Št 23.
V Ljubljani, sreda dne 29 januarja 1919
Letomi
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvo in oprarnlitvo t Ljubljani, Frančiškan.ka olic« štev. 6, L nad.tr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po poSti a dostavljanjem na dom zaodo leto K 42-, zaipol leta K 21'—, *a četrt leta K 10 50, za mesec K 3-50. Za Nemčijo celo leto K 48, za ostalo tujino in Ameriko K 54.
iusoratl: Enoslopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI-—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Reklamacije xa list so poštnine proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Naša vas.
Veliko Hudi govori, da je slovenska zemlja bogata in rodovitna. Rod, ki tod prebiva, se bo redil ob polnih loncih in bo od nasičenosti dobrot tega minljivega sveta postal še nezadovoljen, kakor svoje dni Izraelci v Egiptu.
Tako beremo v knjigah, v časopisju; to slišimo na *hodih, v cerkvah in v šolah.
Ce pa potujemo po tej naši slovenski domovini, se kmalo prepričamo, da je velik del naše domovine obilno oblagodarjen s kraškiin kamenjem in poraščen z ničvrednim grmičevjem in drugačno podobno malopridnostjo. Rodovitnih ravnic imamo le malo, sicer pa štrli proti nebu breg z vseh strani. Velik del naše Slovenije je pokrit z večno zasneženimi planincami, na katerih se le tupatam pase čreda živinčet ob poletnem času. Vaše planine imajo prekrasrfo floro; kadar rdeče v solncu, se nehote spomnimo mogočne himne o lepi naši domovini... Toda za naša usta vsa ta naravne lepota nima posebnih dobrot.
Ce natančno premislimo, ta naša zemlja - domačica ni tako rodovitna in bogata, da bi smeli lenuhariti, ako hočemo v jeseni spraviti kaj prida njenih sadov za zimo. Naš kinetiški človek se mora trdo boriti s svojim koščkom zemlje, ako hoče sebe in družinico obvarovati lakote in Pomanjkanja na vseh koncih in krajih. Slovenci živimo Uonajveč v hribih, kjer polje malo rodi in ne vsega. Soln-ca imamo manj ko snega in burje, kamna več kot črne in 'nastne prsti, robidovja in ničvrednega grmčja več, koi Pa zelenih trat in livad. Velik kos naše domovine ima Oremalo rek, potokov in studencev in si gasi žejo — s kapnicami.
Kako lepa in spokojno mirna je naša vas, kako srečen rod živi pod blagoslovljenimi vaškimi strehami! To
beremo in slišimo povsod, v šolah in na shodih, v knjigah in v časopisih.
Co pa natančneje pogledamo v to malo življenje po j liaših vaseh, se kmalo prepričamo, kako malo dobrot m j miru sc najde v njih. Tudi po naših vaseh prebivajo lju- j die, ki se rede in ki bogate od dela in truda svojega bliž- ’ njega; oni žive spokojno, ker imajo v izobilju vsega, kar i si poželi njih srce. Poleg njih pa prebivajo tudi ljudje, ki i ne vedo, kaj bodo jutri deli v lonec, ki so vsi trudni in j nolzrečno žalostni od skrbi za vsakdanji kruh. V njihovi j molitvi: .Daj nam naš vsakdanji kruh!« — se res izreka ! prošnja človeka, ki ne ve, kaj in kako mu bo prinesla bodočnost. Njegov sosed, ki se je obdal s posvetnim Makom, ki le površno in bolj iz navade ko zares moli za v&akdanji kruh, ki mirno spi, malo ali nič ne dela, tem-vož le drugim ukazuje, — ima sicer dovoli kruha, toda
za svojega ubožnega soseda. Takle vaški magnat iir>a navadno v svoji hiši tudi birtijo, prodajalno ali kaj Podobnega, s čimer odira svoje sovaščane. On je na-v<idno tudi župan, ključar, načelnik posojilnice, ali pa vsaj občinski svetovalec, cestni načelnik, predsednik krajnega Šolskega sveta itd. Prezirljivo in mogočno gleda s praga svoje domačije, kadar stopi predenj ponižni bajtar s konca vasi. Dninar — ta je revež, da ni enakega; njegova pravica je zapisana samo pri Hogu, drugje ne. kmet, ki nima vsa) deset johov dobre zemlje, še kmet ni — »firkelčar« mu pravi župan in vsa gosposka za tujim.
Ta mali kmet, tistle bajtar, pa oniio od vseh pozabljeni dninar, se ubijajo z zemljo od jutra do večera, ž uiimi vsa družina, žene in otroci, da bi izsilili za jesen nje vsaj toliko, da bo za golo življenje. Vsi ti dobro vedo, da ta naša zemlja ni tako rodovitna in bogata, K&-kbr kriče vsi, ki je nikoli niso obdelovali. Pride jesen In '' Pio njegove skrbi. Leto je bilo ali premokro ali pa pre-pridelkov je manj kot se je pričakovalo. Koruze je h°maj za žgance tja do Božiča, žito je setnjivo, krompir nagnit — tako se glasi pesem jesenska. Pa ni še vse hod streho, že potrka na vrata država za davke, dežela '■a svoje, občina se oglasi za celo vrsto doklad. Za njimi Pride posojilnica po svoje »zakonite« obresti, zavaroval-nica po svoje premije. Drug drugemu si podajajo vrata, ■'bo bolj skromno se bo moralo živetiI« si misli revež In Proda prašiča. »Naj ga jedo drugi!« pravi žalostni dru-■'ini. Izkupiček pa je komaj za dolg v štacuni. Mine Božič.
Pa polju leži sneg, revež pa si že želi travce zelene, ku-kovce v gozdu. Ce bi polje rodilo vsake tri mesece, bi bilo ravno prav. Ko se prične koledovanje, je kašča na-v»dno že prazna. Mati nima otrokom kaj deti v usta in /ato hodi k trgovču po živež, po blago, po vse, kar se
dobi — na račun prihodnje jeseni. Tako gre nekaj let, potem pa se oglasi sodišče in posestvece pride na kant. Kaj bo sedaj počela ta družina, ki se je dolga leta ubi-, jala s to malorodovitno, peščeno ali močvirnato zemljico? Kaj bodo započeli sedaj ti trudni, spehani, od dela vpogneni ljudje? Nihče ne vpraša tako. Saj On, ki živi ptičke pod nebom, ribice v vodi, poskrbi tudi za nje, ki so ob samem delu in trudu prišli na kanti Nihče jih ne pozna, kadar ni moč ničesar več izprešati iz njih, ne država, ne dežela, ne župan, nihče. »Kaj?« pravijo vsi, »kdo pa vam brani iti s trebuhom za kruhom po svetu, ki je velik in dovolj prostoren!?«
Samo veliki posestniki, kramarji in birti spe spokojno in žive brez skrbi za vsakdanji kruhek. Lepo med seboj se pomenijo, kdo od njih bo kupil jutri to ali ono prezadolženo domačijo, s katero bodo povečali svoj grunt, svoj ugled in svojo moč. Novi dninarji pridejo v vas, delajo in stradajo, s prihranki si kupijo to ali ono njivico, travniček ali »part« v hribu. Končno podležejo, kakor so njihovi predniki in sadove njihovega dela in truda požanjejo drugi — vaški veljaki, bogati župani, birti in kramarji.
