanj« ta rezervne oficirje se vr§i dane«, kakor zad-nji!. ob 20. ari v Oficirskem doma t vojninicl Kralja Petra (DeSkov trg) Udeležba Je ta vse rezervne oficirje obvezna, prosimo pa tudi vojaške točnosti. — Odbor celjske sekcijo Udruienja rezervnih oficirjev la ratnikov. Spori h Trbovelj t— Pred r.adaljnimi redukcijami delav stva. Na vlogo občine TPD. radi redukcij« delavstva jo ta odgovorila a sledečim pia« mom: »Radi splošnega gospodarskega po!o» žaja m krize na premogovnem trgu smo primorani spraviti naše proizvajalne »tro« ške v sklad z nazadujočimi cenami naših proizvodov, ker smo morali odjemalcem v oddaljenih pokrajinah in tudi železnicam, našemu največjemu odjemalcu že znatno popustiti na cenah. Dokler jo bilo mogoče, smo obdržali t službi iz socijalnih ozirov tudi manj produktivne delavce in staro« upokojence. Težak gospodarski položaj pa nas sili k temeljiti reviziji našega staleža nastavljencev, da si ohranimo konkurenč« ro zmožnost, sicer bi nas razmere prisilile, ustaviti obrate na vseh rudnikih ali vsaj na revirjih m odpustiti velik del našega stal« nega in produktivnega delavstva, kar bi gotovo povzročilo še večjo nezadovoljnost in brezposelnost. Na vsak način bo potreb« po izvršiti še nadaljne redukcije, r.a kar se usojamo že danes opozoriti. Izboljšanje gmotnega položaja staroupokojencev jo stvar Pokojninskega sklada za rudarje: v ta sklad se steka 5 Din od vsake v Slove« niji producirane tone premoga, odtegljaj je že danes tako občuten, da bistveno zmanj« šuje našo konkurenčno zmožnost napram rudnikom v drugih delih naše kraljevine, kjer ne pozna io te naklade.» t— Omiljen je bede stsupokojencev. Po« krajinski pokojninski sklad za rudarje je raznanil, da je posredovanje za zopetnJ sprejem staroupokojencev v delo TPD. iz« ven priiStojnosti njegove uprave. Pač pa se lo prizadetim upokojencem dovolila v me« iah določil zakona iz L 1022. doklada k po« koininam, čim pošljejo prizadeti pokojnin« skemu zavodu potrdila, da so bili odslov« l.ieni Iz službe. Stanoupokojer.ee opozarja« no. da lahko to izvedejo po krajevni or« E- nizaciji SDS. V to svrho se naj vsakdo oglasi pri g. Goropevšku v Trbovljah. t— Sov most v Bevškem. Za novi most v Bevškem Je prispevala občina 7648.25 di« narjev. t— K povpraševanju občinstva radi ustav« l;anja brzovlaka v Trbovljah in podaljša« nja dijaškega vlaka CeIje*Trbovlje izjav« ljamo da ni podala železniška direkcija še r.ohenesa obvestila. ne is sbh nrsnsiaaiijg sesn na odprtem raerje za »elefilm: »KSIorski irrag" Nekaj podrobnosti o medklub-ski smuški tekmi «Ska'e» Z medklubsko smuško tekmo na 50 km, ki jo priredi v nedeljo 24. t m. na Bledu agilni «T. K. Skala«, bo jugoslovensko smu čarstvo premostilo široko vrzel, ki vlada med doseženo višino našega in inozemskega smučarstva. Prireditev tovrstne tekme zah« teva, kot razvidno iz naslednjih podrobno« sti, mnogo priprav, dela in truda ter je iz« vedljiva le z zadostno razpolagajočim števi« lom ljudi. Proga, ki je dolga 50 km. poteka večinoma v bližnji blejski okolici ter se de« li v glavnem na 5 sektorjev po ca 10 km. Vsaki sektor ima svojega načelnika in na« mestnika, ki nosita vso odgovornost svoje« ga dela proge ter morata na istem preskr« beti vse potrebno, da poteče tekma gladko in v redu. V ta namen jima je dodeljeno f p>moč 4 — 5 sanitejcev, katerih vsak oskr. buje progo na 2 km, in 4 — 5 kontrol, ki kontrolirajo tekmovalce ter si beležijo čas pasiranja njihovega mesta. Poleg navede« nega ima vsak sektor svoj štacijo z okrep« čevalnico, v kateri pripravljajo 3 — 4 damo čaj in okrepčili za mimo hiteče tekmovalce. Stacija je obenem tudi glavna sanitetna po« staja sektorja ter ima svojega zdravnika. Ako upoštevamo vse to, vidimo, da je po« trebno za organizacijo take tekme najmanj 80 ljudi, med katere pa še niso všteti even. ttielni telefonisti, starterji in drugi funkci« jonarji. Priprave za tako tekmo trajajo mor da mesece, predno se dajo realizirati. Za tekmo se je že dosedaj priglasilo 38 tekmovalcev. Za štiri verificirane tekmo« valce, ki dospejo prvi na cilj. so razpisa« oa darila, prva dva vojaška tekmovalca iz smuškega tečaja v Kranjski gori, ki se naj« boljše plasirata, pa dobita plaketi. Tekmo« valci se opozarjajo, da se morajo zglasiti tekoj po prihodu na Bled v hotel Jekler, kicr dobijo od tajnika g. Egona Planinška nakazana prenočišča in vse potrebne infor« niacije. Ostali udeleženci tekme naj pošlje« jo pismeno prijavo za dodelitev prenočišča na »Smučarski odsek«, hotel Union. Po tek« mi priredi T. K. Skala na Bledu skupno ve« čerjo. Cena ca 20 Din. Reflektanti se pri« javijo do 29. januarja v trgovini Eber, krz« narstvo. Kongresni trg. B'ed, tudi pozimi biser naše zemlje, se pridno pripravlja, da primerno proslavi ta zanj velezanimiv dogodek. Tekma obeta bi« ti prvovrstna športna prireditev zatorej smučarji in športniki na dan, Bled vas pri« . čakuje. Službene obfave JZSS. (Seja u. o. z dne 18. januarja 1926.) Turistovskl klub »Skala« prijavlja za 31. t m. tekmo na 50 km s startom in ciljem na Bledu. Ta tekma ter kredit za nakup saveznega darila za to tekmo se odobri. Sklene se zaprositi našega konzula gospo« da Markoviča, da zastopa dne 4. IL 1926. JZSS. na mednarodnem smuškem kongresu v Heisingforsu ter se mu da potrebne in« stnikcije. Opozori se zagrebški podsavez. naj prič« ne z delom in se sklene pripustiti k tek« mam samo člane onih hrvatskih klubov, ki so svoje tekmovalce verificirali. Sklene se naprositi »Jutarnji list« v Za« g-ebu, da sprejme funkcijo službenega or« gana JZSS. v Zagrebu in da priobčuje sa« vezu notice v svoji sportski rubriki. Poročilo o nabavljenem smuškem materi« jaiu za vojake se vzame na znanje ter so konstatira nezadovoljstvo saveza s kvalite« to materijala. Za sledečo nabavo se določi kot IL zastopnik JZSS še g. Martelanc. Za savezne tekme se odobri sledeči pro« gram: Tekme se vrše med 7. in 9. II. 1926. v Kranjski gori in ne v Bohinju, kot se je prvotno nameravalo tn sicer dne 7. II. 1926. tekma za jugoslovensko prvenstvo v smu« škem teku na 30 km, dne 8. II. dopoldne kvalifikacijske tekme vojaštva, popoldne skakalna in event mladinska tekma. 9. II. smuška vztrainostna tekma za vojake na ca. 30 km dolgi progi. Naprosi se Min. Voj« ne in Mornarice, Min. Trgovine in Industri« je. da prevzameta pokroviteljstvo nad pri« reditvijo. Odobri se nabava potrebnega materijala. Odločitev o prireditvi skakalno tekme t Ljubljani se preloži na prihodnjo sejo. Verificirajo se: Za T. K »Skala«, Jese« niče: Stanko Cerne, Tomaž Godec, Miha OitzL Frahc Prevc, Nikola Prestor, Bori« Sega, Matko LMčar, Anton Murovec, Aleks Bitenc. Vili Bitenc, Maks Rabič, Minka Ra« bič, Marija Mesar. Za S. K. Ilirija: Janko Janša, Maks Smer du, Josip Marija Gorup. Slavko Hudales, Milan Juvanc, Melita Urbančič, Aimira Sir« ca, Srečko Kordelič, Smuške tekme v Kranjski gori Jugoelovenski zimskosportni savez prire« di v dneh 7.. 8. in 9. februarja v Kranjski go n velike smuško prireditve s sledečim spo« redom: 7. februarja: 1. Smuška vztrajnosina tekt ma za prvenstvo Jugoslavije v letu 1926. na 30 Okm, ia podlagi že objavljenega raz« pisa z edino izpremembo, da je prenesena tekma v Kranjsko goro; 2. Domska smuška tekma za prvenstvo Jugoslavije v letu 1926. na 6 km, sicer ena« ko kot pod 1.) 3. Smuška tekma dam In gospodov za pr« venstvo Slovenije v letu 1926. se vrši zdru« ženo s tekmami za prvenstvo Jugoslavije ter se prizna prvoplasiranemu tekmovalcu, ki je član v Sloveniji verificiranega kluba, naslov prvaka Slovenije za 1. 1926. 4. Vojaške smnške kvalifikacijske tekme oficirjev in podoficirjev. priključno tej va, Je savezn.h nastavnikov v umetnem smuča« nju. 5. Mladinska smuška tekma dečkov do 12. leta na 2 km. 6. Nagradno izvajanje smuških skokov raz skakalnico v Kranjski pori. Skakalcu, ki doseže največ točk, se prizna častna kolaj« na. 9. februarja: 7. Zaključna tekma udele« žencev III. vojaškega smuškega tečaja na 30 km. Tekmujejo oficirji in podoficirji. Vse te tekme se vrše po tekmovalnem pravilniku za smuške tekme JZSS. Pod rob. ni razpisi bodo na razpolago v LJubljani pri Savezu, v Zagrebu pri Z:msko«portncm podsivezu. Nikoličeva ulica 4. v B.