LETO XXXIV. — Številka 49 9. decembra 1982 Cena 5,— šil. (7 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt ' Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poslanstvo Mohorjeve družbe stran 2 Negativne številke stran 2 Bodočnost južno-koroških podjetij? stran 3 Kulturno pismo iz Slovenije stran 3 Slavje v Tinjah stran 5 Pogovor z A. Rebulo stran 6 Občinski tajnik igra strogega nadučitelja: Osrednji odbor Narodnega sveta koroških Slovencev sklicuje v smislu pravil Retini občni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev v soboto, dne 18. decembra 1982, ob 13.30 uri v Slomškovem domu Mohorjeve v Celovcu, 10.-Oktober Str. 25. SPORED: 1. Pozdrav predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev in ugotovitev sklepčnosti. 2. Izvolitev predsednika občnega zbora. 3. Politično poročilo predsednika NSKS. 4. Poročilo osrednjega tajništva. 5. Razprava. 6. Odobritev delovnega poročila osrednjega tajništva. 7. Sprememba pravil. 8. Poročilo predsednika nadzornega odbora ter predlog za razreš-nico. 9. Volitev predsedstva NSKS. 10. Volitev osrednjega odbora NSKS. 11. Volitev nadzornega odbora NSKS. 12. Nagovor novega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev. 13. Odobritev predlaganih resolucij. Dr. Matevž Grilc Jože VVakounig predsednik osrednji tajnik Boi občine Žitara vas za nemščino v petek, 3. 12. je delegacija SZDL Srbije (predsednik Vukoje Bulatovič, sekretar srbske gospodarske zbornice Radivoje Miloševič in Ljubomir Jusifovič) obiskala koroške Slovence. Na sedežu ZSO sta jo sprejela NSKS in ZSO. Predsednik Narodnega sveta Grilc je obrazložil položaj koroških Slovencev ■n povedal, da zadnji jugoslovanski ukrepi niso škodovali samo gospodarstvu južne Koroške ter blagovnemu pro-metu> ampak tudi medčloveš- J)bisk SZDL Srbije kim odnosom. Maloobmejni pro-l^et, tako Grilc, naj bi bil izvzet iz teh ukrepov. Predsednik ZSO Wieser je goste pozdravil ter podkrepil Grilčeve izjave. To izpričuje zaskrbljenost osrednjih organizacij za gospodarstvo in razvoj južne Koroške. V razgovorih so bile omenjene tudi možnosti sodelovanja med Srbijo in južno Koroško. Delegacija si je nato ogledala otroški vrtec društva „Naš °trok“, kjer jih je pozdravila Predsednica Marija Šikoronja, nato pa še gradbišče dijaškega doma Slovenskega šolskega društva. V Žitari vasi si je delegacija ogledala novo tovarno pohištva IPH, kjer jo je sprejel Filip Wa-rasch in podjetje predstavil. Občinski odbornik EL Franc Kukoviča pa je predstavil občino. Od tam je pot vodila v Pliberk, sledil je ogled tovarne Top-sport, ki jo je direktor Joža Ha-bernik predstavil. Po kosilu pa sta bila na sporedu še ogled posojilnice in nove Zadruge, kjer sta pozdravila Lipej Kolenik ■n Stanko Čik. Povsod so goste Prijazno sprejeli. Domači podjetniki so z njimi na široko razpravljali o gospodarskih teža-vah’ Posebej pa še o jugoslovanskih carinskih in depozitnih ukrepih. Vsi so soglasno izrazili mnenje, da je treba maloobmej-n' Promet ločiti od splošnih ukrepov in krepiti gospodarstvo er medčloveške odnose. To je Poudaril tudi pliberški podžu-Pan Fric Kumer. Žitrajska občina je dvojezična in celo krivični ter protislovenski zakon o narodnih skupnostih to priznava. Kljub temu pa je bila slovenščina kot uradni jezik neupoštevana in nihče od nastavljencev, tako župan, ne zna slovensko. Sedaj pa, ko se župan in občinska uprava ne moreta več ubraniti slovenskih vlog in pisem, pa se je občina s slovenščino zagnala v boj za nemščino. To nazorno in najbolje dokazujeta zadnja dva primera, ki sta zagotovo edinstvena in potrjujeta odnos občine — urada — do slovenskega jezika. Dne 20. 11. letos je gospa Slavka Kukoviča odgovorila s slovenskim pismom občini in želi, da bi v smislu pisma, ki ga je občini poslal že 27. 4. letos njen mož Franc Kukoviča, bilo dopisovanje med občino in nje- no družino v obeh uradnih jezikih. Istočasno pa vprašuje župana Posoda, zakaj občina te upravičene želje ne izpolni. SRD „Trta“ pa je 28. 11. 1982 poslala občini slovensko pismo, v katerem zaproša na podlagi odloka deželne vlade in dogovora med občino in društvom za šolske prostore, v katerih naj bi bil tečaj slovenščine. Občina ni odgovorila na pismi. Njen odgovor — neolikan in surov ter poln sovraštva in gnjeva do slovenske besede — je bil: občinski tajnik Pleschounig — na sprejemni štampilki je njegova šifra „Ple“ —- je kakor hud nadučitelj vzel rdeč svinčnik in z njim zapisal čez pismo: „Želimo v obeh uradnih jezikih" in je besedo „obeh“ kar tri- vVVi .'.-../v j 1 ‘.fr/ivo c/'“YŽ u ^ita.ta too/SiKascfatj iA-91'33 -Ali priporočeno-Eingeschrieben P .n. Občinski urad občine Zitara vas Gemeindeamt Sittersdorf v . r.gosp.županu M.Posod 9133 Miklavčevo/Miklauzhof (Šemo! 9 * Siifersdlorf t \ 6 1 NOV. mi r,». ***.. 982 11 28 Predmet: Uporaba šolskega prostora za_teča£e_ s lov jezika______________________ Na podlagi odloka oddelka štev. -SCHA-34/27/1982 je otfc] s SPD-TRTA Žitara vas/S^t t er§ šolskih prostorov za va) , v A Ker namerava društvo čfej e slovenskega j < zgoraj omtfbj enejk\^2btyfi za čas prazni ra^^gd. Priloga: razi ade z dne 1.4.82 /Sittersdorf sklenila 1982.dogovor o uporabi enimi pravili uvesti t e-da se da društvu na podlagi ra\Nn j a tečaja na razpolago RTA-Žitara Si11 ersdorf Delegacija SZDL Srbije je 3. 12. obiskala koroške Slovence. O obisku poročamo na drugem mestu. Magnetni deček krat podčrtal. Občinski odgovor je v posmeh vsakemu olikanemu postopanju in je prava nekulturnost. Nekaj dobrega pa ima tudi ta stvar: župan sedaj ne bo mogel več trditi, da na občini nihče ne zna slovensko. Še manj pa mu bodo občani verjeli, da mora zaradi tega pošiljati pisma v Celovec na deželno vlado, da jih tam prevajajo. To po navadi traja najmanj 6 (!!!) mesecev. Ker pa doslej na občini slovenskih pisem niti niso razumeli in so se obračali na deželno vlado, se je le treba pobarati, če ni prišla zamisel za tako surov odgovor prav od zgoraj. S tem pismom je občina prav sama priznala, da slovenščina je uradni jezik. Občina in pa deželna vlada pa ne bosta več mogli trobiti v svet, da je slovenščina enakopravna in priznana in da tisti, ki piše slovenska pisma, nima težav. Ker drugače ne morejo do živega slovenskemu življu, pa ga hočejo zafrkavati in se mu posmehovati. To pa bo padlo na nje na zaj. Kljub zelo neugodnemu času (prireditev je bila ob 15.30 uri), so v torek, 7. decembra 1982, gledalci napolnili šentjakobsko farno dvorano, kjer je na povabilo Krščanske kulturne zveze gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z mladinsko igro ..Magnetni deček". Gotovo nobenemu ni bilo žal, ki si je ogledal to igrico in treba je povedati, da gledalci niso prišli le iz Št. Jakoba in bližnje okolice, temveč tudi iz bolj oddaljenih krajev. Igra je sicer trajala samo pičlo uro, pa je kljub temu navdušila staro in mlado. Prav škoda je, da se je ni udeležilo več odraslih. Na vsak način je hvalevredna zamisel Krščanske kulturne zveze, da je zopet enkrat poskrbela zanimiv komad za našo mladino. Celjsko gledališče pa je nastopilo tudi v Št. Primožu in na Slovenski gimnaziji. Več o predstavi ..Magnetni deček" bomo poročali v naslednji številki Našega tednika. Igralci celjskega gledališča so se po predstavi v Št. Primožu postavili pred aparat našega fotografa. naš tednik] c Piše Jože VVakounig Saj ga poznate, tistega smeš-neža, ki se včasih zadira iz celovškega radia. „Oschuschnig Hanse, Poglientschach najne“. Ne vem, kaj ima tisti čerej, za š m en ta, s svojo Riklo, da jo neprenehoma omenja. Naj jo končno žene k tajflajne, hudič! Ne, stvar sploh ni smešna. Žalostno je, da mi Slovenci ob vsem tem molčimo. Že nekaj časa zasmehujejo pod firmo der. Neumni in pametni. Kmet(avzar) in meščan. Neotesani in olikani. Umazani in čedni. Prvi smrdi (po gnoju, ki ga naserje krava Rikla), drugi diši (najprej se umije, potem