Takšno je življenje v naši »mirni in spokojni« vasi!
Naši mali kmetje, bajtarji in dninarji so od prenapornega dela izžeti in upogneni še predno osive. Mnogo Jih gre na tuje po srečo in hlebec. Gospodarsko propadajo, nobena postava jih ne ščiti, nihče jih ne zagovarja. Samo župan jih ozmerja, kadar ga nadlegujejo za kakšno pomoč ali miloščino, češ: »Slab gospodar si bil, delati nisi hotel!«
Številen je naš kmetiški proletarijat, veliko jih je teh malih kmetičev, bajtarjev, dninarjev, viničarjev, gozdnih sekačev in tesačev. Kadar gredo na božjo pot ali pa na semenj, se ustavijo pri beraču z malko, molče mu stisnejo dar v roko, misleč si v strahu: »To-Ic me še čaka! Bog se nas usmili!«	.	}
»Proletarci vseh dežela, združite se!“
Bred davnimi desetletji je bil zaklical Karl Marx svetovnemu proletarijatu te pomembne besede. In pričeli so se zbirati delavski bataljoni, naraščali so leto za letom, postajajo velesila, ki čaka dneva, ko podre kapitalistični družabni red in postavi na njegovo mesto socializem. Kapitalisti ne verujejo vanj, kot človek ne veruje v smrt do časa, ko se prikrade in odreže nit življenja. Vse, kar živi, se hoče ohraniti, noče poginiti in zato ne veruje v smrt. In pravijo vam,, delavci, to so le hujskači, ki hodijo med vas in vas zastrupljajo, zapeljujejo.
Ne verujte jim, če pridejo in vas hočejo odvrniti od delavskih bataljonov! Združujte se vi vsi, ki živite od žuljev svojih rok, vi ki hodite dan za dnem, leto za letom v delavnico, v tovarne in rudnike, ki garate leto za letom in si želite lepšega in boljšega življenja! Vaše stremljenje ne gre le za boljšim in večjim kosom kruha, ker človek ne živi le od kruha. Človek potrebuje tudi ljubezni, potrebuje trenotkov, ki ga dvignejo nad sivo 'vsakdanjost in mu nudijo veselja in solnca, ali ne veselja v zakajenih beznicah in pri vinu. Naš delavec potrebuje veselja v krogu svoje rodbine, v lepo opremljenem stanovanju, kjer more čitati svoje liste, knjige fn sc razvedriti ob petju in godbi. Naš delavec potrebuje predavanj, gledališča, potrebuje poleg telesne tudi duševne hrane.
Vse to danes manjka našemu delavcu in dolga je še pot. polna križev in težav, prediio bo dosežen vrh in bo prost pogled na vse strani, predno se bo oddahnil trpin.
Delavci, prišel je čas setve. Združujte se v delavskih organizacijah, ker edino te bodo s pridom zagovarjale vaše koristi, te vas ne bodo nikdar izdale. I druge stranke vas kličejo in vabijo; pravijo, da imajo i one delavski program, da hočejo i one zagovarati in sc bojevati za vašo koristi.
V	isti sapi, ko trde to, pa tudi še pravijo, da hočejo združevati v svoji sredi vse stanove, da streme po tem, da bi živeli vsi ti stanovi v miru drug poleg drugega.
Tudi ini socialisti stremimo za tem, da bi živeli ljudje v miru, v bratstvu drug poleg drugega. Toda mi pravimo, da to danes še ni možno, kar to onemogočujc kapitalistični družabni red, ki izrablja delavstvo ne ozf-j raje se na to, če dela to z žuljem svojih rok ali pa s svo-I j i mi duševnimi sposobnostmi. Razlika med nami fn ommj | drugimi t. j. Vseslovensko ljmlsko in jugoslovansko de-i mokratsko stranko je ta, da hočejo ti zanikati razredne
razlike, ki globoko režejo v meso delovnega ljudstva, dočim mi trdimo, da ne moremo iti preko teh razlik. Da te razlike obstojajo, dokaz temu je polpretekla doba, ko so nas izrabljali razni vojni dobičkarji in trgovci, ko je dobil le oni potrebno za življenje, ki je imel dosti de-narla ali pa ki je znesel svoje zadnje hlače na kmete. Delavci, bajtarji in uradniki vedo to mukapoluo povest. Boj med razredi ni možno zanikati. Kdor ga zanikuje, ta hoče v kalnem ribariti. In tudi pri nas je ta boj. Nehali so narodnostni boji, bližajo se nairt veliki socialni boji, bojj delovnega ljudstva v svrho dosege popolne svobode.
Naše stranke ga zanikujejo. In vendar vemo prav dobro, da se zbirajo v Vseslovenski ljudski stranki predvsem naši večji posestniki, naše posedujoče kmetiško ljudstvo, da stranka zastopa v prvi vrsti njegove koristi. V zadnjem času je bilo celo čitati, da mislijo tudi spremeniti v tem smislu ime stranke.
Jugoslovanska demokratska stranka, ki se je imenovala prej narodno napredna stranka pa združuje zopet v svoji sredi predvsem naše malomeščanstvo, veleposestnike in vojne dobičkarje in zastopa vsled tega v prvi vrsti koristi teh plasti.
V	obeh omenjenih strankah je pa tudi še precej nezavednega industrijskega in kmetiškega delavstva, bajtarjev in inteligentnega proletarijata. Vsi ti so privesek omenjenih strank brez upllva.
Ker živimo v razredni družbi, v družbi, v kateri se organizirajo posamezne stranke po razrednih koristih in izrabljajo gospodarsko šibke, mora delavno ljudstvo to upoštevati, ne sme iti preko tega dejstva, ako noče, da ga brezobzirnost boja ne potisne popolnoma ob steno.
Proletarci, združite so v lastnih organizacijah, agitirajte in delajte, da postanejo naše vrste močne, da bodemo nepremagljiva bojna črta razredno zavednih proletarcev. Pride čas, ko pade kapitalizem, ko bodo izginile razredne razlike, ko vstane velika socialna svoboda, ko padejo verige gospodarske sužnosti.
Slovenski proletarci združite se v naših političnih In zadružnih organizacijah, agitirajte in delajte, vsak izmed vas bodi bojevnik za gospodarsko svobodo in proti kapitalizmu, proti sedanji razredni družbi!
Milan Lemež.
Politični pregled.
Iz Nemške Avstrije. V deželnem zboru v Gradcu dne 23. ozir. 24. t. m. sta bila stavljena dva socialno važ-j na predloga. Prvi predlog so stavili socialni demokratje i posl. V. Muchitsch in sodrugi, kjer se deželnemu svetu | naroča, da predloži deželnemu zboru naredbo o razširjenju bolniško-zavarovalne dolžnosti tudi na poljske in gozdne delavce ter hišne posle. Drugi predlog se tiče razlastitve veleposestev v nemškem Štajerju. Za veleposestva naj se smatrajo vsa posestva, ki obsegajo več kot 100 hektarov. Gozdovi veleposestev naj bi postali deželna last, druga produktivna zemlja pa naj bi se razdelila in uporabila za vpostavo novih kmetij.
Samoodločba ogrskih Nemcev. Nauen, 28. januarja. (Lj. k. u. •— Brezžično.) Ogrski ministrski predsednik Berinkey je naznanil načrt ljudskega zakona glede samoodločbe ogrskih Nemcev.