-ogradu pri Srpskem Planinarskem društvu v Beo« gradu. Vse prijave ie vposlati do vključ« ro 3. februarja na naslov Saveza preko pri« stolnih klubov. Tekme pod 3., 4., 5., 6. In 7., so prijavn;Tie proste. V istih dneh razpisuje JZSS svoj letošnji skupni zlet vseh smučarjev v Kranjsko go« ro ter poziva vse klube, da se udeleže pol« noštevilno tega zleta ter propagirajo za zlet tudi med ostalimi smučarji. Stunovania bo« do poceni preskrbljena ter upa Savez do« biti pravočasno polovično vožnjo z vseh po« staj. — Tajništvo JZSS. Gospodarstvo Vremensko poročilo Liubljana, 27 januarja 1926. Ljubljana 306 m nad morjem Kra opazovanja ob /račm tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm | Ljubljana . . 7. 775-5 — 80 J. jug. zah 10 megla 0 Ljubljana . . 14. 772*3 — 19 iug 10 Ljubljana , . • 21. 771*2 — 1*2 brezv. 4 (megla) ! Zagieb . , , . 7. 773*7 — 2*0 brezv. 4 (megla) 0 Beograd . , 7. 773*0 — 1*0 3 0 j Sarajevo . . • 7. 775*5 — 2*0 10 0 i praga . . . • 7. 771*4 t 2° 1- Ing. zah. 10 (megla) 0 j Gruž .... 7, 769*8 -f 6 0 brezvetrno 2 (megla) Hmeljarjem Kakor znano, nam Je v Savinjski dolini pero no spora že dve leti zaporedoma skoro popolnoma uničila pridelek poznega hmelja. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu smatra kot svojo dolžnost, da že sedaj opozarja hmeljarje na pretečo nevarnost ter pripravlja in ukrene vse, kar bo potrebno v obrambo proti novi bolezni na hmeljski rastlini — to pa tem bolj. ker ni izključeno, da se bo bolezen prej ali slej lotila tudi srednjeranega hmelja (goldinga), kar bi pač usodepol-no bilo za ves naš hmeljski okoliš. Po izjavi gosp. prof. Skoriča od šu-marske in gospodarske visoke šole v Zagrebu bo potrebno hmeljske nasade škropiti — kakor v vinogradih trte — z raztopino bakrene galice Ln apna. Za. prvo in tudi morda za drugo škropljenje l*xlo zadostovale navadne vino-gradske škropilnice. Za tretje in nadalj-no škropljenje pa morajo biti na vsak način druge škrcp.lnice. s katerimi se bodo dosegali tudi 6—7 m visoki hmelj-ski vrhovi in hmeljske panoge. Glede teh škropilnic se je HmeJjarsk-o društvo obrnilo na Savez hmeljarskih društev v Zatcu (CSK) ter prosilo, da se mu priporoča najboljša in najpriprav nejša škropilnica Savez je tej prošnji drage volje ustregel ter priponočal škro piln,co. katero izdeluje tvrdika Franc Neclivile. Wien VM Margarethenstrasse 98. Ta tvrdka izdeluje škropilnice na kolcih (koles,h) ter stane komad brez voznine in canne približno 2140 Din. (jlede galice se je društvo obrnilo na Kmetijskio družbo v Ljubljani, katera bo galico spomladi prodajala pri vagonski naročitvi po 7.22 Din za 1 kg, pri manjši naročitvi pa po 8.75 Dim za 1 kg v skladišču v Ljubljani. Umestno bi bilo. da bi se škropilnice m galica skupno naročila putom Hmeljarskega društva_ A. P. ni Službene objave LNP. (Seja a o. z dne 20. L 1926.) Sporoča se obema MO. pos.b« ro pa še klubom mariborskega in celjskega okrožja, da se vrši v zmislu § 4. poslovnika za MO dne 31. janraria t. L v Mariboru se« stanek vseh klubov mariborskega okrožja, a dne 2. februarja t. L sestanek vseh klu« Kov celjskega okrožja. Sestanku smeta pri« sostvovati po dva d.'legata vsakega kluba, ki se morata izkazati s poverilnico. podpl« sfr.o po klubovem predsedstvu in v kateri naj bo izrecno navedeno, kdo ima glaso« valno pravico. Pozivi iata se oba MO, da na sestanek opozorita klube svoiega okrožja in da določita primeren lokal. Pričetek sestan« ka tako v Mariboru kot v Celju se določa r.a 10. uro predpoMne. Podsavezni delegat za Celje je g. ing. A. Struna, podpredsednik LNP., a za Maribor g. Kuret. L tajnik LNP. ________ Na sestanku se med dr fl m voli odbor za j g_7 teleta 10—12, svinje, domače, mi poletno sezono 1926. — Tainik I j ,, ,s)l_12.50. pitane 13—14, sresnske 12.: Prvenstvo Jugoslavije v umetnem drsat v nju. Dr«alne tekme za pi-venstvo države so vrše prihodnjo nedeljo 3i. t. m. v Ljubljani na športnem drsališču SK. Iliri ie. Pričetek tekem ob 9.30, višek dosežejo okrog 11. uro s proist:m drsanjem, pri katerem sodeluje godba Z.IŽ. Kakor pri jubilejnih tekmah ŠK. Ilirije pretečeno nedelio. bo vpleteno tudi v nedelio v prgig-am nekoliko efektn'h točk prostega drsanja. Kdor je prisostvoval pretečeno nrdelio kra-n:m produkcijam mojstra dr. Fuohsa. ;ng. Bloudka ali dvoji« ce gdč. 1'rbnnčič • 0. Svab. gotovo tudi ne bo opustil posetiti prvenstveno tekmovanje v nrdeljo. Izrcdia glavna skupščina JNS se vrši 28., predkonferenca delegatov podsavezov pa 24. februarja v Zagrebu. Reprezentanca češkoslovaške (amuten ji) : reprezentanca Portugalske 1 : I (0 : 0). V Oportu se je v nedeljo vršila nogomet« na tekma med češkodovaško amatersko re« prezentanco in reprezentanco Portugalske. Tekma je ostala neodločena z 1 : 1 (0 : 0). Trimesečne nogometne počitnice na Madžarskem. V gotovih nogometnih krogih na Madžarskem se dela na to, da se za tri nresece na leto prepove od granje nogomet« nih tekem. Sedaj pa je izšla naredba mini« stra prosvete. da se od srede junija pa do konca avgusta prepove vsaka javna nogo« metna tekma. Ali bodo te prisiljene počit« niče koristile razvoju nogometa, Je dvom« ljivo. Lepe plavalne uspehe ameriških plavat čic javljajo iz Floride. Martha Norclius ja plavala 300 yardov v 4:02, 440 yardov pa v 6.03.6. Ederle je sicer na obeh progah do« segla že boljše čase. Naravnost senzacijo« nalea pa je čas, ki ga je dnsegla Agnea Ge« rnghvt v prsnem plavanju. Rekord na to progo je imela dosedaj Nemka liuneus z 1:29. Ako ne gre za trasmisijsko pomoto, je to naravnost fenomenalen uspeh. Odlikovanja za italijanske nogometne sodnike. Tehnična komisija italijanskega nogometnega saveza je predlagala predsed« stvu saveza, naj več nogometnih sodnikov, ki so se pri izvrševanju svojih funkcij ste« kil posebnih zaslug, odlikujo z zlatimi ali srebrnimi kolajnami Mafikarada oa leda. Na športnem drsaliSAn S5 Ilirija se vrftl t nedeljo tvefer maAkarada oa ledu. ki obeta postati prava atrakcija u Ljubljano Pri* prave za to v-leianimlvo prireditev so v polnem teka. Prostor bo primorno okralen in naravnost ratkoSno razsvetljen. Z« razvedrilo bo skrbela neumorna podba Z. J l. in mnogobrojne maske, kj so le prijavile evojo adeleibo. Da pa se Interes za to prireditev med drsalci Simbolj dv|k-ne. Je 8K lliirja razpisal dv« lepi darili. In sicer eno ta najlepRo masko in eno ta najlepšo skupino. Predvideno pa Je tudi eno darilo sa oajlengo mladinsko masko Občinstva bo oa rat-poUzo novoti prostora kjer se ho moglo udobno odpoMtl lo okrepftatl Zanlman}« u to. sa LJubljano povsem novo prireditev postaja od dna do dne ve£je, ter Je pričakovati rekorden poset Vstopnina k prireditvi bo kljub ogromnim stroSkom malenkostna ter bo snalala I« 0 Dlo ta osebo. Nojometnl trening . SK Ilirije danea, v »etrtek, toino ob 18.80 * Jahalnlnl NaJelnlk. 8K Ilirija. (Lahkoatlotaka sekcija). Bed« trening se priSn« v petek Sfl. ». 01 ob 18.8(1 v Jahalnlci v Trnovem. Obvezno ta vse {lane Nafetnik. Ii oprav. drsalllSa SK Ilirija. Ker Jo ra/unati pri nedeljski maikaradl na ogromen poset, opozarja oprava drsallJSa, da aa p. n. oMInstvo strogo navodil roditeljev, da pasi na vosno smer M. drli Pri Solnce vzhaja ob 7 25 zahaja ob 17*01, luna vzhaja ob 16 38 zahaja ob 7*12. Dunajska vremenska napoved ra četrtek: V severnih Alpah negotovo, na zapadu naibrže južno. V iužnih Alpah sretežna las«* prireditvi 1« BajstroJje tabranjeno »porabljati kon-feti In korljandola. Odbor. Vremensko poročilo 27« t. m. Kranjska gora ob 7. zjutraj: Temperatu« ra — 6 C, barometer se dvipa; brez obla« kror; pršič, suh sneg 50 cm, s&ninec ugoden. Bohinjska Bistrica ob 7. zjutraj: Tempe« ratura — 9 C, snega 60 cm; za zimski šport *^k> ugodno. Tržna poroč3a Novosaiska blagjvaa borza (27. t m.) poslovala zaradi praznika sv. Save. Zagrebški tedenski sejem (27. t. m.) Dogon ob.len. Kupovaii so večim/ma domači kupci, nekaj goveje živine pa se je nakupilo tudi za Italijo in nekaj svinj za Maribor. Cene so nekoliko nazadovale. Voli in osta-ia goveja živina so se pocenili za 50 par, svinje pa za 1 Din pri ks. Cene za kg žive teže: voU L 9.75—11, II. 8—9, 111. 