se odišavi). Kaj bi Oschuschnig brez Bret(t)schneiderja? Ničesar ne bi mogel. Takšen, kakršen je, bi že prvi hip na cesti prišel pod avto. V mestu se ne bi znašel, in danes brez mesta ne morem Oschuschnig & Co. uradnega norca Oschuschniga — ime zveni čisto slovensko, njegov domači kraj tudi in, če hočete, tudi ime njegove krave — nas koroške Slovence. In mi se ne ganemo. Z oddajo „A Gaudi muli sein“ je koroški radio razširil slavo tega Oschuschniga po celi Avstriji in še dalje. O izrednem primitivizmu je bilo v časopisju že nekaj napisanega. No, večini je menda oddaja ugajala! In mi Slovenci molčimo. Med diskusijo o Plu-chovem filmu „Vas ob meji/ Dorf an der Grenze“ nas je morala opozoriti na to zasmehovanje gospa Maria Halmer, urednica celovške „ Kirchenzei-tung“. Verjetno smo Slovenci že tako otopeli, da sami sploh smemo poslušati, plačujemo redno predpisane denarje podjetju, ki se imenuje ORF. Oschuschnig in Bret(t)schnei- živeti. Torej se slovenski Oschuschnig brez nemškega Bret(t)-schneiderja danes v življenju sploh ne bi več znašel. Moral bi klavrno crkniti. Menda je končno celo tistemu Slovencu, ki nekje dosega Oschuschnigove umske zmogljivosti, jasno, kdo sme voditi, kdo slediti, kdo napeljati, kdo izvesti, kdo ukazati, kdo ubogati. Kot Slovenca me je sram, da se nismo sami opogumili, da se nismo uprli ob takem očitnem, primitivnem in hkrati izredno prebrisanem sramotenju našega imena. Upam, da se bomo znali primerno braniti in ubraniti nadaljnjih podobnih žaljenj. Smo mar izgubili božji dar besede? Ali smo mar zapravili dar ponosa in spoštovanja pred samim seboj? Smo mar že postali sami Oschuschnigi? Kot poroča Deželna tiskovna služba, je tujski promet na Koroškem nazadoval v dobi november 1981 — oktober 1982 za 5,7 odstotkov. 17,767.000 ljudi si je izbralo Koroško za dopust, od teh 13,971.507 inozemcev (—7,4%). Deželna tiskovna služba tudi poroča, da je letos poleti prišlo na Koroško na dopust 3,028.061 Avstrijcev ( + 2,7%) ter 12,678.712 inozemcev (-7,7%). ČEPRAV JUŽNA AMERIKA GORI... „The Times"/Lurie . . „ REAGAN GASI Z OGNJEM In koliko oseb si je izbralo za dopust kraje v občinah velikovške-ga okraja? Okrajna trgovska zbornica v Velikovcu je od posameznih občinskih uradov prejela sledeče podatke: Pliberk: 3848 oseb, v primerjavi z 1980/81 za 20% manj; Djekše: 2164 oseb (—1%); Dobrla vas: 16.089 oseb (—10%); Železna Kapla: 5207 oseb (—10%); Galicija: 1267 oseb ( + 6%); Globasnica: 687 oseb ( + 1%); Grebinj: 1455 oseb ( + 30%); Suha: 148 oseb (—10%); Ruda: 493 oseb (—40%); Žitara vas 4047 oseb (—15%); Škocijan: 84.271 oseb (—7%) in Velikovec: 6761 oseb (—5%). Iz teh podatkov je razvidno, da je število letoviščarjev v občinah velikovškega okraja sorazmerno močno nazadovalo. S tem v zvezi je treba tudi upoštevati dejstvo, da v večjem delu velikovškega okraja tujski promet (razen morda v občini Škocijan) že v zadnjih letih ni bil bogve kako razvit. Predvsem pa je treba upoštevati to, da so mdr. ravno v velikovškem okraju, ki šteje med obrobna področja Koroške, ki si želijo za koroški centralni prostor visoko razvito gospodarsko dejavnost, medtem ko „odpadeta“ za velikovški okraj in druge obrobne kraje turizem ter malo obrtništvo. Bilčovs V soboto je Klub slovenskih občinskih odbornikov priredil pri Korenu v Bil-čovsu enodnevni seminar za izdajatelje samostojnih občinskih listov. Posebej je bil seminar namenjen tistim listam, ki že izdajajo informacijska glasila za občane. Sekretar Kluba Borut Sommer-egger je predstavil novi poštni zakon, ki ima zelo jasne smernice za izdajanje informacijskih glasil, Vinko Kušej je govoril o inseratih in raznih dajatvah. Skupno so navzoči občinski odborniki prerešetali razne možnosti nadaljnjega informiranja občanov. Vsi so soglasno bili mnenja, da so glasila našim listam v veliko pomoč in da so neprecenljivo sredstvo obveščanja ter močna vez med našimi občinskimi odborniki in občani. Seminarja se je udeležilo mnogo občinskih odbornikov. Vsi so izrazih željo po takih seminarjih, kar bo vodstvo Kluba slovenskih občinskih odbornikov gotovo pospešilo pri njegovem delovanju. Poslanstvo Mohorjeve družbe Po 130 letih, odkar je bila ustanovljena IVI D, se je marsikaj spremenilo % Ob 130-letnici Mohorjeve družbe je prav, da se nekoliko pomudimo ob poslanstvu in nalogah Mohorjeve družbe v našem času in našem prostoru. Po 130 letih, odkar je bila Družba ustanovljena, se je namreč marsikaj spremenilo. Ko je A. M. Slomšek s svojimi sodelavci ustanovil Mohorjevo družbo, sta po njegovem prepričanju dve nevarnosti ogrožali slovenski narod: raznarodovanje in liberalistično razkristjanjevanje. V tako imenovanih „postavah društva za izdajanje in razširjanje dobrih bukev za Slovence", kakor so se imenovala prva pravila ..Društva svetega Mohorja", beremo med drugim: ..Namen društva je na svetlo dajati in razširjevati dobre knjige, ki um, srce in voljo ljudi razsvetliti in požlahtniti in se zraven tudi dober kup razprodajati zmorejo." V razglasu o ustanoviti knjižnega društva pa je povedano o njegovem namenu, naj skrbi, „da se krščanski duh ... obvaruje in utrjuje" in „učenim Slovencem ... priložnost nudi, da svoja književna dela ... med ljudi spravijo ... da mi svojo književnost in jezik svoj olepšamo in obogatimo ... tudi slovenski narod na višjo stopnjo krščanske omike in prave sreče in časti povzdignemo". V istem duhu lahko razumemo tudi Slomškove besede o „sveti veri" kot „1 uči" in ..materinem jeziku" kot ..ključu" do ..zveličavne narodne omike". Danes živimo v času, ki ne pozna tiste ogroženosti naše narodnosti od zunaj, kakor jo je poznal Slomškov čas, ko so tujci gospodovali na celotnem slovenskem prostoru. S tem pa nikakor ni rečeno, da bi podobne nevarnosti danes sploh ne bilo, ne glede na dejstvo, da Slovenci še vedno živijo pod močnim pritiskom potujčevanja zunaj meja matične domovine. Dogaja se namreč, da vse premalo spoštujemo in cenimo svojo narodno bit, narodno kulturo in svoj jezik. Premalo te vrednote gojimo in iz njih živimo. Premalo poudarjamo to skupno dobro in še vedno govorimo o „naših“ in „dru-gih“ glede na vero in prepričanje, preveč se ponižujemo pred tujci, ki imajo poželenje po naši zemlji, in prinašamo svoje nesporazume pred njihovo ..razsodišče". Zato ima Mohorjeva družba tudi danes nalogo, da budi v našem ljudstvu narodno zavest in ljubezen do narodne kulture. V tem pogledu se mora obračati na ves slovenski narod in vse Slovence med seboj povezovati. Seveda ni sama, ki spolnjuje takšno poslanstvo, zato je dolžna sodelovati z drugimi založbami in društvi, ki izdajajo slovenske knjige. Kristjani se danes v slovenskem prostoru srečujejo z neverujočimi in skupno z njimi zidajo socialistično urejeno družbo, se pravi, da si prizadevajo ali naj bi si prizadevali za čim popolnejši samoupravni, humanistični socializem. Vrednote, ki jih hoče uresničiti takšna družba, so tudi krščanske vrednote, kakor moremo to razbrati iz evangelija in življenja prvih kristjanov. Verni imajo tedaj skupne cilje z neverujočimi graditelji novega sveta. Iz tega pa sledi, da so svoji veri zvesti, kolikor se zavzemajo za socialistične vrednote, kakršne izhajajo iz evangeljskega sporočila. Hkrati pa se tako nujno včlenjujejo v našo samoupravno družbo in jo skupno z neverujočimi zidajo, pa tudi odgovorno spopolnjujejo. Z drugimi besedami se to pravi pričevati za Kristusa in evangelij v našem času in naših razmerah. Tako nam prav zvestoba Slomšku in njego- vim sodelavcem glede na njihovo poudarjanje, da je treba s knjigami Mohorjeve družbe ..utrjevati krščanskega duha", narekuje dolžnost, da s pomočjo Mohorjeve družbe delamo za čim odgovornejšo in enakopravnejšo včlenitev vernih Slovencev v socialistično družbo. Mohorjeva družba naj tedaj s svojimi knjigami širi duha pristnega krščanstva in odstranja predsodke in