— »Usodo Nemške Avstrije bodo odločale ženske*. Dunaj, 27. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Na volilnem shodu v sejni dvorani starega Mestnega doma« je izjavil župan dr. VVeisskirc. er nastopno: Število volilcev je naraslo tako, kakor nismo pričakovali. Jaz sem mislil, da bo 800.000 volilcev in volilk. Resnično pa imamo že 1,072.000 volilcev in volilk. Število volilk je mnogo večje, kakor število volilcev. Ubogi kandidati se morajo torej opirati na ženice. Večinoma bodo odločale ženske, kakšna bo usoda naše države.
»= Lužiškl Srbi na mirovni konlerencL Draždane, 27. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Lužtškl Srbi so odposlali na mirovno konferenco svoje zastopnike, ker smatrajo svojo državo že za proglašeno in pričakujejo samo še pripoznanje po zaveznikih.
— Tittoni o zvezi narodov. Split, 27. jan. (Lj. k. u.) Italijanski poslanik v Parizu Tittoni se je izrazil o Hgl narodov: Tudi jaz želim ligo narodov, toda ne razumem, kako more ona biti uvod v mirovno konferenco, ko bi logično morala biti njena posledica. Ako bo mirovni dogovor pravičen in ako se oziral na vse razumne aspiracijo in vse legitimne interese in ako nemškega imperializma, nemške politične hegemonijo in nemškega ekonomskega
monopola ne bodo zamenili drugi iinperializmi, hegemonije in monopoli, bo liga narodov mogoča, sicer bo samo hlinjeni pojav ljubezni.
— Šesta deželna skupščina v Berilnn. Berlin, 27. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Iz 40 članov obstoječa deželna skupščina bo prejkone sestavljena iz 23 ali 24 socialnih demokratov, 11 do 12 nemških demokratov in 5 nemško-nacionalcev. Neodvisni niso postavili nobene posebne liste.
—» Radek v Berlinu. Nauen, 28. januarja, (Lj. k. u. — Brezžično.) Kakor poročajo listi od verodostojne strani je vodja boljševiške propagande Radek še vedno v Berlinu. Vse vesti, da se mu je baje posrečilo zbežati iz Berlina, so popolnoma izmišljene. Ker se Radek skriva, so izdali proti njemu, kakor tudi proti bivšemu policijskemu predsedniku Eichhornu, zaporni ukaz.
—- Strah bivšega državnega kanclerja pred delavskimi sveti. Berlin, 28. januarja. (Lj. k. u. —• Brezžično.) Bivši državni kancler dr. Michaelis, ki je sedaj višji predsednik na Pomoranskem, je odložil svoje mesto, da protestira na ta način proti stetinskemu delavskemu in vojaškemu svetu, dokler ne dobi jamstva, da se izpremeni sklep delavskega in vojaškega sveta glede delavskih fondov primerno načelom sedanje vlade. Dr. Michaelis se je tudi uprl zahtevi delavskega in vojaškega sveta, naj se povodom pogreba Liebknechta izvesijo na na vseh javnih poslopjih rdeče zastave na poldrogu, ker bi pome-njalo to demonstracijo proti vladi. Demonstranti so nato s silo dosegli, da so se zastave izvesile.
— Špartakovci gospodarijo v Wilhelmshavenu. W1I-helmshaven, 27. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Špartakisti so proglasili preki sod in zasedli državno banko in postajno blagajno in častniško kazino. Promet na železnici je ustavljen.
— Usoda nemških kolonij. Rotterdam, 28. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk urad poroča: Iz Pariza javljajo: Ministrski predsedniki zaveznikov so določili usodo nemških kolonij. Zapadna in Južna Afrika se združita. Japonci dobe Karoline. Togo, Kamerun in Vzhodna Afrika bodo nevtralni.
— Delegati na mirovni konferenci. Pariz, 28. jan. 1919. Kako so bili razvrščeni delegati mirovne konference. Predsednik republike francoske Poincarč je bil v sredi, na njegovi desni Wilson. Oba predsednika sta imela posebne sedeže. Na desni strani Wilsona so bili član! amerikanske delegacije: Lansing, White in general Bliss. Na levi Poincarfeja so bili angleški delegati: Lloyd George, Balfour, Bonaw La\v, Barnes. Za ameriško delegacijo so prišli: Francozi Clemenceau, Pichon, maršal Foch, Klotz, Tardieu in Julij Cambon. Za njimi Italijani: Sonnino in Salvago-Raggi. Potem Belgija Hymans, zunanji minister, Vandervelde, Justični minister in Van Den Heuvel. Konečno braziljanski delegati: senator Epitacio Possoa, De Magalhaes, Pandia Calogeras. Pri isti mizi nasproti francoski delegaciji: odposlanec Uruguayske dr- f žave Carlo Blanco; čehoslovaška delegacija: Kramai' in Beneš; srbska delegacija: Vesnlč, Trumblč, Paglč; portugalska: Egar Muniz, zunanji minister; prof. Alvaro Vil-lcla; Peru: Francisco Garcia Calderoni; grški delegati: Venizelos in Politia; Kuba: Rafael Martinez. Potem na zunanji strani mize delegati Kanade, Avstralije, Južne Afrike, Nove Zelandije, Indije; za njimi japonska delegacija: marki Sajonji, baron Makino, Chinda, poslanik v Londonu, Matsui, poslanik v Parizu in Jjuin. Potem delegat Bolivije. Na notranji strani, nasproti angleški delegaciji: Siam; rumunska delegacija: Bratianu in Visu, minister v Londonu; poljska delegacija: Dmowski in še je-den Poljak; Panama; Liberia; Guatetnala; Equador: Kitajski odposlanec: Lu Tseng Tsiang in Scienting-Vang. Pašič sedi ravno visavis Sonninu. Orlando, Salandra in Barzilai pri prvi seji niso bili navzoči.
■=— Volitve v ustavodajno skupščino v Nemčiji. Berlin, 28. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Izid volitev v prusko ustavodajno skupščino, ki se je vršila 26. t. m., še ni znan. Udeležba je bila vetiko slabša kakor pri volitvah v nemško narodno skupščino. Zaradi snežnih zametov so se poročila z dežele zakasnila, medtem ko bodo poročila o izidu volitev v mestih šele v nekaj dneh polnoštevilna. Dosedaj je znano, da so izvoljeni pruski ministrski predsednik, večinski socialni demokrat Hirsch, voditelj večinskih socialnih demokratov Rue, nemški demokrat vseučiliški profesor Troejtsch.
— Socialistična konferenca v Bernu o mirovni konferenci. Bern, 27. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Bernska mednarodna sociaiistična konferenca je imela v nedeljo sejo. Doslej došli delegati pripravljalne seje, ki je razmotrivala vprašanje razmerja glasov na mirovni konferenci, so odobravali korake za rešitev vprašanja zveze narodov. Kakor javlja »L’ Humanlte«, je sklenila francoska vlada, odkloniti delegatom španske delavske stranke, Fabri in Ribi Riberri, potrditev pre-hodnic za bernsko konferenco. Delegata sta ostala na špansko-francoski meji.
— Schelderaann izvoljen v Berlinu in Kasslu. Berlin, 27. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Za nemško narodno skupščino je bil Scheidemann izvoljen v Berlinu in v Kasslu. Odrekel se je berlinskemu mandatu ln sprejel kasselskega. Berlinski mandat prevzame policijski minister Ernst.