7—7.50, bosanski L 8—9, II. 7—8, 111. 6—7, 1-rave domače L 7—8.50, II. &-6.50, 11L 4—5, bo-sanske II. 5—6, III. 3—5, Junlco L 7—7.50, IL 6—6.50, Junci I. 9—11, IL 8—9, bosanski mesne 11.50—12.50, pitane 13—14, sremske 12.50— 14 Din. Krma: navadna detelja 100—150, lucerna 120—130, seno I. 100—120, U. 75— 90, stisnjeno 80—85, siama 80—100 Din za 100 kg. Dunajski svinjski sejem (26. t m.) Dogon 15.661 komadov; od tega la Jugoslavije 22i69. Cene poipustile za 15—20 groiev pri kg. Notirajo za kg žive teže: debele svL nje L 1.75—1.85 (Izjemno 1.90), srednje težke 1.60—1.75, kmetske 1.55—1.75, stare 1.50 01.60, mesne 1.65—2 (2.05). Dunajska b;>rza za kmetUske produkte (26. L m.) V Ameriki so se tečaH za malenkost okrepllL Ta čvrste i §a tendenca Je ostala brea učinka na dunajsko tržišče, kjer Je bPo razpoloženje zeilo mirno. Cene so nagibale k nazadovanju. Notirajo v Šilingih vključno bla«ovnopTOtnetrri davek brez carine za 100 kg: pšenica: domača 41— 41.50, mad^rska potiska 46.50—48.50; turščica: 21.50—22.50; oves: domači 2S— 29.50. _ = Odpoved trgovinske pogodbe z Belgijo. k Beograda poročajo, da Je vlada sklenila odpovedati sedanjo trg^rvinsko pogodbo med Jugoslavijo in Belgijo. Gre za pogodbo ki te bila sklenjena med Srbijo ln Belgijo v času vojne In ki le bfla 1. 1919. uveljavljena za vso Jugoslavijo. Trgovinska pogodba z Belgiijo se bo odpovedala, ker ne odgervaria več sedanjim razmeram. Odpoved se bo Izvršila potom belgi skega poslaništva v Beo gradu In Jugoslovenskega poslaništva v Bru siju. = Koliko Je v prometa obveznic Vojne škode. V prometu se nahaja za 4.25 milijona Din obveznic Vojne škode. Ta svota pred-stavl a državni dolg. ki se mora amortizirati v 30 letih. Letni obrok (obresti ln odplačilo) pnaii 149.84 milijona Din. Od te svot« odpade na obresti 105.16. milijona, na odplačilo pa 44.58 milijon« Din. = Novo filmsko podjetje v Pančevu. V Pančevu se Je ustanovila družba za filmsko Mustrllo, ki Je že začela z delom. — Za hitrejše odpremljanlo blaga. V zadnjem času m vedno bolj množijo pritožbe te gospodarskih krogov, češ, da posamezni železniški organi na vednika ter mu zaupal, da je pred 36 leti (leta 1889.) umoril vdovo Nežo Huttnerje« vo, ki mu je gospodinjilo. Mesar je imel z vdovo ljubezensko razmerje. Ko so se po» kazale posledice ter mu je žensks očital«, da jo je zapeljal, ga je to tako razjarilo, da jo je ubil. razseka! njeno truplo na ko« se in jih zakopaL 36 let je čuval zločinec svoj strašno tajnost in šele ob koncu iiv« ljenja ga je prisilila vest, da je obračunal s svojim dejanjem. X Nazadovanje tujskega prometa na Dat naju. Dunajska statistika izkazuje, da je tujski promet v lanskem letu v primeri z letom 1924. preccj nazadoval. Dočim je pred dvema letoma obiskalo Dunaj 330 000 tuj« ccv, znaša število lanskih obiskov le še 312 tisoč. X Oporoka prijateljice tlvall. Te dni so odprli v Londonu testament bogatiake Mar. to Gradvjeve, Id je pred kratkim umrl«. Pokojnica je zapustila okolu 200 milijonov Din društvom za zaščito živali. Velik del tega denarja je določen za pse in mačke brez gospodarja, ostala vsota pa za ptič« in onemogle konje. Starostno zavarovanje v Angliji Lansko poletje Je angleški parlament sprejel nov zakon o starostnem zavarovanju. S tem Jc izvedla sedanja konservativna vlada socijaJno reformo, ki lo po svoji velikapoteznosn enaka razširjenju državnega starostnega zavarovanja, katerega Je izvršila leto and prej delavska vlada. V naslednjem hočemo na kratko očr ta ti razvoj socijalne^a zavarovanja v Angliji. L. 1907 Je bsl uveljavljen delavski Jamstveni zaton, po katerem je bil podjetnik odgovoren ta nezsgode delavca. Sele leta 19U8 je bil uveljavljen prvi zakon o starostnem zavarovanju, ki Je uvedel državna starostne pokojnino z ozirom ca višino eksistenčnih sredstev braz obveznih prispevkov. Ta zakon je bil Izpopolnjen leta 1924. Šele L 1911 Js bilo v angleški zakonodaji uveljavljeno načelo socijalne zakonodaja z zakonom za zavarovanje narod, zdravja, (National Health Insurance Act), ki doloood ta zakon deloma ravno tako potrebni dHav^cl stoli. 7.a kairtevat1 nre^krimtno, ! ako Imajo otroke pod 14 in pol leta staro- | sti. Končno pa ss maralo zavarovalne premije plačevati a. pr. pri starostnem zavarovanju najmanj 5 let in se marajo izpolniti tudi drugi poeoji, da se pridobi pravica do rente. Ker se je prispevek za bolniško zavarovanje iz l. 1911 vsled omejitve njegove veljavnosti do 65. leta starosti mogel nekoliko znižati, znaša dejanski povlšek tedenskega prispevka zaradi uvedbe novih zavarovan) samo 8 d za moške in i d za ženske ter ga plačujejo cd 4. januarja 1926 v enaki meri delodajalci m delojemalci. Državni prispevek Je za prihodnjih 10 let določen na letnih 4 milijone funtov ter se vsakih deset let nanovo določa. Po preteku vsake dekade se more zvišati tudi prispevek delodajalcev In deMemalcev. Skorajšnja uvedba angleškega starostnega in rodbinskega zavarovanja le m<«oča seveda samo na ta način, da se prispevki mlajših zavarovancev uporabljajo za plač!-b rent za onemogle, vdove In sirote. Zs-varovalno-tehnlčni prvotni primanjkljaj Je vlada ocenSa z ogromno vsoto 746 milijonov funtov. Obremenitev države za obre-stiovanje tega deficita se cersl na letnih 20 milijonov funtov. To so ogrotml zneski, kj postanejo za državo znosni le na ta način, da pridejo do uresničenj« tele tdoom let in da bo med tem stopnjema nazadovalo Izplačevanje pokolnln vojnim Invalidom in njihovim sorodnikom. Brezposelnost na Dunaja. V Avstriji brezposelnost stalno narašča. Tako Je na Dunaju od L do 15. t. m. narastlo število brezposelnih od 91.706 ra 3411 na 95.117. Prišteti pa Je treba tudi one. k! »o preje-mail v tem času Izredne podpore za brei-prreelnost In katerih število Je narastlo na 4819. Skupaj je torei na Dunaju 99.936 brezposelnih, k! prejemajo podpore, ako pa prištejemo še one, ki podpore ne dobK-ajf\ Jih je gotovo mmngo nad sto tfeoč. Zanimivo Je. da Je brezposelnost najbolj narastls v oblačilni obrti. V splošnem neugodna zimska sezona Je minula, pomladanska pa se še nI prrčela. Ta vela skoro za vse panoge oblačilne Industrije, ki vedno bolj tegublva odiemaice v Inozemstvu. Število brezposelnih v cblačllnl obrti le skoro že večje kakor v stavbni obrti in se približuje števila brezposelnih v kovinski Industriji, dasi le kovinska Industrija na Dunaju znatr<> večja kakor oblačilna. Kovinska Industrija Izkazuje novo nazadovanje v zaposlenosti, v čevljarski In sedlarski cbrti le položaj ravno tak0 slab kakor v oblačilni, v lesni h> di»strijj Je na Dunaju nad 5000 brertvvseinih, pol ožaj sc Je pn kemični IndusrtTijl Gospodarski položaj Dunaja torei nI rožnat. DeportacIJa !z ZcUnienFh držav. Izse-ljernškl kornlsarljat v Za^crebu javlja: Navzlic vse*n opominom. Je še vedno polno ljudi, ki mislijo, da se pride z laHroto Iz kare sosedne dežele v Zedtnjene države. N^šl ljudje preradl veniielo brezvestn m ag"ntom Na tisoče utibotapljenih Izsellencev Je b io že dnrrl ali tretll dan po prihodu v Zedl-njene države aretiranih. Kd"r pride nezakonito, zapade deport2clji. Vsi stroški potovanja so tzguMlenl. Posebno hudo Je zadet Je oni, ki se zadolži. DeportacfJsko potovanje se ne opravi taknj. Mnogo pride v zaipor radi prekršenja ameriških zakonov, drugI morajo čakati, da službo