pomisleke zoper sodelovanje vernih in neverujočih pri zidanju družbe, v kateri se bo vsak njen član počutil kakor doma, v kateri bo šlo predvsem za „biti“ in ne za „imeti“, kakor pravi tudi sedanji papež Janez Pavel II., v kateri se bo vsakdo lahko uresničil tudi, kar se tiče njegove vernosti, kar se tiče njegovega svetovno-nazorskega prepričanja. Mohorjeva družba naj pomaga slovenski Cerkvi pri prenovi v duhu 2. vatikanskega cerkvenega zbora in iskanja tiste njene podobe, ki bo ustrezala znamenjem našega časa in njihovim zahtevam, razmeram in možnostim, ki nam jih te razmere nudijo. Poslanstvo Mohorjeve družbe je izredno pomembno tudi v tem pogledu. Zato je v tem trenutku potrebno, da se kritično ozremo na svoje delo v zadnjem času in odslej še bolj zavzeto delamo v duhu nalog, ki nam jih narekujejo čas in razmere, duh ustanovitelja A. M. Slomška in Pravila, ki smo jih na zadnjem občnem zboru sprejeli. Nikdar ne smemo biti zadovoljni s svojim delom, a kljub temu smo lahko ponosni na tisto, kar smo storili. Morali pa bomo vsekakor najti več časa za pogovore in iskanje vedno novih poti v svojih prizadevanjih- Pridobivanje članov in bralcev Mohorjevih knjig je dolžnost vseh poverjenikov in članov, čeprav kdaj s katero knjigo nismo najbolj zadovoljni. Uspeh Družbe je odvisen tudi od števila članov. Vekoslav Grmič („Naši razgledi ) NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), urednika: Janko Kulmesch in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/ Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04222) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 223023. Bodočnost iužnokoroških podjetij? Manj pro- meta, več skrbi Pripravil Janko Kulmesch „Arbeitsamt“ — kako dolgo bo mogel ta urad še posredovati dovolj dela? Živimo v težkih gospodarskih časih. Vedno več Podjetij zapira vrata ali znatno zmanjšuje število sodelavcev. Število brezposelnih raste iz dneva v dan državne oblasti, ki so doslej skušale reševati gospodarske probleme s tem, da so najele visoke dolgove, pa tudi ne vedo, kako in kam. Se približujemo podobnim časom, kot so jih doživeli naši starejši ljudje pred 2. svetovno vojno, ko je bila svetovna gospodarska kriza? Do gospodarski položaj na južnem Koroškem nikoli ni bil rožnat, ni treba posebej poudarjati. Številni „pendlarji“, neugodna geografska lega, deželna politika, ki potiska večji del južne Koroške ob rob („Randgebiet“), slabo razvita industrijska struk-tura ... znana žalostna dejstva. Vendar: bo še hujše? Bo moral Leitgeb zapreti za vedno? Wild v Velikovcu je pred kratkim oddal približno 50 delojemalcev. Bo jih v bodoče še več? Sklenili smo, da povprašamo predstavnike nekaterih južnokoroških podjetij, kako vidijo predvsem bodočnost podjetij, za katera so odgovorni. Del teh odgovorov objavljamo na tem mestu, drugi del pa v eni izmed naslednjih številk NT. Franc Mlinar, poslovodja tovarne za filtre Knecht v Šmihelu: „Trenutni gospodarski položaj na področju avtoindustrije ni rožnat. Viada recesija, predvsem v Zahodni Nemčiji, kamor smo doslej izvažali 90 odstotkov naših izdelkov. Zaradi te recesije smo pred kratkim morali odpovedati delo 24 delavcem in sicer izključno delavcem iz Slovenije. (Kot pa smo zvedeli, med temi 24 delavci niso samo delojemalci iz Slovenije, temveč tudi iz naših domačih krajev — op. ured.) Vendar smo pri tem, da bomo povečali — s pomočjo nove tehnologije — proizvodnjo in sicer sredi leta 1983. Za to bomo potrebovali približno 100 dodatnih delojemalcev. Prepričan sem, da bo gospodarski položaj na področju avtoindustrije v tem času spet boljši. Drži tudi, da smo sklenili z japonsko firmo Mitsubishi (to podjetje lahko imenujemo .Japonski Mercedes") večjo pogodbo, ki bo veljala s 1. januarjem 1983. Tudi Mazda šteje med naše odjemalce. Kot rečeno, sem prepričan, da bodo za našo branžo sredi leta 1983 boljši časi, kljub temu pa bi poudaril, da ni prav, če nas obremenjuje država s svojo davčno politiko. Prav naša firma se nahaja v zelo neugodni geografski legi, s tem pa imamo mdr. zelo visoke stroške za transport." Direktor Šefic, ELAN-Brnca: „Med posameznimi proizvajalci smuči vlada velika konkurenca in marsikatera znana podjetja se nahajajo v veliki krizi (npr. Fischer). Doslej so delale vse tovarne Elana stoodstotno, torej brez skrajševanja delovnega časa. Naša tovarna na Brnci je v zadnjem letu producirala 145.000 parov smuči in smo tudi vse prodali: Največji del (95%) izvažamo v razne evropske države ter v Ameriko in Kanado. Vendar: finančni rezultati tovarne na Brnci so v primerjavi s tovarno v Begunjah slabši. Zato planiramo v prihodnjem letu prevzeti del proizvodnje v Begunjah, to se pravi, na Brnci bomo povečali proizvodnjo na 180.000 parov smuči." Elan Brnca zaposljuje trenutno 90 delojemalcev in „morda bomo v naslednjem letu nastavili še nekaj dodatnih delovnih moči" (Šefic). Trgovino pa so zaprli, tako Šefic, ker v poletnem času ni bilo dovolj kupcev, vrhu tega pa hočemo ugoditi trgovcem v naši okolici, ki bi drugače ne bili pripravljeni prodajati naših smuči. Poslovodja tovarne SOLI DA v Žitari vasi: ..Gospodarski položaj južne Koroške ni tako slab, kot ga sicer ocenjujejo javna občila. Sicer se je položaj z ukrepi jugoslovanske vlade nekoliko spremenil — tudi naša tovarna je prizadeta — kljub temu nas restrikcije niso preveč zadele. Tovarna SOLIDA trenutno zaposljuje 150 delojemalcev. Ta delovna mesta so sorazmerno dobro zasi-gurana, ker naš obrat trenutno nima večjih težav — tako v produkciji kot tudi v prodaji. Kljub temu v bližnji prihodnosti ne nameravamo povečati našega obrata, saj delovna moč dandanes stane kar precej." Ing. Siegfried Schaffer, tekstilno podjetje v Dobrli vasi O tem podjetju smo od raznih ljudi slišali, da se nahaja v večjih težavah. Trenutno zaposluje približno 60 domačinov, že pred nekaj leti pa je moralo oddati več deloje-malk. Ing. Schaffer v pogovoru z Našim tednikom: „Te vesti, da hočemo zapreti podjetje ali nekatere sodelavce odposlati, na vsak način ne držijo. Kar pa drži, je to, da bomo zaprli podjetje do Sv. treh kraljev. V tem času bodo vsi delojemalci šli na dopust. To smo prakticirali že v zadnjih letih." Nadalje je inž. Schaffer poudaril, da se tudi tekstilna branža nahaja v težkih časih: konkurenca med posameznimi tekstilnimi podjetji, trgovci kupujejo bolj previdno ter skopo ter visoki personalni stroški — vse to je mdr. privedlo do tega, da je za 2—3% manj prometa. „Vendar se zato ne nahajamo v kritičnem položaju, čeprav mislim, da bo ta kriza trajala eno ali dve leti. Imamo približno 500 kupcev, ki so lastniki manjših trgovin ter ne veleblagovnic. Ti nam bodo ostali zvesti." Podjetje Schaffer prodaja svoje izdelke v prvi vrsti — poleg Koroške — na Štajerskem, v Tirolu, Salzburgu, Zgornji in Nižji Avstriji, vrhu tega pa tudi izvaža v skandinavske države. felesni ostanki Leonida lljiča Breznjeva so bili v Domu sindikatov v Moskvi še poslednjič razvidni v svoji celosti; dolge vrste ljudi, ki so predstavljale delegacije (poslanstva), so še zadnjič počastile njegov spomin. Gre mi predvsem za ugotovitev razlike med telesnimi ostanki in spominom na nekoga, ki ga počastimo s svojo živo navzočnostjo, z nekrologom ali kako drugače. __ Spomin na človeka je torej bistvo življenja, je spiritus agens in del človekove nesmrtnosti, medtem ko so ostanki (telesni) le žalostne štrli-ne spomina oziroma duha, ki ga še vedno častimo kot živega. se™ na večer objave smrti Leonida lljiča Brežnjeva poslušal televizijsko oddajo V znamenju, in politično pretanjene odmeve na državnikov spomin, je naš nekdanji moskovski ambasador, Jože Smole, omenil gredoč, da je pokojni sov-jetski predsednik imel ob svojem zadnjem obisku pri nas pripombe na del dnevno političnega tiska, ki se je ..kritično" izražal do sovjetske politične stvarnosti, pa tudi na del pisateljskih