— Komunisti v Oldenburgu in Wllhelmshavenu. Berlin, 28. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Kakor poročalo jutranji listi iz Oldeneburga, so se komunisti po-
lastili mosta VVilhelmsliaven in Varel ter zasedli vsa javna poslopja. V oba mesta se ne more potovati, ker so železniški in poštni uradniki prenehali ž dolom. Baje so tudi zdravniki in lekarnarji odrekli vsako zdravniško pomoč, da bi na ta način vplivali proti komunizmu.
— Pariške seje allirancev. Pariz, 28. januarja. (Lj. k. u.) »Agenee Havas« poroča: Včeraj dopoldne in popoldne so sc posvetovali predsednik Wilson, ministrski predsedniki in ministri za zunanje stvari alllranih in aso-ciiranih držav ter oba zastopnika Japonske. Predmet posvetovanju način in program delovanja nove komisije za gospodarska, finančna, mornariška in zasebna pravni vprašanja. Popoldne se je nadaljevalo posvetovanje o vprašanju prejšnjih nemških kolonij v Tihem morju in na Daljnem vzhodu. Pri tem posvetovanju so govorili tudi zastopniki dominijonov in kitajskega prebivalstva. Danes se je svet zopet sešel.
— Vesti o generalni stavki na Angleškem. Berlin ,28. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Kakor poročajo berlinski dnevniki iz Iiaaga, so došle tja brzojavke, ki poročajo o izbruhu generalne stavke na Angleškem. Dosie nj bilo mogoče dognati, če je ta vest resnična.
— Boljševiške čete pred Kovnom. Berlin, 28. januarja. (Lj. k. u. — Brezž.čno.) Komisar nemške vlade za Litvo poroča, da boijševiki niso zasedli Kovna. Boljševikl stoje onstran Košedarija, torej 40 km vzhodno od Kovna. Tamkaj se Je določila demarkacijska črta, ki jo drže nemške prostovoljne čete. Pred petimi dnevi so se vršila s poveljnikom nasproti ležečega polka pogajanja, v katerih so Nemci izjavili, da bodo branili črto ob Košedariju. Od tedaj boijševiki ne prodirajo, ker čakajo nadaljnih navodil iz Moskve. »Berliner Zeitung ara Mittag« povdarja, da bi bila pot do nemške vzhodne meje popolnoma prosia, ako se boljševikom posreči, prodreti do Kovna.
— Portugalski kabinet odstopil. Lizbona, 27. jan. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: Po uradnem poročilu je kabinet odstopil. Republika bo poslovala do sestave novega kabineta.
držuje, — če nima vojnega odlikovanja, — da mu mi ^ javno želimo, da bi mu to v civilni praksi nikakor ne ,s< škodovalo. — Hvaležni Janezi.
Umetnost in književnost. si
Iz gledališke pisarne. Vsi p. n. abonenti se naprošajo Jt
da se zglase v gledališki pisarni, kjer se jim vroče novej^ izkaznice za abonement v dramskem (bivšem nemškem)»N
gledališču. Izkaznice se oddajajo dopoldne od 10. do ure in popoldne od 3. do 5.
Stojišče za dijakinje. Na željo profesorjev se priredi za dijakinje na dijaškem stojišču poseben, oddeljen prostor ter je pregraja zanj že gotova. Vsled nedostatka de-jvl; lavcev ni bilo možno pregraje doslej še postaviti — e '■> zgodi se te dnil	jla
Narodno gledališče. V sredo, 29. t. m. ob pol 8. zvečer: Ivan Cankar: »Jakob Ruda« za »A« abonement. Na-va
Dopisi.
Radovljica. Konzumna prodajalna v Radovljici je go-tova reč! Nad 230 družin s približno 1380 osebami se je priglasilo za člane Konz. društva za Ljubljano in okolico. Sodr. Ant. Kristan kot ravnatelj tega društva je na zborovanju konzumentov, ki se je vršil v nedeljo 26. t. m., obrazložil pomen in zmisel zadružne organizacije. Na zborovanju se je izbral tozadevni podružnični odbor, ki mu je na čelu zadr. L. Patik. V odboru so se razni drugi dobri zadružniki, tako stari sodrug Šlibar, nadučitelj Šega itd. Prodajalna se odpre v najkrajšem času, koj ko bodo prostori izvršeni
Ustanovna skupščina stavbinskih delavcev na Slovenskem ozemlju, ki se je vršila preteklo nedeljo, je bila ogromno obiskana od zadnjega težaka do prvega delovodje. Obe dvorani restavracije »Narodnega doma« sta bile polne. Skupščino je otvorll načelnik pripravljalnega odbora tov. Nachtlgall, ki je v zbranih besedah pozdravil navzoče, zlasti zastopnike Zveze delavskih društev sodr. Petejana in predsednika društva zidarjev in tesarjev v Ljubljani gosp. Babnika Jakoba. 1’ovdarjal je potrebo dobre stanovske organizacije ter potrebo solidarnosti. Nato je podal besedo poročevalcu sodr. Petejanu, ki je v enournem govoru razlagal položaj stavbinskih delavcev na slovenskem ozemlju, ter o potrebi močne stanovske organizacije. Povdarjal je potrebo skupne strokovne organizacije vseh stavbnih strok brez razlike kategoriji od težaka do delovodje. Poročevalcu so navzoči burno odobravali. Na to so govorili tov. Majer in Merljak o taktiki organizacije ter gosp. Babnik, ki je pozdravil shod v imenu zidarskega in tesarskega društva. Tov. Majer F. je prečital pravil osrednjega društva, ki so bila soglasno sprejeta. Sodrug Petejan je predlagal začasen poslovnik, ki je bil enoglasno sprejet. (Sklepe objavimo v »Delavcu«.) Nato je bil izvoljen odbor osrednjega društva, katerem načeluje tov. Nachtigall, tajnik Majer F. blagajnik Teka-vec Karl. Govoril je še tajnik pripravljalnega odbora tov. Majer, ki je v lepem govoru orisal namen našega društva, nakar Jp predsednik z navdušenimi besedami zaključil to
važno skupščino.
Javno Izpričevalo. Dobro je, ako poleg protinarodnih grehov gotove »rodoljube« brezobzirno tepežkamo in jim izprašujemo kosmato vest, da obenem tudi pohvalno imenujemo one redke kristale, — kateri se niso vdajali pritisku in natezali lastnega naroda, ampak so bili rojakom v službi vsaj pravični, ako ne celo dobrohotni — Eden izmed teh redkih je nedvomno bivši trboveljski zdravnik in poznejši šef-zdravnik 17. pešpolka: dr. Tone Jamar. Dočlm so razni naši odreševalci na županskih in tajniških, — pa tudi župnik in drugih stollčkih, — rinili in »priporočevali« našo rajo k vojakom brez vprašanja za zdravje in sposobnost, zadostovala je namreč rdeča črtica ali opazka pri imenu, Je ta zdravnik po svoji najboljši vesti temeljito vsakega »Janeza« preiskal in ukren.l vse, da je svojemu zdravju in sposobnosti dobil pravdno klasifikacijo. Med njimi, ki jih Je rešil bele sužnosti in morda smrti, Je bil rajni naš mojster Cankar. —• Umevno Je, da Je moral dostikrat prenašati graje in druge take-ie oficirske neprijetnosti od »višjih«, a ni se bal, pa tudi ne po-tegal se za Judežev krvavi »pleh«, ki si ga razne naše šlape na boječa prsa s takim ponosom obešale. Ni ta zdravnik naš pristaš, toda mož je in nas prav nič ne za-
slovna vloga je poverjena Ant. Danilu, ki vodi tudi f® žijo. V četrtek, 30. t. m. ob pol 8. zvečer Herve »Mam’zelle Nitouche« za »B« abonement. — V pčtek, 31. t. m. ob pol 8. zvečer: Ivan Cankar: »Jakob Ruda« za »C« abonement
—	V soboto, 1. februarja zvečer ob pol 8.: Čajkovski): »Jevgenij Onjegin«, za »A« abonement.