sodišču kot priče proti as en tom. Mesece in mesece, nekateri morajo čakati na depor-tacljo celo leto. Lani je bilo deportiranih 9.495 oseb, med ajhni 244 Jugoslovenov r Bolgari vred. nogavic c žigom In znamke (rdečo, modro aH zlato) ,,ključ" da se prepričate, kako en pat traja kakor štirje pari drugih« Dobivajo M v proda alnah, Nogavice brez žiga .ključ sq ponarejene. »< i iokolstvo VIH. vsesokolski zlet v Pragi Prijave za vsesokolski zlet v Pragi S hitrimi koraki se bližamo času, ko se bo treba pripraviti na pot na vsesokolski tlet v Prago. Pot bo dolga, delo resno, zato treba tudi točnih priprav, da ne pride na vrat na nos vse v zadnjem trenutku. Jugo slovenska sokolska ekspedicija mora nasto» piti v Pragi tako, da bo iahko s ponosom kazala na svojo sokolsko vzgojo. Ne bo Ishko delo organizirati in urediti potrebno itevilo vlakov 111 vse ostalo, da bo sokolsko članstvo u godno potovalo in pravočasno dospelo v Prago, zlasti, ker gre naša pot preko tuje države. Treba izposlovati za na« že udelcžnike znižano vožnjo v treh drža« vab, preskrbeti potne liste in jih pustiti vi* dirati od dveh inozemskih oblasti. Vse to da mnogo dela in intervencij, ki so pa mo» goča le tedaj, ako imamo pred seboj vsaj približno število udeležnikov. Gotovo je tudi, da bodo potovali Sokoli iz južnih kra» jev preko Ogrske, ker je zanje tam bližje, torej bodo pogajanja tudi z ogrskimi ob« kstmi in železnicami Kdor premisli vse to fco uvidel, da organizacija naše ekspedicije v Prago ni tako malenkostna kakor izgleda na prvi pogled. Bratje in sestre, da olajšate delo in prl» prave za udeležbo na vsesokolskem zletu v Pragi, izpolnite takoj svoje dolžnosti, keT boste sicer sami krivi raznim oviram in ne« prilikam. Prva vaša dolžnost pa je, da se nemu« doma prijavite pri svojem društvu, ako ste »e odločili za Prago. Nihče naj se ne izgo« varja, da je še časa dovolj. Da, res je, za posameznika je časa še dovolj zadnji teden, da si pripravi potrebne reči, predno gre na pot, toda za nas, ki nas bo nekaj tisoč, pa je treba večjih in skrbnejših priprav, zakaj urediti zadnji teden poseben vlak, ni lahka stvar, pač pa nemogoča. Vsi. ki ste so odločili za Prago, ki imate ragotovljena denarna sredstva in čas, se javite takoj. Rok za prijave je sicer ie pre« tekel, toda do 1. februarja t. 1. imate šs vedno priliko, da se v svojem društvu pri« glasite. Ne odlašajte, zavedajte se, koliko ne prilik napravi vsakdo, ki ni točen. Koliko trpi na netočnosti in površnosti posamezni« ka celotna organizacija in koliko dela da to sokolskim funkcijonarjem, ki iz ljubezni do stvari žrtvujejo svoj prosti čas tudi za vas. Društveni odbori naj skrbe, da se prijave takoj odpošljejo in naj jih ne zadržujejo dima. Naš aparat mora točno funkcijoni« rati, zato so zopet odgovorni društveni in iupni odbori. Torej pozor in na delol Priglašenih 90.218 članov in 34,741 naraščaja Razen dveh so že vse župe ČOS poslale zletr.emu odboru zglasilne pole. Iz teh pol je razvidno, da bo VIIL vsesokolski zlet v primeri s VIL, razen ženskega članstva, večji. Moških članov se je priglasilo doslej 59.573 (L 1920. jih je bilo 52.582), ženskih članov 30.645 (1. 1920. na 33.628), pri nara. ščaju moške dcce 17.461 (1. 1920. 16.582) in ženske dece I7.2S0 (L 1920. samo 13.895). Od 51 žup in 2373 sokoiskih društev se je pri« glasilo za Vili. vsesokolski zlet 90.218 čla« nov odnosno članic G- 1920- )e bilo priglaše« nih 86.549), in 34.741 članov sokolskega na» raščaja (L 1920. 30.477). Skupno število pri« giašenih udeležencev znaša torej 124.959. Prirastek v primeri s VII. vsesokolskim zle« tom znaša 3669 članstva in 4264 naraščaja. Omeniti je treba, da je število članstva v primeri z L 1920. padlo. Moškega članstva se je priglasilo več, ženskega pa manj. Zlet« ni odbor upa, da bo žensko članstvo še pra« vočasno izravnalo to diferenco. Pri telovad« bi nastopi 29.121 moških in 16.793 ženskih članov. V primeri z 1. 1920. se je število telovadcev znižalo za 6455. Za sprevod po mestu se je priglasilo doslej 29.017 moških in 3685 ženskih članov. Na VIL vsesokol« skem zletu so šle Sokolice v telovadnih kro» jih tudi v sprevodu, kar letos ne bo dovo« ljeno. Za stanovanje je prosilo 38.862 moških in 2 .368 ženskih članov, t. j. 59.230 članov od« nosno članic in 26.651 moške ter 13.250 žen« ske dece. Skupaj torej 85.881. Slavnostni zletni odbor se je obrnil na praško prebival« stvo s pozivom, naj mu gre pri iskanju sta« novanj na roko. Tujcev bo treba spraviti pod streho najmanj 120.000. V predzletnih dnevih (4 in 5. junija) se bo vršil javni na« stop srednješolskega dijaštva. Udeležba je prostovoljna. Doslej se je priglasilo za ta nastop 13-500 dijakov in dijakinj. Stanovali bodo v telovadnicah praških srednjih šol, deloma pa v vojašnicah. Stroški za VIIL vsesokolski zlet znašajo po dosedanjem pro« računu 12.700.000 Kč. Stavbni odbenr zaht^ va 7 milijonov, stanovanjski 2,500.000 Kč. Vstopnina bo glede na velike stroške zviša« na. Lože bodo po 150 do 200 Kč, sedeži na glavni tribuni 80 do 100 Kč, na stranskih tribunah 60 Kč, stojišča na glavni tribuni 20 Kč, na stranski 15 Kč. Sokolski naraščaj ima polovično vstopnino. Največjo pozornost zbuja v češkoslova« ških sokoiskih krogih še vedno vpraSanje udeležbo Bolgarov. Jugoslovenski Sokolski Savei nima, kot znano, nič proti temu, da se povabilo na zlet tudi bolgarski Junaki Letošnjega vsesokolskega zleta se namera, vajo udeležiti tudi italijanski gimnasti iz Milana in Genove. čar, s. Savica šuligoj, namestniki: br. Ivan Poteko, s. Jožica Vidmar, preglednika raču« nov: br. dr. Vojteh Hočevar in br. Rudolf Starki, zastavonoša br. Nace Poljanšek, na« mestnik br. Franc Zorko. Ob zaključku je brat starosta priporočal članstvu, naj se resno pripravlja za praški vsesokolski zlet in zaključil občni zbor. — Zdravol Telovadno društvo *Sokol» v Semiču ima svoj 15. redni občni zbor y nedeljo, dne 31. t. m. ob pol 3. popoldne pri br. Bu« kovcu v Semiču. Za vse člane in članice obvezno, vabijo pa se tudi vsi prijatelji Sokola. — Zdravo! Sokol v Kamniku. Na občnem zboru So« lola Kamnik dne 9. t m. je bil izvoljen sle« deči odbor: starosta dr. Rihard Karba, pod« starosta Rudi Potočnik, načelnik Jakob Smerajc, načelnica Magda Rajšp, prosvetar inž. Franjo Kočevar, tajnik Drago Terpinc blagajnik in matrikar Rudi Potočnik, v od« bor pa: ing. Srečko Bonačič, Julij Cenčič, Hribar Frane, Ziger Ljudevit, Koželj Maks in Kumer Pepca. Namestnika Silve Homar in Zinka Hrovatova. Sokol v Brežicah. Sokolsko društvo v Bre žicah je priredilo 23. januarja v Narodnem domu svoj občni zbor, ki se ga je udeležilo precejšnje število članstva. Br. starosta je uvodoma pozival k intenzivnejšemu udej« stvovanju, bodisi v telovadnici, bodisi zu« naj nje Posamezni funkcijonarji so izčrp. no poročali o svojem delu. V načelstvo so bili izvoljeni: starosta br. dr. Josip Zdolšek podstarosta br. Josip Boecio, načelnik br. dr. Ivan Vidmar, načelnica sestra Marica Žagar, predsednik kulturneprosvetnega od seka br. Stanko Praprotnik. Odborniki so: br. Ivan Vidmar, Janko Vizjak, Jože Poga« Darovi za Tabor Zbirke ln nabiralniki: Zbirka dam 10 tisoč Din; zbirka društvene pisarne 2590.50 Din; iz nabiralne pole br. Čot&rja 1075 Din; uradništvo Mestne hranilnic« 600 Din; Božena Jlarolt 500 Din; Sokolsko društvo ialeo 320 Din; nabiralnik gostilne Cinkole 300 Din; nabiralnik gostilne Bonfar 278.75; Din; novomeški Sokol 80 Din: Ivo Metlika, Kočevje, 70 Din: Darila in kamni: Neimenovana gospa 5931 Din; S veliki kamni br. Srečko Potnika 3lifl0 Din; neimenovan 2700 Din; neimenovan dva velika kamna 2000 Din; gerent Turi kot honorar ta december 2000 Din; Geršak in Como. 1500 Din; eospodarski odsek Sokola I. 1411 Din, 1200' Din, lnno Din ter 800 Din; neimenovani la veliki kamen 1000 Din in dr. Jernej DomSar 1000 Din; J. Rakovee 797.60 Din: Sokol Chacaso (Dol. 