imen, med katerimi je bilo tudi moje. Pokojnemu predsedniku Titu je izročil nov seznam neljubljenih imen in priimkov. Tako mi je bilo zaupno povedano. Da je bilo na tem kar precej resnice, so pokazali kasnejši dogodki. Leonid lljič Brežnjev je bil seveda tudi sam pisatelj, pisatelj svojih spominov, ki jih Delo pravkar v prevodu v njegov spomin ponatiskuje. Pisatelj Brežnjev reproducira svojo bogato življenjsko skušnjo skozi realistično dioptrijo, tako, da sem in tja zazvene spomini celo zelo pristno, talentirano napisano, seveda pa je to teoretično vzeto čisti žurnali-zem, kjer vse harmonira, tudi tisto, kar bi lahko bilo tragično in kot tako perspektivno. Vse, kar izražamo v varianti te vrste književnosti, je kot v nekakšnih nebesih — vse lepo in prav. Mene seveda ne moti, če nekdo tako piše, moti me le, če tak model potem vsiljuje drugemu z avtoriteto državnega predsednika. Kajpak teh zelo konkretnih pripomb ne bi bilo, če ne bi dan prej prebral v Delu misli, ki so bile izrečene na rob varnostnega trenutka v SR Sloveniji, izrekel pa jih je sekretar za kulturo (minister) na zasedanju CK ZKS, dr, Matjaž Kmecl; dobesedno se njegov prispevek na rovaš tega poročila gfasi: - Ni varne družbe, če v njej ni zaupanja. Zaupanje pa se gradi na medsebojnem poštenju, na spoštovanju zakonodaje. Pri mnogih zadevah v kulturi ni ali pa je zelo malo nepoštenja, ker za to ni možnosti. Iščemo predvsem ideološko prestopništvo, zato spra-šujem, kaj prispeva k prikazu varnostnega položaja na območju kulture ali umetniškega ustvarjanja etiketiranje, ki je nekako znano in zveni sektaško, češ da gre pri kulturi za razdiralne in socializmu tuje špekulacije in politikantske nakane, za destruktivno propagando, za in-formbirojevske in kvazipluralistične vsebine, za zagovarjanje anarholi-beralističnih in birokratsko dogmatskih idej, malomeščansko pluralistično frazarjenje in podobno. Mislim, da bi bila prava katastrofa za slovensko kulturo, in tudi za slovensko družbo, če bi vse to v resnici obstajalo, pa čeprav le pri posameznikih. Razmere so veliko bolj solidne in mnogo bolj urejene, kot bi lahko sklepali po takšnem označevanju. Takšno označevanje je nezaupnica tistemu, kar bi imenovali družbeni nadzor nad temi stvarmi, tisto, kar se realno uresničuje v obliki zakonodaje, nezaupnica delegatskemu sistemu, samoupravnim organom v različnih kulturnih in drugih ustanovah. Če zdaj k vsemu temu, pravkar dobesedno navedenemu, dodam samo še navrženo repliko predsednika SZDL Slovenije, Franceta Šetinca, ob priložnosti slavnostnega koncerta ob Jubileju slovenskega glasbenega šolstva (12. 11. 1982): češ da se ponekod oglašajo, da kultura ni produktivna — in da bi v teh časih, ko zategujemo ne le pas, ampak tudi demokracijo, priškrnili prav na tem koncu. Kaj ves ta politični kalejdoskop pomeni, preveden v jasnejše, konkretne parabole? Med drugim tudi to, da je kreativno kulturo potrebno narediti odvisno in ji odvzeti primat neodvisnosti, avtonomnosti. Umetniška kultura ni družben pojav, ampka izrazito duhoven, ali šok z eno besedo. Brž ko ustvarjalec postane podjetniško produktiven, tudi ni več neodvisen ali avtonomen, kar je posebna lega za prestop človeškega duha v novo, višjo resničnost — v umetnost. Brez avtonomnosti ni umetniške kulture. Zmotno je namreč tudi mišljenje, da je umetnost estetska kategorija, ni, od Dostojevskega dalje, ali še pred njim in od zmeraj, je bila moralni pojav (imperativ!) človeštva. V estetsko normo so umetnost prevedli barbarski družbeni sistemi. Recimo: kako zmotno je mišljenje Karla Manca (ali še bolj Lenina in njegovih) o umetnosti, naj nam pove samo njegov estetski traktat o Johnu Miltonu, pesniku Izgubljenega raja, katerega je Marx imel za čistega neproduktivca. To nam daje slutiti, da je Mane zaznal v umetniški kulturi neobvladljivo nevarnost za svoj dogmatični družbeni model, ker je v umetnosti spregledal njen spiritus agens ali moralni imperativ. Njegova neprekrita družbena težnja pa je bila ustvariti avtomate, ki bi bili deležni le podjetniške kulture (televizije, kina, pevskih zborov — Koroška poje, Primorska poje, Slovenija poje...) Sociologija v umetnosti nam odkriva zanimive like osebnosti, od Trubarja in Prešerna dalje (pri nas), pa od Dostojevskega do Camusa, Kafke, Musila, do najbolj svojskega koroškega pisatelja, avtorja Zmot dijaka Tjaža: vsi navedeni so prav zavoljo svoje izjemne avtonomnosti obrobni individuumi, „zavrženci“; odkrije nam jih šele paradoks smrti kot celovite, enkratne dragocene osebnosti. Trenutno se v Sloveniji hodi ne le po tenki vrvi stabilizacije, ampak tudi po tenki vrvi stare „prenucane“ miselnosti, češ da umetnost ni potrebna, ker je neproduktivna — in, najbrž, za nekaterfe, preveč avtonomna. Vse to sem naslutll za Kmeclovimi in Šetinčevimi besedami. Ali sem naslutil prav, bo pokazala prihodnost. Začelo se je vulgarno vrednotenje ekonomskih zakonitosti in s tem tudi umetniških, to vrednotenje je v dnevnem porastu ter v nekakšnem premem sorazmerju — kot smo videli v Kmeclovi in Šetinčevi apologiji umetnosti in političnih razmer. Kdor se tolaži s substitucijo le-teh v prevrednotenih oblikah, je v hudi zmoti — po mojem. Pavle Zidar Kulturno pismo iz Slovenije Piše Pavle Zidar lT H [naš tedniki PLIBERK ADVENTNO SREČANJE „S svojim življenjem prižigaj plamen ljubezni!“ Prireditelj: Katoliška mladina Pliberk-Žvabek-Suha Kraj: Farna dvorana v Pliberku Čas: nedelja, 12. 12., ob 14.30 uri Sodelujejo: Moški zbor Suha (E. Logar); Otroški zbor Suha (P. Krop); Pevsko-instrumentalna skupina Žva-bek (R. Katz); Otroške skupine iz Žvabeka (Vida Krištof, H. Pistotnik); Otroške skupine iz Doba (P. Oman, M. Trampuš), iz Božjega Groba (M. Riedl), Libuč (G. Grilc, S. Mandl), Vogrč (K. Krajnz), Mladina iz Doba (K. Sumnitsch): „Božič 1982“, Ju-gendchor Bleiburg (E. Schvvanzer), Ansambel flavt (H. Logar in O. Wut-te), Skias Margit „Dona ..." — solo, gitara Razstava mladinskih knjig ŠT. J ANŽ Igra Alda Nikolaya STARA GARDA Prireditelj: SPD „Št. Janž“ Kraj: pri Tišlerju (Gabriel) v Št. Janžu Čas: nedelja, 12. 12. 1982, ob 19.30 Gostuje: Oder 73 SPD „Edinost“ iz Pliberka OBVESTILO Slovensko planinsko društvo Celovec obvešča, da je slovenska planinska postojanka — „Koča nad Arihovo pečjo" na Bleščeči od decembra do konca aprila odprta samo ob nedeljah in praznikih, (v ostalih mesecih pa kot po navadi tudi ob sobotah). člani Slovenskega prosvetnega društva imajo seveda možnost tudi med tednom, ko ni dežuranja, obiskati oz. uporabljati kočo. Ključi se dobijo pri gospodarju koče Tončiju Korenu v Št. Jakobu v Rožu. (tel.: 04253/8119). BOROVLJE Igra Alda Nikolaya STARA GARDA Prireditelj: SPD „Borovlje“ Kraj: pri Cingelcu na Trati Čas: nedelja, 12. 12. 1982, ob 14.30 Gostuje: Oder 73 SPD „Edinost“ iz Pliberka ŠMARJETA V ROŽU Mladinska predstava „HURA SONCU IN DEŽJU" (Hep van Delft) Prireditelj: Katoliška prosveta v Šmarjeti v Rožu Kraj: Farna dvorana v Šmarjeti v Rožu Čas: nedelja, 12. 12. 1982, ob 19.30 Gostuje „Oder mladje11 K DZ iz Celovca DOBRLA VAS Mladinska predstava „HURA SONCU IN DEŽJU" Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Čas: nedelja, 19. 12. 1982, ob 14.30 Gostuje „Oder mladje" K DZ iz Celovca CELOVEC BOŽIČNO PETJE V ADVENTU Prireditelj: Musikverein fur Karnten, Karntner Sangerbund, Karntner Bil-dungsvverk in Karntner Heimatvverk Kraj: velika dvorana Doma glasbe v Celovcu Čas: nedelja, 12. decembra 1982, ob 17. uri Sodelujejo: VVulfenia Chor, Celovec — vodi Hans Streiner, Singkreis Lo-retto, Celovec — vodi Hans Jorg Strasser, Singkreis Maltschacher See — vodi Karl VVinkler, Ebentaler Singvogel — vodi Helena Taibon Vstopnina: šil 25.— Vstopnice v predprodaji v pisarni Doma glasbe v Celovcu, od 8. do 11.30 ure, v trgovini Karntner Heimatvverk, v knjigarni Landhaus-buchhandlung, Hlg.