Shodi.
Hrastnik. V soboto ob pol 8. zvečer se bo vršilo v dvorani »Delavskega doma« predavanje o predmeti: NO' loge slovenskega proletariiata v jugoslovanski državi. Predava sodr. Petejan iz Ljubljane.
Dnevne vesti.
Pr
ro
zd
ali
Pii
lin'
U
št
—	Pojasnilo o nekaterih bankovcih. Vsled ukaza kr. ministrstva za finance se oreja: 1. Žigosati se ne smelo več ti-le bankovci avstro-ogrske banke: po 20 K, H. izdaja, od 2. januarja 1913, po 25 K od 27. oktobra 1918, po 200 K od 27. oktobra 1918, po 10.000 K od 2. novembra 1918. 2. Prepoved, izrečena pod 1., velja tudi za bankovce po 500 K, ki so bili baje izdani od avstro-ogrske banke zadnje dni oktobra ali prve dni novembra 1918, kateri!1 emisijske podatke pa ni mogoče dognati uradno. 3. V°' družnice avstro-ogrske banke v območju Narodne vlad6 ’’ SHS v Ljubljani bodo zamenjavale bankovce, navedefle 1,1 pod 2. in 3., najsi so že žigosani ali ne, za nežigosane |v: kose prejšnjih emisij. Z ozirom na bližajoči se končni rok žigosanja, naj se občinstvo, kolikor se ne more poslužit1 posredovanja denarnih zavodov, s to zamenjavo kolikor mogoče požuri. Po tem roku, a ne dalj kakor do 8. fe-bruarja t. 1., se bodo menjavali omenjeni bankovci le še denarnim zavodom, ki se jim dovoljuje, da smejo bankovce, prejete potom te zamenjave od avstro-ogrske banke, pod nadzorstvom pristojnega političnega T)blastva I-stopnje naknadno žigosati. 15. februarja t. 1. pa mora bit' tudi to naknadno žigosanje dovršeno. — Razun bankov-
cev po 20 K (II. izdaja), 25, 200 in 10.000 kron bodo za-
!>
menjale podružnice avstro-ogrske banke v rokih navedenih v tem razglasu, tudi brezobrestne blagajniške nakaznice po 1000, 5000 in 10.000 kron za nežigosane bankovce.
— Po starem receptu. Piše se nam: Neverjetno je, kako izrabljajo nekateri uradniki po pisarnah ljudi, ki j1 hodijo kaj prosit ali izpraševat. Smešno je že slišati take, in enake stvar, kakor n. pr., da je nek uradnik R. na gla- s varstvu nekje na Gorenjskem zahteval od kmeta še čefl 1000 K, da mu Je spisal prošnjo za oprostitev sina od vo-|R jaške službe. Seveda črnilo ni stalo kmeta toliko kot kupljena »volja« in »milost« dotičnega uradnika, da pošlje prošnjo naprej na pristojno mesto! — Posebno napram neizobraženim nižjim slojem se taka gospoda oblastno obnaša in jih šikanira, ko itak moraš povsod čakati cele itre pred pisarnami. Ali ne sramuje se tkk tiček, — kot je imel n. pr. pisec tega dopisa priliko slišati — vprašat' ubogo ženo-mater: N»aredim! — Kaj pa boste dali?« In ko je odprl predaleč v mizi, so se jajca potakljala po i predalcu. — Sploh se pa človeku gnusi robustno in neprijazno lajanje nad ljudmi nižjili slojev, kot se tolikokrat sliši po uradih! Taki ljudje nimajo nobenega socialnega čuta — če pa pride k njim gospod, igrajoč se » debelo zlato verižico, bi mu najraje še poljubljali roke! In človek naj bi ne sodil človeka!
— Narodna vlada v Ljubljani bo dala zidati hiše. Narodna vlada v Ljubljani ie sklenila, da bo dala zidftti spomladi več hiš za stanovanja. Pametna misel, kajti po-mankanje stanovanj v Ljubljani je že prehudo. — Samo, vlada naj ne pozabi, da je treba precej več hiš.
— Seja društva »Akademski Dom« se bo vršila danes, v sredo ob pol 8. zvečer v prostorih Narodnega sveta, Frančiškanska ulica štev. 2.
— Vseučiliška komisija ima svojo redno sedmo sojo v četrtek, dne 30. t. m. ob 5. popoldne v Narodni palači. Bleiweisova cesta 10, II. nadstr. Posebna vabila ne bodo razposlana.
— Pouk na gremljalni trgovski šoli se začne zopet V nedeljo, dne 2. februarja, ob osmih zjutraj, v poslopju l mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici (na Ledini). Poučevalo se bo ob nedeljah in četrtkih.
— Vsem prijateljem treznosti. Tabor Svete vojake s« je izvršil lepo. S tem pa delo moralne vzgoje Ijndstva nikakor ni končano. Započeto delo je treba nadaljevati 10 podrobno izvesti. V to svrho vabi »Sveta volska« vs« prijatelje treznosti na petek 31. Jan. ob 8. rvečer v Brez-
mitokoliolno gostilno (Union). Pridite prijatelji treznosti ne strank! Vsi, ki želite pri plemenitem delu kakorkoli »delovati — zlasti še zastopniki raznih društev in kor-— 'oracij, — vsi, ki se želite Sveti vojski pridružiti kot čla-*'• in vsi, ki se za to delo le zanimate — dobrodošli!
— »Društvo slovenskih notarskih kandidatov« v jubljani vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki se vrši
>ve‘ sm)
11.
Ine 9. svečana 1919. popoldne ob 2. uri v gostilni pri Mraku« na Rimski cesti št. 4 v mali sobi na desno. Inevni red: 1. Cltanje zapisnika o zadnjem občnem zbo-u. 2. Poročilo o stanovskem položaju. 3. Reforma notar-edl ikega reda. 4. Slučajnosti.
r0‘	— Povečanje deželne blaznico pri Ljubljani. Narodna
Je^lada v Ljubljani je sklenila, da se mora deželna blaznici «Povečati in razširiti in da je treba takoj pričeti s priprav-'lalnh. deli.
— Namestitev okrajnega sluge. Pri okrajnem glavarstvu SHS v Ljubljani je namestiti okrajnega slugo. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o starosti, o državljanstvu, o dosedanjem službovanju in z
>ol zdravniškim spričevalom, o sposobnosti za izvrševanje ni- službe, naj se vlože do 10. februarja 1919. — Mesečna li: Plača 90 K in sedaj 100% dragkijsk edoklade. — Vojni J 'Pvalidi imajo v smislu naredbe Narodne vlade SHS v " Mubljani štev. 115 z dne 20. novembra 1918 uradni list S*ev. 12, prednost.