13.25) 767 Din; neimenovan 600 Din; po 5(10 Din: br. dr. Svlgelj, br. Leopold Grtlnfeld, neimenovan, br. Josip Slepec ln Josip Bernot: Matej Hedžet dvakrat po 200 Din; brat dr. Krejči S72 Din; br. Hajko Turk 250 Din; po 200 Din: prot. Polovič. Kočevje, prof. LovSe mesto venra pokojnemu JerSInoveu. g. Marija Filipan oh priliki godovania. Josip Puh dva mala kamna, br. Miroslav Ambroiič. br. Leopold Rijavee In Rudolf Sakslda; po 100 Din: br. Derganc in Span. br. Emil More, gospod Lenček ml., br. Miroslav RcpovS, br. F ran o Medle. Anton Dolenc, zohotei-,nik Reirh. br. Petrovič, Osijek, SaSa Banova, Dol. Maniea Koman, arh. Ko-staperarija, mag. ph. Hinko Bri:il. Litija. Viktor Bohinc, Josip Krejar, Leopold Flamperl, Ivan Jakopič; br. dr. Pavel Sknberne 60 Din; po 50 Din: br. Janez Flegar In g. dr. Anton Stuhec: br. Janko Zunger 48 Din; demokratski kegljafiki klnb 44 25 Din; Micika Grošelj 80 Din; dvorni svetnik g. AndoISek 25 Din; po 20 Din: neimenovani, br. Rajko Turk in Frane Zore; M. Tumer 10 Din. Vsem darovalcem ponovna, iskrena zahvala! Odbor. .. -vi sJii i^mii g i:*: BLED. »Slovenec« ie v torek dne 26. januarja priobčil dopis, ki se peča z mojim županovanjem. Dopis Izhaja iz širokega kroga onih sedmih Blejcev, kl so poslali na sestanek, sklican od občine Bled, zdraviške komisije in prometnega društva na Bledu, nekak ugovor proti zdravniškim taksam. V ugovoru se izgovarjajo na visoke zdravniške takse, dasi bi dva ugovornika bolje storila, če bi najprej pometla pred svojim pragom in znižala previsoke cene v svojih podjetjih. Dopisnik se pritožuje radi preureditve paTka, naprave betonskih škarp, plotov in tro-tcarjev, daisi je občinski odbor na predlog prometnega društva ln zdra-viške koarrvsije vse te naprave večinoma soglasno sprejel. Vsakemu občinskemu odborniku je bilo svobodno, da izrazi proti tem predlo,totm svo*je utemeljene pomisleke; ne ni Tem ničesar, ako so bili ugovor-ni-ki preglasovani oziroma so celo ugovor-nrki sami glasovali za dotične predloge. Ako je »Slovenčev« dopisnik o blejskih razmerah poučen, mora vedeti, da nimam kot župan s postavitvijo »raz-glednega sto^a« ničesar opraviti, kakor tudi ne občinski odbor. Postavilo ga le prometno društvo na svo,)o hrcijativo in stroške. Občina Bled ni prispevala k zgradbi niti pare, naspr< tno Šivalni stroj pa Je računata vpeljavo vodovoda kot vsakemu drugemu Blejcu. Dopisniku torej ni treba javno lagati in mene spravljati v zve. zo s tem stolpom ; dostojen človek se bo pod svoj dopis pač podpisal, da vsakdo ve, s kom ima opraviti. Ako mu pa blejske raoanere niso dosti znane, naj opusti brezimno dopisovanje to naj se ne vtika v stvari, ki jih ne razume. Pošten človek pove svojemu nasprotniku lice v Uce, kar mu nI všeč, tako da ga napadeni lahko tira pred sodišče, da se dokaže resnica. Splošno naimrgavanje, da ne uživam' simpatij na Bledu, me ne more zadeti, ker pri moji izvolitvi niso odločale simpatije ugovernikov, od katerih je samo eden volilec, dočim drugI, bodisi radi inozemskega državljanstva, bodisi iz sodno ugotovljenih zakonitih razlogov pri volitvah niso smeli sodelovati Sploh pa spadajo taki očitki pred pristojen forum, to je pred občinski odbor, v javnost pa le, če iih objav! d-pisntk pod svojo osebno odiovornostio. Sicer pa očitane naprave Bledu nrso prinesle doslej nikake škode. Pač pa s0 mu neizmerno škodovali tisti, ki Izrabljajo kratko poletno sezono z neupravičenim navijanjem cen in izkoriščanjem, ter spravljajo s tem Bled — biser naše kraljevine —- v slabo ime kot eno najdražjih zdravilišč — p^tem pa svojo krivdo zvračajo na zdraviške takse in razne druge pretveze, da bi na ta način skrili svoje sebično In škodljivo p-četje, ki utegne Bled v najkrajšem času uničiti. Dopisnik in njegovi somišljenfkl naj preberejo znano brošuro dvornega svetnika dr. Andreja Ferjančiča, v kateri dokazuje, da bo draginja in nepremišljeno navijanje cen ter izkoriščanje gostov spravilo Bled kmalu na rob propada. To se torej ne bo zgodilo sled tzvršenih ukrepov blejskega občinskega odbora, temveč vsled brezvestnega postopanja onih Blejcev, ki vidij0 v vsakem sezonskem gostu le dobrodošel objekt skrajnega izkoriščanja s previsokimi cenami stanovanj in preskrbe. — 2upan: Ivan Kenda. SKOPJA LOKA. Dne 3. februarja, na dan sv. Blaža, se vrši vsakoletni sejem. Pričakovati je, da bo sejem diber, ker se Je prijavilo že doka) kupcev Kmetovalci se opozarjajo, da priženejo svojo živino v kar največjem številu. Priženite posebno ovce, keT je bil ta sejem že v prejšnjih časih splošno znan kot sejem za ovce. RADOMLJE. V nedeljo 31. t. m. ob 3. vprizori naše društvo komedijo »Volkašin«, spisal Fr. Milčinski. Odbor vabi k čim številnejši udeležbi. KAMNIK. Si;koIsko društvo priredi dne 13. februarja «4) 8. zvečer v vseh prostorih društvenega doma veliko maškerado s plesom in raznovrstnim sporedom. Ker Je ta prireditev edina te vrste v našem mestu, pričakuje odbor poinoštevilne udeležbe. — ŠMARJE PRI JELŠAH. Najlepša prireditev letošnjega predpusta v Šmarju je bil lovski ples, ki.se je vrši! 16. t. m. pri Hab-janu. Vojaška godba je mojstrsko zaigrala celo vrsto koncertnih komadov in pozneje neumorno za ples. — Vsi sloji našega trga brez razlike stanu in strank so tekmovali v požrtvovalnosti, posebno pa naše dame, kl so v raznih šotorih stregle. Obiskali so na? tudi lovski tovariši od blizu in daleč in s tem pokarali, da razumevajo pravo lovsko prijateljstvo. — Tudi gmoten uspeh ie krasen, kajti 1500 Din smo izročili šolskemu vodstvu za revne šolske otroke naše osnovne šole. še enkrat lovska hvala vsem! — Dr. H. LITIJA. V nedeljo 31. t m. priredi tukajšnji Sokol kot zaključek plesnih vaj »Čajanko s plesom«:. Vstopnina Din 5. Pričetek cb 20. uri. Članstvo in prijatelji društva najvljudneje vabljeni. Odbor. GOMfLSKO. Bralo društvo na Gomrlskem priredi dne 2. februarja cb 3. popoldne v Gasilnem domu igro »Posestrimi« v 4 dejanjih. K cbilnl udeležbi prijazno vabi odbor. MALA NEDELJ4 PRI LJUTOMERU. V torek 26 t m. je ugledni rodbini posestnika Vincenca Mihaliča v Bučkovcih umrla 17-letna hčerka Pepica Mihalič na sušici To je tekom enega leta že drugI težki udarec v tej rodbini, ker še ni minilo leto dni, odkar ie na isti bolc-zni že umrla ena hčerka. Težko prizadeti napredni rodbini naše iskreno soaalje! KOČEVSKA REKA. Nedavno Je osrečil Kočevarje s svojim obiskom klerikalni poslanec g. škuli. Pršpcedova! je marsikaj, čemur bi se dalo ugovarjati, teda načntmo za enkrat samo vprašanje, ki nas najbolj zanima. Slovenci tukajšnje fare smo se cbrirlH dne 1. oktobra 1925 na škofijski or-dinarijat s prošnjo, naj namesti namesto dosedanjih dveh nemških duhovnikov vsaj enega Slovenca in da naj bi se cerkveni cb. redi vršili v isti meri v slovenskem in nemškem jeziku. Dobili seveda nismo niti odgovora. Zakaj ne, ostane za enkrat tajnost ordlnarijata. Mi pa si lahko predstavljamo popotanrna jasno slika Kako bo ordinarijat zastopal slovenske koristi, ko g. ŠkulJ na vse kriplje brani interese KočevaTjev. Oa je očividno prepričan, da se godi Kcčevar-jem krivica, mko se jim ne dovoli zatirati slovenskega živila v oni meri, kakor Jim je dovoljevala to bivša Avstrija. Pogledati je treba samo matične knjige in vsakdo bo takcij videl, kako So KočevaTji frbridrall Nemce. Takrat g. Skttfj ni hote! videti raznih -rtschev, pač pa se zarrima zanje sedaj, ter jim natvezuje, da se Jim godi velika krivica, katero bo baje on odpravil. Za naše sorejake pa je seveda gluh tn slep. Oni, kl se niso predali nemškemu nrfohu, so prosili naj bi se propovedovala božja beseda tucSi v njihovem Jezfku. Trda cerkvena oblast molči, ker vid! v tem zatiranje Kočevarjev. Zanimivo Je, da g. ŠkulJ pri nas še nikdar n! vprašal za željo in potrebe Slovencev, pač pa vedno naglaša, ka. ko skrb! za »trpine« Kočevarje. Njegova dolžnost bi bila, da nas podpira v naših' streml-lenjih, kajti sicer bomo tudi brez njega in mimo njega znali najti pota in sredstva v doseg-o naših teženj. Da pa ne pride v kake neprijetne za^etljaje z obljubami, kl jih servira Kočevarieim, na! se potolaži z cbvesfll-Tn, da so se Inspiratarjl tega gibanja fe obrnili za odpom^č teh ne-dosts'tkov na osebe, v katere imajo popolno zairpanje. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In »oclaln« namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5•—n Cenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskejja značaja, vsaka beseda Din I • —. Najmanjši inesek Din 10'—v 'Jt Vullsanlzira vse vrste gumija parna 7uik.,D.zabija P. Skaiai v LjtMjaai, Rimska cest* It 270 Usnjarsko podjetje vefije, t lastno vodDo mc5-jo, vse v dobrem itanju, se o-Ma v najem. Naiiov v opravi «Jutra». 1585 Boliša šlviUa kurjena v najnovejšem pri-krojevanju, bi hodila na dom Ln ^ cenj. damam priporoča. Naslov pove uprava •Jutra*. 1852 Vezllja wrpjm» delo na dom. Tlir-»lu aILc» St. 19/11, deeno. 103S Kuharica »amoptojna, aa i5co za bolnico Bnitovska skladnice na Jesenicah. Pednost imajo starejše osebe, ki ro bile že zaposlene ▼ večjiv, kuhinjah. Ponudbe do febr. t. 1. na upravo bratovske RkJarfnic®. 1834 Stenotipistinjo ne raSftnico, ki dobro obvlada slovensko In nemSko stenografijo, nemški pravopis in strojepisje, sprejmem takoj v »lužbo. Perfektno obvladanje nemSfiin« daje predno?t. Pismene ponudbe t navedbo plače. priloZenim! prepisi spričeval in kratkim opi«om dosedanje prak?«, se po§Ue na opravo «Jutr*» pod «V Ljubljani 116G>. 1928 /ridzo ln poStcno, ki tu« fi*kc-Uko kuhati ln opravljati druga hišna dela, so me na d*?.elo pla^a pe dogovoru. Naslov pove «p7?va «Jutra». 1886 Stenotipistinja ▼elta strojepisja, izurjena * stenografiji nemškega in brvatskega jezika, * daljno prakso, se išče ea veliko tovarno ca Hrvatskem. — ronudbe t zahtevki na poštni predal 83, Ljublja-u i. 1882 Učenec & r>oStene hl8e ln * dobro čilsko irobrazho, tccfian in ne pod 14 let star, se eprej-* trjrovioo z meSanim ^'ijom na defell. Ponn^be po<1 «Po8ten» na podružnico «Jutra» t Mariboru. 1*77 Vajenec ■ primerno 6olfko izobra*_ bo io poštenih »tariev, se sprejme v trgovino ra de-— Ponudbe na opravo «Jutra» pod «Vajenec>. m* Postrežnica pridna in poštena se sprej-dft. Poizve po v trsrovini Lesni manipclant fiošten ln zanesljiv, i vefi-etno prakso, Ieli premenltl mesto ta sluibo iajrovodje ali kaj slifnetra v vefjpm obratu. Ponudbe pod Šifro «?,a<:ovodja 880» na upravo «Jutra». 1881 Služkinja ki tna knhati ln opravi lati vaa gospodinjska dela. IM« mesta. n«1ot pove oprava c Jutra*. 1828 Dekle pridno ln poftteno, t delele, [§&> dobro sluibo. Naslov pove upr. c Jutra*. 1974 Slugo ki }« ttnesljiv. vesten In zmoten sebi primernih pisarniških postov, sprejmem takoj. Prednost Imajo vpo-kojenl orolnlkl ali leletnl. farji t dobrim rokopisom. Pismene ponudbe t navedbo zahtevane plalle na upravo .Jutra, pod .St. 116K- — PrilolM i« kaiek iirljenjo-p!.. 19S7 Specialista za Izdelavo prvovrstnih kranisk-h klobas (er suhih lovskiv, salam, IUSemo za snujoHe se podjetje v Zasrrebn Potrebna J« majhna kavelja. Samo sposobni reflektsnti naj ob-Blroo (rlejo na naslov: I. PeruS, Zagreb, Prilaz 121. levo. 1837 Kuharica eamostolra, t re£letn!m! »prljevail. kl )• vajena vse-?a gospodinjstva, iS sprej_ me » 1.1. februarjem t. I. v slulbo. Sprejme se le vsakega dela zmolna oseba. Naslov pove uprava «Jotm> 1050 Prodajalka ESe «UJbe, event. gre tndl 1 m«ec brezplačno. — Ponudbe na upravo Jutra« pod (Uro .Ljubljana 834». 1®6 Šivilja zmotna sploSnesa Šivanja, Franjo Enoj, Prešerno-x ul. ■ rro livat na .lom. Naslov 28. 1658 i pove upr. .Jutra*. 1C73 10.000 Din kavcijo ali tudi veS dam proti var-nosti dobremu podjetju, kl me sprejme ta primerno plafo v službo kot slueo, TiiSnika ali »1i5no Ponudbe oa apr Radio aparate in dele najceneje pri J Goreč — palača Lj kreditne banke. 25-a Gumbasti pasovi dobro ohranjen, se po telo ugodni ceni proda. Naslov povo upr. «Jutra». 1980 Registr. blagajna «National» se proda. Naslov pove upr. «Jutra>. 1935 Lisice, kune, vidre zajre Itd. kupuje po oaj-višjih dnevnih cenah P. Semko, Ljubljana, Turjaški trg št. 1. 42 Fotoaparat In prsni držalri doSll. — Besednik In dru; Ljubljana, Prefternova ulira It. B. 1912 m V 6, 9 x 12 ali m X 15 ravnokar | fam0 prvovrstni, brezhibni. Frizerka 1187». 1956 Kot strežnica tpremljevalka na potovanj« ali voditeljica gotpodinj-ttva, Ieli vstopiti odlISna dama k »t.arefti dami. ev. kot nemSka vzgojiteljica k otrokom. Ponudbe je poslati na naslov: Ingeborg Bruckner. Orat. Kroisbacb Schiosa, St. Johana. 1959 Trg. pomočnica mnAane stroke. Itnrjeoa tudi v glavni tob zalogi, trafiki ln galanteriji, IMe primerne službe Ob prostih urah dobra mol v gospodinjstvu Nastop takoj ali po dogovoru. Dopise pod tnaCko »Marljiva* oa upr •Jutra* 1925 Pouk v hrvaščini in matematiki ta I41etnega uftenca, s« I6če. Ponudbe na naslov Ewert, Cesta v Rožno dolino 86. 1966 Za hrvaščino se ISfte učiteljica Ponudbe na naslov: Ewert, Cesta v Rožno dolino 86. 1966 Učitelja klavarja ali učiteljico, i i fi e m ta zafetni pouk na dom. — Ponudbe t zahtevkom honorarja pod lifro «Godha» na upravo «Jutra». 1940 Trgovski pult l 8 predali dobro ohranjen. (i najboljšega trdega 1968 I lesa. 2 m dolg. 64 em Urok ln 91 em visok, je naprodaj Naalov pove uprava .Jutra« 1900 Filozof Inštrulra vse srednješolske predmete. Uspeh garantiran. Ponudbe ca upr. .Jutra* pod ilfro .Dober Inštruktor«. 1941 KOKS — ČEBIN Wolfov» 1/n Telefon S« 481/ni Prodana: t enaki amerlk. pisalni niti, t registr. blagajno, kl kale dnevni Izkupiček in 1 opaloeraf. — Vso po zelo codui ceni. Oel"da se pri F. Čuden, PreSernova ul. 1. 1411 Perja kokoij«. purje, račje, gosje in gof-ji puh. prodaja In razpošilja po najnižji e.eni E Vajda. Cakovec. Medjl-marje. 83 Srebrnih kron io drugega denarja prodam vefijo množino — Ponudbe pod .Krone« na upravo .Jutra., 19£0 Crešnjeve deske lepe, ca 8 m', rezane 9 ln G em. dolge od 2—4 m. Široke 17—4.1 cm. posekane v zimi 1924. proda Fr Korali, Šenčur pri Kranju. 1848 Smrekovega lesa vet sto ms, okroglega, debelega, za deske in raznega za stavbo, imam naprodaj. Dopise na upravo »Jutra« pod .Les naprodaj 100». 1848 Prodajaln, oprava omarica z 89 predali, omare i steklenimi vrati, prodajal-niSka miza. ogledalo. peC itd. se radi selitve poceni proda Vet v trgovini Mer_ Sol, Mestni trg St. 18. ^^ event. s celim priborom, ku. pim Ponudbe z natančnim opisom na naslov: Ivo Ton-tid, Brežice. 1923 Kože od medveda, srne ln vse druge divjačine k o p u j e -kcm vse leto Zdrav 5 v Ljubljani, Ftorijanska ul 9 23524 K o p I ■ več v a g • o o v bukovih hlodov dolžine «'20 tn In 4'40 n. od 28 naprej. — Pojasnila daje Fran OaJSek, Tivoli • LJubljani. 1967 Stelaže s pult! specerijska In maonfaktur-ne, že rabljene a dobro ohrantene, tef Istotako dobro ohranjeno izložb okno tn vrata z rolo kupim. — Ponu-lbe na upravo .Jutra* pod » na upravo .Jotra*. 1825 Opremljena soba v bližini glavne poŠte, se 1955 1—2 opremljeni sobi s posebnim vhodom, v bližini poŠte, pripravni tudi za pisarno, se oddasta. s hrano In vso oskrbo' ta- . Naslov pove uprava •J""'« koj odda. Kje, pove uprava .Jutra*. 1532 Sobo za 4 mesece I5če v eedlnl LJubljane soliden in miren go'pod, In-tellgent Ii Maribora. Ponudbe pod .Lepo opremljeno* na upravo .Jutro«. 1864 Uradniku ali akademiku odstopim v lepem kraju blizu Kranja, v avgustu ca 14 dni sobo bretplsčno. ako ml da v gledališki sezoni mesečno dvakrat prenočišče. Oglase sprejme; Sila Predoslje pri Kranju. 1885 Opremljena ■soba v sredini mes»a, se odda Naalov pove uprava .Jutra« 1874 Sostanovalka se Ilče s 1. febr Na-lov pav« apr. .Jutra*. 1870 Dijaka se sprejme v popolno oskrbo. Kje, pove npr. »Jutra* Soba opremljena ali prazna, e posebnim vhodom ln elektr. razsvetljavo, za 2 osebi, se takoj odda. — Naelov pove uprava «Jutra>. 