-Geist-Platz in pri večerni blagajni. Mešani pevski zbor SPD „ZARJA“ iz Železne Kaple je nastopil pred kratkim v Rožeku in pod vodstvom Jožka VZruiicha žel veliko pohvale in priznanja Rožanov. Občinski odbornik EL Rožek Ludvik Lesjak je izrazil po prireditvi svoje veselje nad večerom: „Vesel sem, da sta se srečala pri nas prvič oba naroda na istem odru. To pozdravljam predvsem zategadelj, ker je s to prireditvijo prebit led v smer dobrega sožitja. Upam, da bo vnaprej možno delati v to smer soodgovornosti na vseh področjih, na gospodarskem, političnem in kulturnem, kar si ljudstvo iz vsega srca želi." Rožeški župan H. Schiller pa je menil, da je bila to „zgodovinsko pomembna prireditev, s katero se je odprla nova pot kulturnega dela". Se le-Kot V petek, 12. novembra 1982, je bil v prostorih ljudske šole v Selah na Kotu občni zbor SPD „Herman j/elik", katerega se je udeležil tudi dr. Janko Malle, tajnik Slovenske prosvetne zveze. Po obširnem in izčrpnem tajniškem poročilu, kjer je bila nakazana pestra dejavnost društva, je sledilo še poročilo blagajnika in knjižničarke, nakar je bila staremu odboru dana razrešnica. Volitev novega odbora, ki je sledila, je v svoji funkciji potrdila „starega“ predsednika Jurija Maka, ki letos že 20. leto predseduje našemu društvu. Njemu gre prisrčna zahvala za njegovo požrtvovalno delo in spremljajo ga najboljše želje za v naprej. Tudi ostali odbor je bil izvoljen v istem sestavu, kot je deloval dosedaj, le tajniško delo, ki ga je doslej opravljala Erika Jug, je prevzela Eda Velik. Potem, ko smo končali oficialni del občnega zbora, nam je dr. Janko Malle pokazal serijo diapozitivov k tematiki izgnanstva slovenskega naroda leta 1942. V prijetni domačnosti in ob petju domačih pesmi je izzvenel ta večer. Eda Velik V soboto, 9. 11. 1982 bo od 9.00 do 16.00 v prostorih vrtca „Naš otrok“ v Celovcu božični bazar, na katerega ste vsi prisrčno vabljeni. Dobiček bojo uporabili za nakup igrač, slikanic, didaktičnega materiala in drugih potrebščin. Najbolj bodo tega veseli otroci, ki so sami pridno pomagali pri delu. Pridite! Suha — Blato — Celje Pretekli teden sta na povabilo mladine tovarne KLIMA Celje gostovala ob priliki dneva republike v Celju Suški oktet in KDZ Blato. Mladinci kluba KDZ Blato so se gostiteljem predstavili z recitalom pesmi sodobnih koroških pisateljev ter pesnikov. Mladi Suški oktet, pod vodstvom Engelberta Logarja je z venčkom koroških pesmi navdušil delavce tovarne Klime, ki so po kulturnem sporedu, ki so ga oblikovali Korošci, počastili svoje kolege z najdaljšo delovno dobo. Z recitalom so se mladi klubaši prvič predstavili širši publiki v Celju. Za Suški oktet pa je bil to prvi nastop v inozemstvu. Po prireditvi so se zastopniki obeh mladinskih organizacij pomenili o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju. Zastopniki KDZ Blato so poudarili, da bi naj stiki med organizacijami zaradi težav na mejah ne trpeli in da bi se naj stiki tudi v nadalje tako dobro razvijali. Zastopnik mladine Klime, Rajko Ribizel, se je priključil temu mnenju in je tudi za v bodoče obljubil sodelovanje. Poudaril je, da je sodelovanje z zamejskimi Slovenci dokaj važno. Naslednje srečanje mladine Klime in KDZ Blato bo decembra ali januarja, kjer se bodo Celjani udeležili tradicionalnega pokala KDZ! Žvabek Težko so najmlajši iz Žvabeka pričakovali Miklavžev večer in Adventno srečanje v žvabeški farni dvorani. Otroška skupina je pod vodstvom Vide Krištof in Helge Pistotnik pripravila prireditev ter darila za najmlajše. Gospodinje so pripravile dobra peciva in KPD „Drava" je poskrbela za primerno pijačo. Na ta Miklavžev večer so se zbrali vsi otroci in odrasli iz Žvabeka, Brega, Gornje in Dolnje vasi, da bi skupaj obhajali praznik sv. Miklavža. V nabito polni dvorani so otroci zaplesali skupinski ples in navdušili navzoče s kratko in zelo zanimivo igrico. Šolarska mladina je zaigrala na flavte in zapela nekaj pesmi. Pevsko instrumentalna skupina pa je s pesmicami pričakovala sv. Miklavža. Sv. Miklavža je čakalo zelo veliko dela, kajti obdariti je moral veliko množico pridnih otrok in pa tudi odraslih. Obdarovani pa so morali še rešiti celo vrsto nalog, tako da je bil večer izpolnjen s pesmicami, molitvami in igranjem. Lepo je bilo, ker smo spet enkrat čutili tesno povezanost vseh ljudi žvabeške fare. Celovec 70-letnika Pavleta Zablatnika, ki je vodil kot ravnatelj Slovensko gimnazijo celo desetletje od 1968 do 1977, so počastili tudi na Slovenski gimnaziji. Dijaki so se zbrali v avli šole, ki je odprla vrata maja 1975. Slavljencu v čast so spregovorili ravnatelj Reginald Vospernik, nadzornik dv. sv. Valentin Inz-ko, vodja manjšinskega šolskega oddelka nadzornik vi. sv. Rudi Vouk, predsednik Združenja staršev Janko Urank in zastopnik dijakov Rudi Vouk ml. Čestitali so tudi gimnazijski pevci (vodila sta jih prof. Jožko Kovačič in Mirko Lau-segger). Celovec Povezanost Slovenske gimnazije s podeželjem se izraža in dokazuje na več načinov; ena izmed teh poti je, da krajevna prosvetna društva podarijo gimnaziji in gimnazijcem božična drevesa. Leta 1980 je začela s tem običajem šentviška „Danica“, lani so bile na vrsti Loče, letos so se izkazali Svečani. Drevo je raslo v Uštinovem gozdu na Mačah. Med skromno slovesnostjo, ki je bila v soboto, 27. novembra 1982 v gimnazijski avli, je izročil letošnji društveni poklon predsednik SPD „Kočna“ prof. Janko Zerzer. Besede zahvale sta spregovorila ravnatelj Reginald Vospernik in predsednik Združenja staršev Janko Urank. Slovesnost so olepšali sveški pevci (vodi jih prof. Anton Feinig) in gimnazijski zbor. Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu in Združenje staršev na tej šoli vabita na Dan staršev in občni zbor Združenja staršev ki bo v soboto, dne 11. decembra 1982. Ob 7.30 bo seja odbora, ob 8. uri se bo pričel občni zbor, po občnem zboru pa se bodo starši lahko pomenili skupno z razredniki ter profesorji. Dnevni red občnega zbora: 1. Pozdrav in ugotovitev sklepčnosti 2. Poročilo predsednika in ravnatelja šole 3. Poročilo blagajnika in preglednikov računov 4. Debata in razrešnica starega odbora 5. Volitev novega odbora 6. Razno Predsednik Združenja staršev Ravnatelj dipl. trg. Janko Urank dr. Reginald Vospernik Ignacu Spendierju iz Št. lija vse najboljše za 78. rojstni dan! Marija Frantar z Jezerskega je obhajala svoj 80. rojstni dan. Čestitamo! Barbara Preinig iz Grabalje vasi je praznovala svoj 82. rojstni dan. Čestitamo! Mariji Pušnik, Srednji Dolič, iskrene čestitke za 63. rojstni dan! Zadnji petek je praznoval svoj 73. rojstni dan Franc Buchvvald iz Nonče vasi. Zvestemu dopisniku Našega tednika želimo obilo zdravja in zadovoljstva! Marjanu Janušu iz Kort iskrene čestitke za 50-letnico! Pred 50 leti sta stopila pred poročni oltar Justi in Blaž Opet-nik iz Pliberka. Za ta jubilej naše iskrene čestitke! Franc Lesjak, Kosepov oče iz Goselne vasi je te dni obhajal svoj 68. rojstni dan. Čestitamo! Mariji Komar z Metlove vse najboljše za 85-letnico! Elizabeta Piskernik iz Sel je te dni obhajala svojo 50-letnico. Čestitamo! Mariji Frumlacher iz Št. Jakoba iskrene čestitke za 73. rojstni dan! Andrej Čimžer, Čahorče, je te dni obhajal svojo 75-letnico. čestitamo! Iščemo tehnično organiziranega predstavnika za okolico Južne Koroške. Najmanj 25 let, znanje obeh deželnih jezikov, odslužen vojaški rok. Interesenti naj se pismeno obrnejo na upravo Našega tednika pod šifro ..kmetijstvo". Plača po dogovoru. Vstop takoj možen. 70-letnica P. Zablatnika Slavnostni večer v Tinjah Ze v prejšnji številki snio poročali, da je 4. 