(	- Zakaj primanjkuje tobaka in cigaret v Ljubljani?
a. Ljubljano prihajajo prekupci, ki tobačne izdelke, zlasti b°l)šc cigarete razmeroma drago plačujejo. Tako nam Poroča naročnik. Če je to res, potem imamo pa res za vse prekupce in verižne trgovce.
— Izvoz mesa v Inozemstvo se še vedno vrši v več-iem obsegu. Povsod namreč prav pridno koljejo, a ni
:r. nesa ne Špeha. To se godi po Štajerskem in tudi v Ljub-lo Dani baje obstoji tak konsorclj mesarjev. Na ljubljanskem z- trgu namreč ni prav nič lepega Špeha, dasi bi ga moralo »o biti dovelj. Kam izginja? Le dve poti sta: ali se prodajo raj »od roko po dragih cenah ali pa ga izvažajo. Še nedavno v- j ^ trdili v Ljubljani in tudi v listih smo čitali, da ga Izva-;e '■Mo na vse kraje, čez demarkacijsko mejo prodajajo torej ih har velike množine živine, drugod pa izvažajo blago. Ali - "o že vendar red v tem pogledu? Ali je res obsojeno slo-e 'Briško ljudstvo, da mora biti še vedno žrtev verižnih c Prekupcev? Ob resni volji bi pač napravili lahko konec e vsej nepoštenosti.
— Cenzura za inozemsko časopisje. Vsi iz inozemstva p-ihajajoči časopisi se morajo nasloviti na cenzurna l:rada Ljubljana 1 (za Kranjsko) ali Maribor 1 (za Ko-r ,5ko in Štajersko). (No, seveda, tako so nas naučili Prejšnji gospodarji!)
— Pisemski sklep LJubljana-Belgrad. S 1. febru-3rje.u t 1. se uvede v svrho rednega dohajanja pisemske Pošte v Bi-igrad kot državno središče takozvani pisemski sklep iz Ljubljane 1 v Belgrad 1. Ta pisemski sklep
sprejemal vse pisemske pošiljatve za Belgrad in Sr-bijo sploh. Samo na ta način bo mogoče pisati v omenjeno drselo Sklep sc bo odpravljal dnevno potoin ambu-lance I jul Ijaiu-Zagreb 1.
• Sklep banatskih parnih mlhiarjev. V Subotici so sc sestali zastopniki 66 parnih mlinov iz Banata, Baranje m iz okupiranih krajev šonvodske županije. Sprejeli so Predlog, da se vsi ti mlini združijo v enotno organizacijo. Poseben odbor je določen, da sestavi statut in pripravi sporazumno listino za upravni odbor.
— Zagrebški paromlin povišaj svojo glavnico. Zagrebški paromlin je povišal svojo delniško glavnico od tri na štiri milijone kron.
— Prigoljufati Je hotel sedem milijonov. V Čakovcu l> Prijeli uradnika neke budimpeštanske tovarne, ki je rišel v Čakovec, da si da tam ožigosati za sedem mili-
tt>n°v bankovcev. Ko so uradnika prijeli in ga postavili Preiskavo, je baje znorel, menda iz strahu. Vendar mu enarja niso vzeli, ker goljufije niso mogli popolnoma °Lazati, marveč so ga odvedli v Budimpešto, kjer se ''sa stvar pojasni.
— Nesramno laži. »Corriere della Sera« poroča: Ju-»ija in julija 1918. se je v Zagrebu ustanovilo društvo, ki
aj bi imelo namen zbirati otroke v neodrešenih italijanskih pokrajinah m tudi v Bosni in Hercegovini pod pretvezo, da se jim preskrbi boljša prehrana, v resnici pa, da bi se jih slaviziralo. Več tisoč teh otrok je bilo poslanih v Zagreb, kjer so jih vporabljali za najnižja dela. Mnogo rodbin objokuje sedaj svoje otroke, toda iz Zagreba nt mogoče dobiti nobenih vesti in tudi jugoslovanske oblasti niso o njih nikdar poročale italijanskim oblastim. Razven tega se računa, da je v koncentracijskih taborih avstrijskih pomrlo okoli 4000 italijanskih otrok. — P. P.
—	Razpravni Jezik mirovne konference. V opravilniku 'rovne konference se ni določilo, kateri jezik naj je Mdni Jezik konference. Vsled tega se sklepa, da je dojeno, posluževati se vseh. Prva listina, ki se tiče ml-»vne konference, to je opravilnik je bil tiskan v franco-Uni. angleščini in italijanščini.
— Vprašanje celibata. V Pragi se je vršila 23. t. m. uhovniška konferenca, na kateri so se posvetovali o
^Prašanju celibata. Prišli so do sklepa, da naj se o tem »-Prašanju Izreče mednarodna konferenca._____________
Zadnje vesti.
Žrtve mariborskih demonstracij.
M a r i b o r, 28. jan. (Lj. k. u.) Ob priliki '-erajšnjih demonstracij so bile nastopne
žrtve. Mrtvi so: Hans Bratsciiitscli z Dunaja, rojen pri Pragersekin (krogla nad levim očesom v čelo), Marija Bubak, pleskarjeva soproga (strel v trebuh), Janez Gornik (strel v glavo), Friderik Loser (strel v srce in v pljuča), G. Hotschevar, član mestne požarne brambe, Josipina Petak, žena nadsprevodnika južne železnice in Mina Suppanz, žena strojnika južne železnice; težko ranjene so: Josipina Egger, žena šolskega sluge, Slavka Uschar, uradnica štajerske eskomptne banke, Franc HniHcka, uradnik tvrdke Gotz, Josip Fi-lipik, ključavničar južne železnice. Konrad Halbi, strojni ključavničar južne železnice, Franc Walcher, ključavničar južne železnice, Josip Kollaritsch, mestni učitelj, Josip Kurn-plesch. učitelj meščanske šole. Adolf Fritz, natakar brez službe, Janez Terbutz, realčan, Karel Huber, ^zavarovalni agent, Adolf Atnmer, realčan, Gabrijel Kucher, uradnik tvrdke \Vastian-Kiister, Avgust Braunitzer, železniški delavec, Franc Deutschmann, sprevodnik, Edvard Werner, železničar, Stanislav Sajo-witz, gimnazijec, A. Singer, odgojiteljica v »Tochterheimu« in Josip Mlinarič, krošnjar.
Grožnje generalu Maistru in njegov odgovor.
Maribor, 28. jan. (Lj. k. u.) General Maister je sprejel danes , od nemškoštajerske deželne vlade nastopno protestno brzojavko: Protestiram najostreje proti aretaciji oseb, ki so zbirale vpraševalne pole o državni pripadnosti in opozarjam na to, da je državni pravilnik v Mariboru izrecno izjavil, da je zbiranje izjav dopustno. Ko sem podpolkovnika Milesa obvestil o areiacijah, je izrazil zaradi tega svoje obžalovanje. Ako vsi, ki so bili iz omenjenega vzroka aretirani, ne bodo izpuščeni na svobodo v dveh dneh, si pridružujem enake ukrepe proti Jugoslovanom, bivajočim v Gradcu. Prosim za brzojavni odgovor. Deželni glavar dr. pl. Kaan. — General Maister je odgovoril: »Na Vašo brzojavko Vam naznanjam, da se zaradi zbiranja vprašalnih pol ne nahaja nihče v zaporu. General Maister.«
Graška deželna skupščina In dogodki v Mariboru.