1942 Prazno sobo s posebnim vhodom, iSčeta 2 gospoda s 1. februarjem. Ponudbe na upravo .Jutra« pod .Zračno 2». 1939 —K ' stanovanji It. K/m. Gospod ;me na hrano in ie na Starem trgu 1932 Opremljena soba s posebnim vhodom In električno razsvetljavo »e takoj odda v bližini Bv Petra. — Kaalov pove opr»T» .Jutra. 1931 Sobico t. ali IS. februarjem anfi snažno is zračno. ISČe mlad arsidnik s t. ali 15. februarjem jr mestu. — Piemene ponudb« na upravo .Jutra* pod Šifro «V mestu* 1838 Gospodično se Bprejme b 1. aii 15. febr. v lepo sobo a vso oskrbo. Elektr. razsvetljava. Kongresni trg 8/11. 1926 Več 100.000 Din bo posodi v večjih zneskih proti vknjižbi na nepremičnine 8 štiri- do trikratno vrednostjo. — Ponudbe na upravo «Jutra* v Mariboru pod «100.000». Tamkaj ee izve tudi naslov osebe, ki daje nadaljna pojasnila. — Diskretnost taiamčeua. 1863 Kratek, črn klavir dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naalov pove uprav* cJutra*. 1752 Orjuna, naprej! koračnica s petjem, Oj Do« berdob, Vlgred se povrno, Koroške narodne pesmi in drugi slovenski posnetki na gramofonskih ploščah, daljo posnetki najnovejših modernih plesov, se dobe samo T tovarniški talogi pravih an- Cleških gramofonov A. Ras-erger, Ljubljana, Tavčarjeva 5. Seznam vseh slov. posnetkov taetonj in franko. 1568 aOboževatelj 3333» Želela bi vedeti, kdo je pošiljatelj lepih kart. 1985 Gorske vile po ljubezni hrepenele. Sa-kajo duš, ki bi splavale t višave in jim z ljubavjo odklenile večno pomlad — ljubezni. Na upr. «Jutra» «Jacinla» (medicincf), «Zve-zdana» (medicinci in častniki). «Zlata* (umetniki in učitelji). 1930 Z 200 350.000 Din 0ospodi5na " Uhl?,0 ,.'*k0! vsestransko Izobražena I« ena najboljših '»''utrtnj - | {edD(! Junanjo,tii ki bo lmt. edina v Jugoslaviji brez ,a tr TJMlri. .Jutra., 1S99 ^ Klavir paneer, angleška mehanika ceno naprodaj. — Židovska steza 4, kavarna. 1979 Klavir dobre znamke in dobro ohranjen kupim. Ponudbe na upr. cJutra* pod šifro «Pianino». 1971 Pianino dobro ohranjen, ae kupi. — Naslov pwve uprava «Jutra» 1980 Zatekel se je pred 5 dnevi doberman, ta» barve, t nekoliko preved kupiranimi nšesi in repom, ki Čuje na ime Arah. Kdor bi vedel kake podatke o pen. naj jih blagovoli nasloviti na upravo «Jutra» pod ogL št. 1951. 1951 Lepo pslco bernhardinko, lepega enoi letnega mesarskega psa in dobro lovsko psico fbrak) proda Ivan Bute, Mirna na Dolenjskem. 194S Pozor tgaSUsantlel Cigaretni papir: 553 GOLUB, RIZ ASAOIE, CLUB EKTRABIS SAMUM se nudi po najnižjih dnevnih cenah — Prodaini oddelek proizvodov tvornlce „Golub" d. d., Zagreb, Oajeva ul. 8. Sax Rohmer: 29 Rčeči četektiu lrvin je hotel, da se poroka vrši tiho in enostavno, toda ker je spoznal, da si Kita želi na gledališki način slovesnega obreda, se je vršila poroka s tako slavnostjo, da je bila ena najbolj znamenitih onega leta. Na poroki je vladalo prešerno veselje in celo resni gospod Esden, Ritin oče, se je dvakrat nasmejal, njena mati pa iz navdušenja in ponosa sploh ni vedela, kako bi se obnašala. V prvih dneh svojega zakona, ko je bil Sir Lucien odsoten, si je Rita le z težavo preskrbljevala opojnine, na katere je bila navajena, izgubila je sicer zvezo z znanci, ki so bili tudi vdani temu zlu, vendar pa si je obdržala svojo služkinjo. Nino, in ta je redno hodila h Kazmi in se vračala s steklenico parfuma. Stvar ie bila dogovorjena tako, da jih je v slučaju, če dotični ni sam prišel iskat opojnine namreč poslai koga drugega ponje. Kazina skril v stcklenici za kremo; toda vsakokrat, kadar je šla Nina h Kazmi, so cene narastle in postale slednjič tako izredno visoke, da se je celo Rita začela vznemirjati. Zaupala je to stvar dami iz višje družbe, ki je bila tudi vdana opojninam m tedaj je Rita zvedela, da plačuje ona skoraj dvakrat toliko kot njena prijateljica, — Mi bomo možaku že pokazale, draiga moja, je dejala dotična dama. Poznam zdravnika, ki bo zelo zadovoljen, če vam bo smel dobavljati opojnine. Napišem vam pismeno priporočilo zanj. Naslednji dan je odšla Rita k dotičnemu zdravniku, toda ta jI je dajal opojnine le kratek čas in v zelo skromnih količinah. Potem je pa tudi ta drugi vir usahnil za Rito. Možak je izjavil, da ga nadzoruje policija, in da pod nobenim pogojem nemore več dajati niti veronala niti kokaina. V njegovih zahrbtnih očeh Je pa čitala. da laže, in tako je spoznala, da možak ne bo spremenil svojega mnenja. Rita se je morala vrniti h Kazmi. da dobi neobhodno potrebne opojnine. Njegove cene so pa bile sedaj tako visoke, da je začela Rita mrzlično iskati novega dobavitelja. Cez nekaj časa se ji je to tudi posrečilo. V neki večerni družbi je spoznala majhnega, zelo prijaznega možaka, ki ji je obljubil, da ji bo dobavljal vse opojnine in po zmernih cenah. Bil je nemški Zid. Z njim se je dogovorila radi dobavljanja ter se na ta način osvobodila Kazme. Včasih jo je zagrabila strast, da bi kadila opij in zaman jo je skušala zadušiti s pomočjo drugih opojnin. Odkar je bila poročena, pa ni bilo več mogoče preživeti ene noči v »Hiši stoterih naslad«. Njen novi nemški prijatelj ji Je dobavljal potrebne opojnine, jo je enkrat povabil, naj pride k njemu kadit opij. kajti pri njem bi bila popolnoma na varnem. Najprej je odklonila, pozneje pa, ko se je Mollie Gretna vrnila iz Francije, kjer je bila preživela par mesecev kot spremljevalka neke dame, sta šle obe v ponujeno stanovanje in preživele tam en popoldan in en večer ter kadile opij. Rita je še nadalje na tihem uporabljala kokain, veronal in morfij. To ni bilo nič čudnega, toda stalna družba Monte Irvina ji je onemogočala kaditi opij. Začela je obžalovati svoje prejšnje veselo življenje in zakon se ji je zdel nekaj prisiljenega in dolgočasnega. Zato je postajala vedno bolj in bolj nervozna. V onem času se je spoznala Rita z Margareto Halley in obe ženski, ki sta bili tako različnega značaja, sta postali dobri prijateljici Doktorica je šele pozno in čisto slučajno razkrila, da Rita tajno zavživa opojnine. Enkrat je pa stvar prišla na dan. Dogodek je bil silno enostaven in Riti se ni pripetil prvič. Ko je nekega dne hotela pozvoniti na stanovanju Zida, je na njem našla tablico z napisom »Stanovanje se odda v najem«. Nikoli več ga ni videla. Rita se je morala vrniti b Kazmi. a on je imel višje cene kot sploh kdaj prej. Prišla je zato osebno v njegovo stanovanje v Old Bond Street in se dogovorila z Rashidom. da govori s Kazmo naslednji dan, kajti Kazina je sprejemal le po dogovoru. K sreči se je isti dan vrnil Sir Lucien Pyne v Anglijo in telefoniral Riti. Ta je bila silno vesela, ker je v svoji skrajni nervoznosti rabila pomoči. Str Lucien je začel hoditi po mali elegantni sobi, v kateri ga je Rita sprejela. Opazovala ga je s skrbjo. — Prepustite Kazmo meni. ji je dejal Pyne. Ce greste k njemu, bo videl, kako zelo ste navezani nanj. Dejal vam bo pa. da nima od svoje trgovine prav nikakega dobička. Kilfane je imel iste ne-prilike ž njim. — VI boste šli k njemu? je vprašala Rita. — Skušal bom govoriti ž njim jutri zjutraj. Sicer pa. če pošljete Nino čez dobro uto k meni na stanovanje v Albemarle Street, hočem videti, kaj morem storiti za vas. — O. Lucy. je vzkliknila Rita, vi ste pa res preprijaznL Sir Lucien se je nasmehnil. — Poskusil bom, je dejal skrivnostno, toda kakšen bo uspeh, ne vem. Sicer pa. povejte mi. ali nič ne mislite na to da bi opustili opojnine? Ali niste opazili da rabite sčasoma vedno večje količine in da gotovo pride dan. ko... — Nikar me ne plašite! Saj veste, da ni mogoče odnehati. — Lahko, če le hočete! — Pa nočem! je kriknila razdraženo. Saj imam še dovolj časa, ko se Monte vrne. Prokleta vojna! Vse je narobe! Povsod je pomanjkanje in vsi znanci in prijatelji so ali v Flandriji ali v Mezo- potamiji; jaz sem že skoraj blazna! Povem vam. Liicy, da bi morala umreti, ako bi bila sedaj prisiljena prenehati jemati opojnine. Ko je Sir Lucien videl, da v takem trenutku dober nasvet prav nič ne zaleže, je odnehat in se začei pogovarjati o drugih stvareh. 