12. praznoval svojo 70-letnico bivši ravnatelj na Slovenski gimnaziji, narodopisec lrt bivši predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Pavle Zablatnik. Slovenska gimnazija in Krščanska kulturna zveza sta zadnji četrtek pripravi-b v tinjskem domu slavnostni večer. Poleg najvidnejših predstavnikov slovenskega političnega in kulturnega življenja so se ga udeležili tudi slavljenčev brat Mihej, bilčovski župnik in boroveljski dekan Poldej Kašelj, inšpektor dr. Valentin Inz-K°> višji vladni svetnik dr. Pavle Apovnik, člani profesorskega zbo-ra na Slovenski gimnaziji in pro-svetaši. Predsednik KKZ Lovro Ka-seU se je zahvalil dr. Zablatniku za njegovo 11 letno predsedovanje KKZ, za njegovo narodopisno delo 'n poudaril, da je bil slavljenec vre- Omejena podoba Slovencev ob meji Z radovednim pričakovanjem sem si že/e/ nedeljski večer 14. novembra rezervirati za ogled Pluchovega televizij-skega filma o koroški vasi ob meji. prvi del me je namreč pred časom pritegnil z dokaj psihološko in zgodovin-sko utemeljenim pristopom k snovi, ki le. doka/ komplicirana in še bolj občutiva. Že po prvih trenutkih pa sem sPoznal, da je režiser tokrat udaril v Prazno. Film mu je umetniško in informativno popolnoma spolzel iz rok. Slovensko-,, nemška" vas ob meji ni bi-a že čez nekaj trenutkov nikakršna resnična slovenska koroška vas ob me-i[' pralci, ki so se z muko sprenevedali °ez ekran, so bili slaba karikatura ne-e9a še mnogo bolj težkega in nepristnega stanja —, ki ga pa film ni znal Szčleniti. Pluchovi ljudje so figure rez krviin mesa. Ni se poglobil v utemeljevanje politično-narodnih vpra-ani na Avstrijskem in Slovenskem po etu 7945, pa tudi ljudje so se mu čud-n° turobno zadrli in izkrivili. Kot da v s oirenskem človeku ne bi bilo niti scepca šegavosti in prešerne volje, meškega veselja in človeške prisrčno-sti. Podoba je bila, kot da je celotno snov odneslo v neoprijemljivo meglo. Struktura slovenskih in nemško govorečih koroških ljudi ob meji — z nji-ovimi upi, željami, bojaznijo in priča-ovanji, navadami in prazniki, ujeta v ogajanje dveh politično različnih dr-zpv, ni našla niti v povoje nakazovanja. °t otrok sem sam hodil po tistih sta-r'n ljubljanskih ulicah, kamor so jo mahnili na pouk tudi koroški slovenski omunisti, vendar lahko rečem, da se Pn nas tedaj ni tako histerično in v ta-° visoki slovenščini levo modrovalo, Pa tudi veselja in pijančevanja je bilo več kot preveč — in zagatne more pri 'senkovi agrokulturi manj! Pluchov 1 m tudi ni pokazal slovenske poveza-n°sti s krščansko vero in z našimi du-ovniki! Pokazal ni druge slovenske s rani! Tista zadnja otrokova reminis-0 kaplanu kot poznejši poklicni ožnosti je vsekakor premalo! Tako e more na slovensko stvarnost gleda-' niti neinformirani tujec. Bojda je nrt Sotlar od vseh nastopajočih še /e °drezal. A tudi ta je dokaj pa-,cen igralec, ki še vedno, kot vsa ovenska odrska šola, deklamira na ust nerealno slovenščino, ki je v živ-aniu ne poznamo. Ušla je iz kake sla-® sole nekdanjega dunajskega dvor-®a gledališča pred osemdesetimi le- den dobitnik Tischlerjeve nagrade. V imenu Slovenske gimnazije, profesorskega zbora in šolske skupnosti je zahvalo izrekel ravnatelj dr. Vospernik, ki se mu je zahvalil za vso skrb in delo v prid naši naj- večji izobraževalni ustanovi. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc se je svojemu nekdanjemu učitelju zahvalil in poudaril njegove zasluge za rast Narodnega sveta, obenem pa je poudaril, da je bil slavljenec zmeraj za skupno pot koroških Slo- ti, pozneje pa so jo nekritično presadili na domača tla in negovali tako dolgo, da je pokvarila ves slovenski teater in skoraj vse na naših radijskih postajah. Prav bi bilo, da bi naši režiserji in igralci že enkrat prisluhnili rezkemu in trpkemu govoru slovenskega človeka in se otresli tiste nesrečne odrske afektiranosti iz monarhističnih obdobij. Primerjajte Berta Sotlarja kot enega najboljših slovenskih igralcev s popolnoma življenjsko igro velikega ameriškega igralca H. Bogarta in videli boste, kdo bo zmagal! Sicer pa je jasno, da so take primerjave v vaseh ob meji brezsmiselne. Kljub temu je šel Pluchov film mimo snovi, kot že pred časom Hilde Spiel v svoji televiziji o ljubezni med Slovencem in Italijanko v Trstu, ki so jo ponekod sicer hvalili! Najboljše na Pluchovem filmu pa je bil Koroški slovenski govor in skopo odmerjena slovenska narodna pesem. Lev Detela, Dunaj. Za 80-letnico pesnice Milke Hartmanove je izdala dunajska „skupina m. h.“ (Feliks J. Bister, Hanzi Gabriel, Hubert Grei-ner, Zvonimir M. Hartmann tro-delni album „življenje, poezije, melodije". Prvi del prikazuje prizore iz Milkinega življenja; mladost v Libučah, prvo svetovno vojsko in plebiscitno obdobje, bridkosti po 10. oktobru 1920 in vztrajno delo na podeželju, hitlerijo, nove začetke po letu 1945 (tudi začetke protislovenske dejavnosti, kakor to dokazuje „nemški plakat", s katerim so decembra 1953 v Gorenčah hujskali proti slovenskemu tečaju; str. 181) in Milkine dramske prizore, spevoigre in recitacije. Tudi prevodi Milkinih pesmi v druge jezike vencev. Podaril mu je sliko Majne Šelandrove. V imenu ZSO je njen predsednik dipl. inž. Feliks VVieser dejal, da je slavljenec preko vseh svetovnonazorskih razlik poudarjal skupnost naše narodne skupnosti. Predal mu je sliko Janeza Osvval-da, profesorja na Slovenski gimnaziji. Za SPZ je njen podpredsednik Joško Hudi, tudi Zablatnikov učenec, predal slavljencu sliko in se mu prav tako zahvalil za vse njegovo delo. Konzul SFRJ Alfonz Naberžnik je prinesel čestitke generalnega konzula Kržišnika in v imenu svoje družine zaželel dr. Zablatniku še obilo plodnega delo- vanja. Nadvse občuteno in osebno pa je svojemu sočolcu čestital bivši predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter, ki se je spomnil skupnih dijaških in študentovskih let in posebno opomnil na slavljenčeve zasluge za skupno spomenico koroških Slovencev zvezni vladi leta 1955. Pesnica Milka Hartmanova pa je poklonila godovniku posebno pesmico. Globaški prosvetaši, s katerimi je dr. Zablatnik bil vseskozi tesno povezan, so se mu prav tako oddolžili kot tudi Selani. Kaj bi bilo slavje ob 70-letnici zaslužnega kulturnika brez petja. Najprej je_zapel selski moški kvintet, zapeli so otroci Sturmove družine iz Dobrle vasi in Mira Oraže je prepevala s svojimi sinovi. Ob tej priliki pa sta predsednik KKZ Lovro Kašelj in tajnik Nužej Tolmajer čestitala Miri k njeni 40-letnici. . Vidno ganjen se je dr. Zablatnik vsem zahvalil za iskrene čestitke, dejal, da je vse delal iz srčne potrebe in z velikim veseljem. Ker pa je med prijatelji lepo, je družba še dolgo sedela s slavljencem pri dobri kapljici in okusno pripravljenem tinjskem bifeju. (angleški, nemški, srbski) so dodani. Drugi del vsebuje pesmi z ilustracijami Huberta Greinerja iz skupine prvih maturantov Slovenske gimnazije, zdravnika na Dunaju. Splet sega od leta 1931 (Nate mislim v siju zlate zore) pa do 1981. Zlat pesniški jubilej. So pesmi lirične, prigodni-ške, verske vsebine, pa tudi z izrazito politično izpovedjo (Tujec in naš boj, Sedmi člen). Tretji del, ki ga je uredil Hanzi Gabriel, je posvečen Milkinim pesmim v dobesednem pomenu. Viže je zapela Milka sama, večino izmed njih je harmonizi-ral Hanzi Gabriel. Delo dunajske „skupine m. h.