O
Gradec, 28. jan. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča:	Današnja seja
provizornega deželnega zbora se je vršila pod vtisom dogodkov v Mariboru. Pred početkorn seje so zborovale stranke, da sklenejo svoje stališče z ozirom na. včerajšnje dogodke. Poče-tek se je zaradi tega zakasnil. Ob pol dvanajstih je otvoril deželni glavar dr. pl. Kaan sejo in izjavil:: »Pod neposrednim vtisom grozovitih dogodkov v Mariboru dajem besedo takoj zastopnikom strank. Kot prvi je povzel besedo j)oslanec Wastian, ki je v imenu nemške demokratske stranke izrazil svoje ogorčenje nad dogodki in sklenil: Ako naj ne jnide v najkrajšem času do samopomoči in neizogibnih posledic, ki bi bilo z njo v zvezi, sc morajo čete jugoslovansek posadke v Mariboru takoj izmenjati s četami kake ententne velesile. Poživljamo državni urad za zunanje stvari, da brez odlašanja izvede našo zahtevo. Namestnik deželnega glavarja dr. Hintelen se je v imenu krščansko socialne stranice pridružil izvajanjem predgovornika in izrazil nado, da bo iz krvi, ki je tekla v Mariboru, vzklilo uresničenje velikih Wilsonovih idej v srečo nemškemu narodu. Poslanec Suppanz je zahteval v imenu socialno demokratične stranke in v imenu nemškega delavstva v Mariboru, da včerajšnje dogodke preišče bližnje ležeče neslovansko ententno poveljstvo in da se žrtvam prizna odškodnina. — Deželni glavar doktor pl. Kaan je nato sporazumno s strankini v znak žalosti in ogorčenja zaključil sejo.
Konferenca hrv. soc. dem. stranke.
Zagreb, 28. jan. (Lj. k. u.) Na deželni konferenci hrvatske socialno demokratične stranke je bila sprejeta z 59 proti 36 glasovi resolucija, ki vsebuje nastopne točke: 1. Odobri se vstop socialno demokratične stranke v Narodno vječe in sporazum z meščanskimi strankami ter vstop v pokrajinske vlade. Dovoljuje se sodelovanje socialno demokratične stranke z meščanskimi strankami. Stranka pa zahteva od svojih zastopnikov v vladah, da energično zahtevajo izvedbo najširših garancij in socialno političnih odredb. 2. Stranka ostane tudi za naprej na stališču razrednega boja na podlagi popolne demokracije. Za vsakega posameznika katerekoli stranke zahteva popolno garancijo svobode tiska in shodov. Stranka
obsoja vsak terorizem ter ga smatra za nedemokratičnega. 3. Socialno demokratična stran ka stoji slej ko prej na stališču popolne narodne svobode in narodnega samoodločevanja. Vodila bo že naprej boj proti imperializmu in narodnemu šovinizmu, bodisi da je ta v vrstah naših sovražnikov, bodisi v naših vrstah. Kot najvažnejše smatra stranka takojšnjo obnovitev socialistične internacionale. 4. Stranka stoji slej ko prej na stališču popolnega narodnega edinstva SHS, zasnovanega na enakopravnosti in svobodi vseh državljanov. — Odklonjena resolucija manjšine je zahtevala, naj se prepove sodelovanje stranke z meščanskimi strankami in naj se izvede komunizem glede industrijalnih podjetij in glede zemljišč.
Hrvlski ban v Zagrebu.
Zagreb, 28. jan. (Lj. k..u.) Dne 29. t. m. ob eni ponoči se pripelje v Zagreb novi lirvat-ski ban dr. PaleČek.
Pariški namestnik VVilsonov.
Belgrad, 28. januarja. (Lj. k. u.) Kakor poroča srbski , vojni dopisni urad, odpotuje Wilson 15. februarja iz Pariza. V Parizu ga bo nadomeščal bivši predsednik
T aaft.
Preliminarni mir že Junija.
Belgrad, 28. januarja. (Lj. k. u.) Srbski vojni dopisni urad poroča iz Pariza: Po poročilu francoskih listov, bo sklenjen preliminarni mir najkasneje v prvi polovici meseca junija. Volitve v francoski parlament in v druga narodna zastopstva po vsem Francoskem bodo najbrže meseca julija.
Nemci ne dajo Siesvlka Poljakom.
Kopfenhagen, 28. januarja. (Lj. k. u.) Ceboslov. tisk. urad poroča: »Politiken« javlja, da bo Nemčija z vsemi sredstvi preprečila zasedbo Slesviško. Nemški vladni zastopnik, ki je oddal to izjavo, je jasno opozoril na vojaške priprave Nemčije proti vpadu Poljakov.
Petrorajska vlada pobegnila v Novgorod?
Berlin, 28. januarja. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča »Vorvviirts« iz Petrograda, da je vlada iz Petrograda pobegnila v Novgorod.
Dogovor med Grčijo in Italijo.
Bern, 28. januarja. (Lj. k. u.) Litvinski tiskovni urad poroča, da so litvinske čete pregnale boljševike iz mesta Schavli.
L u g a n o, 28. januarja. (Lj. k. u.) Glasom čehoslov. tisk. urada poroča »Secolo«, da se med Venizelosom, Sonninom in Orlandom vrše pogajanja glede spornih ozemelj. Dosegel se je baje sporazum, da dobi Grčija Bode-kanoz? Italija pa obdrži otok Loren kot oporišče za svojo mornarico. Venizelos se je odrekel svojim zahtevam po Epiru in delih Albanije.
Spor med Jugoslavijo in Italijo še ni poravnan.
L u g a n o , 28. jan. (Lj. k. u.) Čehoslova-ški tiskovni urad poroča:	Kakor	javlja »Se-
colo« iz Pariza, je vsled neposrednega poraz-govora med Venizelosem, Sonninom in Orlandom skoraj dosežen sporazum med italijanskimi in grškimi zahtevami. Italijansko - jugoslovanski spor se še ni ublažil. Zelo mučno pozornost je v Italiji vzbudil intervjev, kjer srbski ministrski predsednik zahteva, naj se Italija popolnoma odreče londonski pogodbi, vso vzhodno obalo prepusti Albancem in Grkom in izjavi svoje nezanimanje za Albanijo. Posebno zahteva po opustitvi Valone, ki jo vsebuje ta program, je v italiji vzbudila veliko ogorčenje v demokratičnem časopisju, ki sicer največ zagovarja sporazum z Jugoslavijo.
Emauuel zopet na Angleškem.
Ženeva, 28. januarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: »Le Progress« javlja: Vsled neuspehov svojih pristašev je bivši kralj Manuel baje pobegnil na Angleško.
Soc’allstičnf uspeh pri volitvah v Llpskem.
L i p s k o , 28. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Pri volitvah v mestni svet so dobili socialni demokrati večino. Neodvisni socialni demokrati so dobili 24, večinski socialisti pa 6 mandatov; nemški demokrati so dobili 17 mandatov, druge manjše skupine pa 15.
Kriza v ukrajinski vladi.
Kijev, 28. januarja. (Lj. k. u.) Ukrajinski tisk. urad poroča2 Vsled socialistično revolucionarne večine delavskega kongresa, ki tukaj zboruje, je nastala ministrska kriza.