21. poglavje. Cigarete iz Buenos Avresa Posredovanje Sira Luciena ie moralo biti uspešno, kajti Kazina ni več zahteval tako visokih cen in Riti tli bilo več treba omejiti se pri nakupovanju klobukov in oblek. Vendar je bila še vedno v denarnih zadregah. Razen tega ji je bilo dobivanje opojnin silno otež-kočeno. Sicer je njen mož nikoli ni spraševal, kje je hodila, vendar pa je bilo jasno, da se to lahko zgodi. Poleg tega so pa Ritini dolgovi strahovito naraščali. Ni ji preostalo nič drugega, kot da se zaupa Margareti Halley. Rita se sicer ni nikdar zaupala človeku, ki ni sam zaužival opojnine, Ln večkrat je bila v zadregi, če je opazila, kako skrbno jo opazuje Margareta. V Margaretinem izrazu je videla, da ne odobrava njenega početja, toda Rita je ljubila in občudovala Margareto, in zato ji je bilo hudo. Sira Luciena pa ni več razumevala. Nepremostljiva nasprotja so na videz nastala med obema. Notranjost tega moža zanjo ni bila več dostopna. Ona ni bila dovolj razumna, da bi si mogla razložiti nenadno spremembo svojega bivšega ljubimca. V tej zadevi je bilo njeno mnenje popolnoma napačno; mislila je namreč, da je Sir Lucien ljubosumen na Margeretinega bratranca Ouentina Graya. Gray je prvič videl Rito pri svoji sestrični kratek čas nato. ko se je vrnli z vzhodne fronte in takoj se je vnel za ljubko Margaretino prijateljico. V tem oziru njegovo obnašanje ni bilo nič čudnega, kajti le rnalokateri moški je imel dovolj odpora napram lepoti gospe irvinove. ki je pa tudi vedno kazala, kako zelo ji je všeč, če jo moški občudujejo. Zato so jo tudi marsikatere ženske sovražile. Pri plesih, v gledališču in pri koncertih je Ouentin Gray igral vlogo galantnega kavalirja. in Rita, ki je bila že navajena na tako oboževanje, ga je sprejemala, ne da bi si delala očitkov. Ko je Monte lrvin slekel vojaško suknjo, se Rita- ni hotela odpovedati svojemu novemu oboževalcu. Tako sta postala Gray in Sir Lucien stalna obiskovalca Monte Irvina in njegove, žene v stanovanju v Prince's Oate. lrvin. ki je razumel do gotove meje obnašanje svoje žene, ju je sprejel za prijatelja. Kmalu potem, ko se je Monte lrvin vrnil, je Sir Lucien ponovno svetoval Riti, naj preneha z zavživanjem opojnin. Bila je zelo dobre volje, kajti Kazma ji je redno dobavljal opojnine. in smeje je zavrnila svojega prijatelja, ko jo je spomnil na njeno nekdanjo obijubo. Telefon 980 pisalni stroj je dosegel svetovni sloves nad 2.000.0C0 strojev v prometu In rabi Zastopstvo: LoiB2raga,LiDlil;aD3,S^nl!nrgo?a 5. lil 27 a Telefon 980 O □xaxmxnon» □ g □ D Oglas. «0-1 Za vse svoje mehanično -s troine in električne mdarske zunanje in notranje instalacije iščemo n glavnega utoiis □ o veščega s pomočjo pomočnikov instalirati zračno železnico, sepa- 0 □ racije, brlketmce premoga itd. □ O Reflt ktanti nai pošlje'o svoje ponudbe z referencami in po- — § goji na Premogovnik v Aleksincu, Srbija, B D. 13 Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je moj dobri soprog, gospod nc Dollenc čeuljarski mojster danes ob IS. uri za vedno zatisnil svoje oči. Pogreb bo v petek, ob 14. url Izpred blSe žalosti, Gosposvetska cesta št 8, na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. januarja 1926. ....................T" O d I i kova no Tovarne feililiiiliiililiiiiiii^i^j i:: H E. Frette e C. Prtenlae llIliliiiiiiHIllillgll] Mb ^p Oprema ^ fc ; i d ^ ^ i i ^ i-:: i: i i-: i i; ......................| za nevostej:;jj Dobave za hotele, restavracijo iu zdravilišča p ^ A!"'X'1 tUm »JtTIflM OBRNITI SE NA PODRUŽNICO p| v TRSTU * via mazzini, 30 :3 Marija Dollenc, soproga. starejša brez otrok, poštena, zanesljiva dobi siažbo v mestu na deželi. — Ponudbo z natančnimi podalki je vposlali na upr. .Jutra* pod „Pomo6 gospodinji". Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulaciisko pristojbino v znesku D'n 2*—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašania in prošnje glede našlo vov od .malih oglasov* bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din £«— pr-ppr-H-irTnr-11 mm umi irnrrrTTTTTnnmrma^ Oglas. Za svoje rudarske Instalacije, separacije itd. Iščemo «7-» g z dobrim in praktičnim znanjen strojnih ln i] električnih instalacij H q ter s prakso v vodstvu In nadzorstvu nad osobjem v takih insta- n D ladjah. B §Ref1elstan« na| pošliejo svoje prošnje z referencami In po- □ goji na Premogovnik v Aleksincu v Srbiji, 3 0. Q LrnxioaDnaonDnc3noDnncoQ voiaSCine prost, mlajša moč, želi spremeniti mesto samo v večjo restavracijo ali hotel. V vieh posl h kakor kuhinjski mesar, •očiln k aH kletar z večleino prakso popolnoma iztežban Nastrp od l. m a ca t. 1. nanrei. Cenj. ponudbe na Oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor. Danes dne 26. januarja 1926 je v Ormoža ob 16. uri pre- minul gospod JAKOB polkovnik avditor v pokoju in veleposestnik Truplo rajnkega se bode prepeljalo iz mrtvašnice ormoške bolnice dne 29. januarja 1926 ob 12. uri k župni cerkvi v Središče, odkoder se vrši ob 2. popoldne pogreb na domače pokopališče. Sv. maša zadušnica se bode brala v Ormožu in Središča dne 30. januarja 1926 ob 7. uri zjutraj v obeh župnih cerkvah. Ormož, dne 26. januarja 1926. Franjo Hei*g. iti za Štajersko In del Kranjske, marljivega in solidnega, z dobrimi priporočili za želodčni liker .Flor an*. 565 Ponndbe na rastlinsko destilacijo .Florian*, Edmund Kavčič, Ljubljana. ZAHVALA. Za mnogohroine Izraze sočutja ob smrti našega nepozabnega očeta itd. Augusfa Slalowsky uradnika drž. žsL v L ubljanl Izrekamo tem potom svojo najlskrenejšo zahval >. Osobito se zahvalju emo zastopn -kom direkcije drž. žel g. centralnemu nadzorniku Vidicu, g. cenlr nadz. Černigoju in g. postajenačelniku Žeml|i kakor tu i vsem stanovskim to>ariSem, pevskemu zboru in godbi železnlčarskpga g^be-nega društva .Sloga" za ginljive žalo-stinke In osallm ki so ga tako mnogo-biojno spremili na nji govi zadn I poti. LJUBLJANA, dne 27. L 1926. Žalujoča družina Sta!owsky, ISSoderne naslanjače, garniture, dlvsne, olomane, žlmnico in tapetniške izdelke nud. najceneje Rudolf Rsdsras, ta petni k, Ljubljana, Krakov trg 7. IBffl9SQBS> Nedosegljiva glede trajnosti in jakosh zarenja J inMBaBaaBMSBaane Ci Spreten Unnčnl uroflntK f ako mogoCe jugoslovanski ali čežk! 2, dižavljan, v poslovanja s srečkami na I obroke popolnoma In zanesijiv izvežban. spreten, marljiv se Išče za takojšen nastop. Lastnoročno pisane ponudbe z referencami in zahte* ko plafe pod .Jugoslavicn 22/13' na Intrreklam d.d. Zagreb 1-78 SHS. aBuammnNMMMBM OprTTrrTTnnnnnnr rrrrTnrTTTTnrirnrT' Priporočamo novo izdajo JaiiKo Reraiovili romano« 3 Cyclamen Broi 22 Din, ver. 27 Din, poit 1-25 Din Agitator BroJ 18 Din. vet 23 Din. poŠt 1-25 Din Izdala ftl> i« Tiskovna zadruga v Ljubljani bSB T Strokovna zadrug" konces. elektrotehnikov sa Slovenijo e (■jnblfanl. nunama, da je njen član n odbornik, gospod Jakob Pajk elektrotehnik v Calja preminul. Pogreb se vrši v četrtek, dne 23. januarja ob 15. uri iz hiše žalosti Samostanska ulica 8. tjubljaca, 27. februarja 1926. Odbor. mm "i 'i, Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pre-žalostno vest, da nas je za večno zapustila naša nadvse ljubljena hčerka in sestrica Pepika Mihaličeva dijakinja ženskega učiteljišča v Mariboru v ponedeljek, 26. januarja 1926 ob 12. uri v cvetu svoje mladosti Pogreb nepozabne se vrši v petek 29. t. m. ob 9. zjutraj. Mala nedelja ppi Ljutomeru, dne 27. januarja 1926. Žalujoča rodbina Mihalič. uigmiiHUKinio «Jutrov» roman kai«koTfci.«kot aairf-ti vnrt.ina prf-|>),.t»-Ba • Ub-i»«tif Maii «»i J ni i. ji a.1 u-Mka km.-« ki [Kina- Mlio lUilll-liiBl (tut-lja t tl»l»f".aolnilD rmtlDotri-Tmnj,'« ».»k bt[ p, M-.r..- N-nj» k oo t* «lr«ii rss-o^amnj*