“ je bilo kakor že povedano, izdano letos za Milkino 80-letnico. Je dostojen in vreden poklon. Je pa tudi dokument iz življenja celotne naše skupnosti, je dokument naše usode, naše zgodovine. Bogato slikovno in dokumentacijsko gradivo v prvem delu bo zanimivo predvsem za tistega, ki rad koplje po preteklosti. Posnetki z raznih gospodinjskih tečajev so že pravi kulturni spomeniki. Za zaključek takih tečajev so redno zaigrali kako igrico, ki jo je pona- Dr. Grilc je čestital slavljencu v imenu Narodnega sveta Thomas Pluch: „Film je zadel v živo“ V sredo, 1. decembra 1982 sta Naš tednik in Mohorjeva družba (o tem smo poročali v prejšnji številki) priredila v dvorani Slomškovega doma javno diskusijo z avtorjem scenarija za filma „Vas ob 'meji“ Thomasom Pluchom. Diskusije se je udeležilo mnogo ljudi, precej jih je prišlo izven Celovca in Pluch je odgovarjal na številna kritična vprašanja. Po diskusiji smo avtorja prosili za kratek razgovor, ki ga objavljamo v rubriki Gost v Našem tedniku. Naš tednik: Diskusija je bila dobro obiskana in precej razgibana. Kaj menite vi o samem povabilu na diskusijo? Pluch: To me je zelo razveselilo, ker je film v prvi vrsti namenjen Korošcem. Povod za film so koroška razmerja. Skušal sem pa v njem opisati tudi splošne človeške usode tega stoletja. Ker je prav tu, v svoji zibelki, sprožil močne reakcije, pomeni, da je zadel v živo. Naš tednik: Se vam zdi samoumevno, da so vas povabili na razgovor Slovenci ali pa bi morda bilo bolj običajno, če bi vas povabila nemškogovoreča stran? Pluch: Pri obeh bi mi bilo prav. Ker pa je govora o koroških Slovencih, mi je seveda bolj prav, da so me povabili Slovenci. Naš tednik: Kaj menite o diskusiji? Pluch: Nisem bil samo infor-mant, ampak diskusija je bila zelo živa in sem bil že zato dobro razpoložen. Po mojem je bila dobra diskusija. Naš tednik: Po eni strani pravite, da ste hoteli opisati in prikazati splošne usode, po drugi pa ste v diskusiji rekli, da ste se zavestno oprli na dva pola — Karničarja in Šelandra in to iz filmsko-tehničnih razlogov. Mar to ni nasprotje? Pluch: Izhajal sem tega, da so povsod usode, ki bi se načelno pripetile v našem stoletju. V konkretnem primeru pa samo tu na Koroškem. To je enostavno tisti čas, ko je večkratna menjava politične oblasti pogojevala večkratno medsebojno obračunavanje, a to ne samo na Koroškem, temveč v mnogih krajih Evrope. Obe vojni sta prinesli mnogo gorja nad ljudi in sta sprevrgli celotno življenje. Zato mislim in to vem tudi iz koroških reakcij, da obstajajo določene analogije, zveze z razmerji in da so se povsod ljudje z njimi identificirali. Naš tednik: Koroški Slovenci drugega dela filma „ Vas ob meji“ niso gledali z navdušenjem, ker film niti ni omenil in upošteval važnih podatkov in dogodkov za slovensko narodno skupnost. Ste računali s tem, da bo zaradi tega padla kritika? Pluch: Stvarnih ugovorov, ki bi name napravili vtis in iz katerih bi bilo razvidno, da je moja krivda, če je kaj izpadlo, danes nisem zasledil. Edina točka, za katero mi je žal, je šolski štrajk. V scenariju je, v filmu pa iz časovnih razlogov ni mogel biti upoštevan. Bolj me pa boli občutek Slovencev, da se znajdejo v filmu v slabi luči. Tega pa niti jaz niti snemalni tim ni nameraval. Prikazan naj bi bil v filmu boj malih ljudi proti sencam visoke politike, ki nanje padajo. Naš tednik: Navzoči so bili tudi člani in pristaši hajmatdin-sta. Ti niso ničesar rekli... Pluch: ... očitno niso imeli kaj povedati. Zame je to bilo zelo kuriozno. Naš tednik: Boste po predvajanju tretjega dela spet prišli na diskusijo? Pluch: Rad, če me boste povabili. Franc VVakounig vadi spisala kar Milka sama. Zgovoren dokument so pričevanja iz hitlerije in, kakor že prej omenjeno, „nemški“ hujskaški plakat iz Gorenč iz decembra 1953. Prav bi bilo, če bi ta album (pesmi so primerne tudi za razne prireditve) imela vsaka slovenska družina na Koroškem. Dobite ga v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. JLJJ naš tednik, tdž mladina za mladino Pišeta Kristijana Grilc in Rudi Vouk Premieri lutk in odra „mladje“ sta mimo. Predstavili smo se tudi že staršem in profesorjem v Tinjah. Zdaj se je spet začelo naše „misijonsko“ delo po našem podeželju. Vsakemu izmed vas je govoto znana pomembnost tega dela, saj sta ti dve skupini skorajda edini, ki prinašata slovensko besedo med naše najmlajše in med našo mladino. Tole delo pa je še prav posebej važno v obrobnih krogih, kjer že močno napreduje asimilacija in je na vaseh samo še redko slišati slovensko besedo. Kljub uspešnemu delu teh dveh skupin pa ne smemo prezreti kopice težav. Prva in največja izmed njih je tale, da se igralci iz leta v leto menjajo; tako se včasih dozdeva, da ni nobenega napredovanja, saj se morajo novi člani vsako leto znova naučiti „umetnosti“ dobrega igranja. Druga težava pa je, da obe skupini slej ko prej vzdržuje samo KDZ in ni nobenega mentorstva. Tako kljub deset —■ oz. šestletnemu delovanju ne obstaja nikakeršen arhiv, ki bi pričal o doslejšnjih uspehih. Čas bi bil, da bi se „mladje" obširno predstavilo javnosti, na primer v obliki brošure. Sploh imajo člani včasih občutek, ko da bi delali zaman, ko pa se nekaterim očitno zdi, da je ves ta idealizem, ki ga vnašamo v naše delo, nekaj povsem samoumevnega. Kljub vsem upanjem naših organizaciji in Zveze kulturnih organizacij Slovenije, doslej tudi še ni uspelo izučiti iz naših vrst lastnih režiserjev. Vzroke za to smemo iskati v vzgoji naših šol, predvsem Slovenske gimnazije, ki se doslej niso dosti brigale za gledališko dejavnost. Tisti, kateri pa so si izbrali študij režije, pa se žal ne vračajo v zadostni meri nazaj na Koroško. Tako smo še vedno navezani na naše jugoslovanske prijatelje, za kar smo jim zelo hvaležni, kar pa njim in tudi nam pripravlja precejšnje težave. Oder in lutke „mladje“ sta dva bistvena stebra Koroške dijaške zveze, saj v teh dveh skupinah najbolje dokazujemo to, da je KDZ eden izmed važnih faktorjev slovenskega življa na Koroškem. Približno 400 nastopov lutkarjev in 150 nastopov odra od začetka delovanja naprej, pove dosti. Petek, 10. decembra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz kulturnega življenja. Sobota, 11. decembra: 09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Nedelja, 12. decembra: 07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 13. decembra 14.10—15.00 Koroški obzornik — Zbori pojo. Torek, 14. decembra: 09.30—10.00 Za našo vas. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Minute z... rdeče, rumeno, zeleno. Sreda, 15. decembra: 14.10—15.00 Koroški obzornik. — Solistična glasba. — Naša beseda. 21.00—22.00 25 let Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu — diskusija. Četrtek, 16. decembra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Družinski magacin. Zanimiv pogovor s tržaškim pisateljem Je Mojz Rebula krščanski pisatelj*. Pred kratkim smo v podlistku predstavili slovenskega pisatelja iz Trsta Alojza Rebulo, objavili smo novelo »Ob uri najkrajših senc«. Vinko Ošlak je napisal o pisatelju članek in zdaj se je Janko Ferk z njim pomenil o njegovem delu. zafilozofiral v „omejitev“, v ta naš kozmični pogoj, bom rekel samo: da, pisati v slovenščini je vsekakor omejitev na majhen geografski in kulturni prostor. A čutim jo samo kot eno — in še daleč ne najhujšo — izmed omejitev, s katerimi me je zakoličila usoda. Ste prisotni v italijanski kulturi? Vas prevajajo? Rebula: Ne, v italijanski kulturi ne eksistiram. Kolikor se je doslej kakšen Italijan zanimal zame, ni vredno besede. V itali- NT: Bili ste, ko ste začeli pisati, dvojezičen avtor. Zakaj ste se potem odločili „samo“ za slovenščino? Rebula: No, dvo- ali večjezičen sem bil dejansko samo v svojem srednješolskem dnevniku. Pisal pa ga nisem toliko iz psihološke potrebe, kolikor da bi se jezikovno uril, in to predvsem v svojem prepovedanem jeziku, v slovenščini, pa tudi v francoščini in celo v klasičnih jezikih. V italijanščini pa nisem menda vanj napisal niti stavka, čeprav je bila jezik šole in zavoda. Res, svojo prvi literarno reč — nekaj dramskega — sem napisal v italijanščini, a tisto je bilo zavodsko naročilo. Potemtakem se mi za slovenščino ni bilo treba nikoli odločiti, ker tudi nisem nikoli obstal na razpotju Slovenščina-ltalijanščina. Skušnjava, da bi postal italijanski ali tudi samo dvojezičen pisec, me ni nikoli obšla, šeprav sem človek skušnjav. NT: Mislite, da pisati „samo“ v slovenščini ni nekakšna omejitev na črto Celovec-Ljubljana-Trst? Rebula: Kaj pa oženiti se z eno samo žensko? Izbrati si en Pisatelj Alojz Rebula z ženo Zoro Tavčar-Rebula, tudi pisateljico. sam poklic? Odločiti se za eno samo vero — ali ni v vsem tem prav tako omejitev? Sploh priti na ta svet, ali ni to pasti v same omejitve, začenši z eno samo epidemično vrečo in z nekaj pičlih desetletij življenja? Ampak, da se ne bom tako janščini doslej tudi ni izšlo nič mojega, vsaj literarnega ne. Pač pa sem pred pol leta podpisal z milansko založbo Jaca-Book pogodbo za prevod knjige Smer nova zemlja. NT: Čeprav ste že sami drugim zgled, bi rad vprašal, kog& _______________________________ezgd Edvard Kocbek Ogenj 5. „Ljubezni?