Nemčijo pošteno zadavijo?
Pariz, 28. januarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroa: »Echo de Pariš« javlja, da bo morala Nemčija plačati več sto milijard vojne odškodnine. Del te vsote, 80 do 100 milijard, bo morala plačati tekom 12 mesecev v gotovini ali pa z notranjimi posojili. Nadalje bo morala Nemčija plačati letno 8 do 9 milijard. Ta vsota se bo plačala iz železniške in carinske uprave. Vojno odškodnino pa bo morala Nemčija plačevati tudi t naturalijami.
Pričetek mirovne konference.
Pariz, 28. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški. tiskovni urad poroča:	Minister za zunanje
stvari Pichon je izjavil v zborničnem odseku za zunanje stvari, da se bo splošna mirovna konferenca pričela ob navzočnosti vseh strank dne 2. maja, na dan obletnice sklepa frankfurtskega miru, v Versaillesu.
Sestava portugalskega kabineta.
Pariz, 28. januarja. (Lj. k. u.) Glasom dni. kor. urada poroča »Agenc Ha vas«: Kakor objavljajo novine lizbonske, je novi kabinet takole sestavljen: Predsedstvo .u pouk: Jose Reuv&s; zunanje zadeve: Noniz; vojna: sceneral Silveira; kolonijo: Carles Bayan; poljedelstvo in prehrana: Georgo Nunez; pravosodje in zunanje stvari: (ker se Nimoz kot poslanec udeležuje mirovne konference) Gonzago de Costa. Jose Nemvas prevzame začasno vodstvo mornarice, trgovine in javnih del, zakar bodo pravi vodje danes določeni.______________________________
Ato© rabite vrtna ali poljska semena pišite po cenovnik. Trgovina s semen! SEVER & Ko.. Ljubljana.
Aprovizacija.
Kis na rdeče izkaznice B 1601 do 2200. Stranke z izkaznicami ubožne akcije, zaznamovanimi s črko B, dobe kis v četrtek, dne 30. t m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: popoldne od 2. do 3. štev. 1801 do 1930, od 3. do 4. štev. 1931 do 2060, od 4. do 5. štev. 2061 do 2200. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kisa, kar stane 50 vinarjev.
Nova mesarija v Spodnji Šiški. S prihodnjim tednom otvori v Spodnji Šiški na sv. Jerneja cesti št. 50 Fra Golob svojo mesarijo. Stranke, ki bi hotele dobivati na izkaznice za meso, goveje meso odslej pri Golobu, se naj zglase v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti štev. 13. I. nadstr., kjer dobe druge izkaznice.
Aprovizcija južne železnice. V četrtek, dne 30. t. m. se bo delil krompir tretjič po 20 kg na osebo, kilogram stane 80 vinarjev.
3 Razglas.
Na podlagi naredbe celokupne Narodu vlade SHS v Ljubljani z dne 17. januarja 191! št. 295, se odreja in razglaša sledeče:
Občine: mesto ljubljansko, Moste, Vič ii Zgornja Šiška tvorijo enoten stanovalni okoliš
1.) Kdor ima v tem stanovalnem okoliš' dvoje ali več stanovanj, mora vsa ta stanc vanja naznaniti mestnemu magistratu ljubljan skemu tekom osmih dni po tem razglašenju To naznanilo mora obsegati:
a) natančno označbo lege in obseg vsakega stanovanja in
b) pri vsakem stanovanju ime hišne# lastnika ali njegovega pooblaščenca.
2.) V istem stanovalnem okolišu naznanil je mestnemu magistratu ljubljanskemu v iste"' roku:
vsa stanovanja, ki stoje prazna ali si*1' zi]o le za shrambo, ali so sicer opremljena ko1 stanovanja, pa v resnici ne stanuje nihče v njih: »1 vsa stanovanja, ki se resnično uporab' ljajo le nerazmerno kratek čaš v letu:
i i. V?ia stanovania, kjer je število sob večic kot število stanovalcev brez služabništva, tel neglede na število stanovalcev vsa stanovanja s štirimi in več sobami.
Naznanilo pod 2.) a) in b) mora podati hišni lastnik, naznanilo pod c) pa imetnik stanovanja.
Vsa ta naznanila so kolka prosta.
Kdor bi naznanil pod 1.) in 2.) ne poda pravočasno, je kazniv po mestnem magistrati ljubljanskem z globo do 5000 kron ali z zaporom do šestih tednov.
Mestni magistrat ljubljanski*
________________ dne	27.	januarja	1919.
846 Razglas.
j Jugoslovanska tovarn# j za milo v Spodnji Šiški
ima
| večjo množino milnega blaga. To blago se bo oddajalo poslej franko tovarna po naslednji!1 cenah:
20 7o	pralno	milo v koe. po 100 g,	kom. po	~--40 H
»	»	•	»	•	n	100	„	„	n	—-g0 H
30 .	„	„	,	,	„	«X>	.	1-20	K
38—40 „ toiletno „	„ 100 „	.	, 2’50 K
66 „ milo za britje.	„	.	50 „	„	,	2‘— #
10 „ milni prašek............kg	2 50 “
Pri naročbah istega milnega blaga v celit1 zabojih se dovoljuje znaten popust in se v ten1 slučaju oddajajo milni izdelki franko tovarni1 po naslednjih cenah:
20% pralno milo v kos. po 100 g, kom. pQ _-30 Ji t> •	»	„	y	n	100	„	«	„	—‘45 1
30 „	.	.	,	„	„	200	„	„	—»o	£
38 -40 „	toiletno	„ „	„	,	100	„	,	„	180 g
66 „ milo za britje „	„	„50,	„	„140»
10 „ milni prašek............kg „ 2’— **
Bliigo se mora plačati n • prej, ker 6e razpošilja sicer le proti povzetju.
Naročila je nasloviti mi Jugoslovanski tovarno za milo v Spodnji Šiški.
V Ljubljani, dne 20. januarja 1919. Poverjenik za javna dela in obrt: _____________ Inž	V.	Remec,	I.	r.
0& Delavce
za napravo gramoza in snaženje ce^ išče mestna občina ljubljanska. Plača pf dogovoru. — Oglasiti se je pri cestnefl1 nadzorstvu na magistratu (glavni vhod-pritličje, desno)
Mestni magistrat liubllanski dne 18. januarja 1919.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
registrovana zadruga
omejeno zavezo
sprejema hranilne 3?!oge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih
3
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri.
Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 1‘k milijonov kron.
Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.
iBBBBSBBBBBBBBBBMBBBBBBHKB
Usnjene čevlje
m
po novih cenah v vseh.oblikah in velikostih zopet razgsošilla
Čevljarska zadruga
Miren, zač. Vrbovec, p. Mozlrie.
Zahtevajte cenike!
1
bbbbbbbbbbbbbbbbbbiibbbbbbbbbbbbbbbbb
— OelnISka glavni«« — K 18,000.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestavanju.
liiaia Mia Uka
v Ljubljani.
Poslovnica razredne loterije.
Podrožolce: Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru.
Rezervr.t »ondi oSerogio K 4 000.000.
Kn^uift^jnjnrodaiH^v b v r a I e vrednostnih pap^rjQVL-£jIilII£li2. aranftne riobiiv£__^__|^£^2lill.£ _ aorovtzaciUkc kr«<1tte —