“ je ponovil kakor v sanjah. „Res je, nič ni bolj pohujšljive-ga od ljubezni in nič bolj človeškega od sovraštva." „Ne sovražim te.“ „Kar koli rečeš, je od hudega. Če praviš, da me ljubiš, ogražaš red sveta, če praviš, da me sovražiš, izdajaš kristjana v sebi.“ Ostro sta križala meče. „ln ti! Če praviš, da se bojiš smrti, slabiš dobro, in če praviš, da se je ne bojiš, krepiš zlo. “ „V srce ti vidim, laže je živeti od sovraštva kakor umreti od ljubezni." „Rekel sem ti, smrt ni niti najhujša muka niti najvišja žrtev." „Red je dobil prvenstvo nad ljubeznijo. S tem smo se učinkovito približali svojemu nasprotniku. Tudi zato si naša skupna žrtev." Na smrt obsojenega fanta je prevzela vrtoglavica. Začel se je bojevati z grozo, ki je prihajala iz vseh vlaken njegove telesne biti ter mu stikala duha. Zadrhtel je ob misli, ker ga ta s svojimi dogodkom neznansko prerašča. Z največjim naporom je hotel dojeti, da je človekova smrt nesmiselna, ker popolnoma nakjlučno napravi konec bivanju, ki je po svojem bistvu upanje, načrtovanje, in naravnano v nikoli končan razvoj. Zdaj ga je pretresla še hujša resnica. Spoznal je, da človek ne veruje več v svobodo, kajti svobode ni brez ljubezni do bližnjega. Srce ga je začelo fizično boleti. Hotel je izoblikovati svojo misel, pa je le zajecljal: „ Moram iti do kraja ..." Žgur se mu je približal in dejal: „Ata te ne more rešiti nič tistega, za kar umiraš?" Tedaj se je zravnal in razširil oči, kakor da bi se mu odprl razgled na neznano pokrajino. Dež je še vedno šibal nočni svet. V hipu ga je spreletela silna moč, da se je skoraj opotekel. Težko je dihal, ko je lovil ravnotežje na temnem površju življenja. In naenkrat je zagledal jasnino pred seboj: Smrt je najvišja preizkušnja, v smrti sem tak, kakršen sem, s smrtjo se bom pretehtal in odkril svojo težo, ki se mi je skrivno zjedrila. Že jo čutim .. . Vzkliknil je: „Ne moreš mi več do živega. Na dveh različnih straneh sveta stojiva. Moja nesreča je bliže resnici. Ti pa si raje varen kakor nesrečen, to je laž sleherne oblasti." Tedaj je skozi šumni dež hipoma zaregljala strojnica. Takoj za njo se je usula vrsta strelov iz pušk in zopet prenehala. Obstala sta negibna in nista mogla presoditi, iz kakšne daljave se oglašajo. Tonetu se je zdelo, da merijo v davno določene cilje in jih nepreklicno zadevajo. Kaplan je povzel: „Praviš, da ti ne morem več do živega?" „Ne.“ „Potem mi je laže." Kaplan se je nekaj trenutkov obotavljal, preden je rekel: „Poslušaj me!„ Tone je zagledal ogenj v njegovih očeh. „Preden se poslovita, ti moram še nekaj povedati. Nič ti nočem zamolčati. Čiste račune bi rad imel s teboj ..." Tone je dvignil glavo in napeto prisluhnil. Zdelo se mu je, da se je velikanska hitrost še povečala. Petrolejka v zidni vdolbini je zaplapolala, videl je, kako je kaplanu spodnja ustnica zadrhtela. Kakor skozi zamolklo meglo je zaslišal njegov glas: Jaz sem te naznanil Italijanom ..." Tonetu se je drobovje skrčilo od nenadne praznote v prostoru, kakor da bi ga zajelo vesoljno guganje. Zastrmel se je vanj, odpiral usta, pa ni mogel nič reči. Šele čez nekaj časa je pogledal v okno: „Zdaj je tudi meni laže." Žgur je povesil glavo in obstal na mestu, Tone pa je stopil k oknu, ki je skozenj še vedno šumela godba enakomernega in spokojnega dežja. Dež je močil nemirna krila duha in lajšal utrujenost telesa. Od vsepovsod je vstajala vlažna omama in nagibala človekovo glavo k počitku. Štrene dežja so še vedno padale navpično, vendar se je njihova ostrina ublažila, številni prepletajoči se zvoki so ustvarjali prisluh venomer šepetajočih' melodij. Tone se je obrnil k Žgurju, ki je čemel ob zidu in zlezel v dve gube. Rekel mu je: „Hvaležeh sem ti.“ Judi jaz bi rad bil tebi." „Ne moreš." „Rad bi ti izpolnil poslednjo željo." Obsojenca je spreletelo: „lmam jo!" „ Govori!" Počakal je za hip, potem pa spregovoril šepetaje: „Stopi na moje me-sto . . .“ . Zgur se je premaknil, da mu je ce vel j zaškripal, in ni nič rekel. „To je moja želja, “ je dodal Tone. Takrat šele je kaplan odgovorih „Ne žrtvujem se za človeka, temveč za idejo." „ln kot duhovnik?" _ , „Ne rešujem telesa, temveč dušo. „Za tvojo dušo gre." Duhovnik ni več odgovoril. Nastala je tišina. Tone jo je prekinil z mirnirnj besedami: „Vprašal sem te le, da D te do kraja pretehtal." Ni vedel, kaj naj mu še reče. Maj' sikak duhovnik, ki spremlja človek od rojstva do smrti in spoznava vedn le njegove grešne zadeve, postan prej ali slej neobčutljiv za človekov čisto in svetlo bistvo ter ravnodusn gleda na njegove poslednje reči. Zgurju pa je začutil igro zlega duha- Zdrznil se je in začel hoditi po tenj nem prostoru. Začudil se je nad svo jim gibanjem, začel se je vračati svoje telo. Kljub neskončni utrujenos je začutil novo spremembo v seb. zdelo se mu je, da je lažji in enosta nejši. Čuti so mu postajali prozorne] in dovzetnejši. Mnogokrat v življenj je doživel bližino stvarstva in plemen to st njegovih prvin, zdaj je odkril nJ govo prabližino in neminljivost. Dez J šumel, kakor bi zvenele orgle iz_d Ijave, slovesno in zadržano, vzvišen^ naš tednik radio-tv/7 v' cenite, mislim na pisatelje, umetnike in druge velike duhove? Rebula: Umetniška, filozofska 'n znanstvena genialnost me je včasih čarala sama po sebi. Da-D®s me more pritegniti samo, je vsaj odprta etosu, kolikor n' že njegova zavestna nosilka. Kjer ni etosa, je nič, nič pa mi je absolutno nezanimiv. Sicer Pa kjer šari nič, tudi zadnje stvarjalske veličine ne more bi-ti- Moje simpatije? V šolski strokovnosti se ne morem nikoli načuditi na primer Platonu, Ta-c'tu in Avguštinu, vso italijansko literaturo bi dal za Danteja, ruska literatura mi je mannov-sko „sveta“ od Gončarova do Solženicina, izmed Angležev bi pustil vse druge in vzel Nevvma-na, izmed Francozov Pascala in velikana misli in vesti v tem našem stoletju Maritaina. NT: Je Alojz Rebula krščan-sk/ pisatelj? Rebula: Krščanstvo je bilo za-me odrešujoč pristan, kamor sem pred dvajsetimi leti izvlekel svoj raztreščeni življenjski splav. Seveda ne zato, da bi ga Jam položil v dok, ga krpal in božal, v milem zatišju. Kdor si Predstavlja krščansko sidrišče tako — morda Taras Kermau-Per, sodeč po kakšnem špiklja-ju na moj račun —, je v totalni zmoti. Rečem mu samo: kar naj Poskusi tisto idilo, pod jamborom Križa! Ne, pristan je pomenil samo nov odhod, nove peri-Ple in tudi viharje, samo z neko Prisotnostjo na krovu. Z njega seveda nisem mogel ne smel brcniti literature. Čeprav brez kakšne prometejske vročice, sem pisal naprej. Takrat sem se nelo lotil svojega najobsežnejšega romana. No, pisal sem brez kakega zadrtega namena, da bi spreobrnil svet — za kaj takega tudi premalo verjamem v literaturo —, a tudi brez kompleksa pred svojim Credom. Vsekakor z zavestjo, da Prisotnosti na krovu, ki je moj smisel in moja tolažba, ne morem odsloviti tiste dnevne ali nočne ure, kadar pišem na primer roman. To bi bilo dvoživkarstvo. To ne bi bilo dosledno. Zato bi bil v zadnji konsekvenci samo ponosen, če bi iz moje pisarije izhajal duh, zaradi katerega bi me kdo mogel imenovati krščanskega literata. Sicer pa bi bil to prhek ponos, saj krščanstvo ni literatura. Je nekaj strašnejšega: je življenje. NT: Obligatno vprašanje: Vaše mnenje o koroško-slovenski literaturi. Rebula: Obligaten strokovni molk. Kako naj sodim sokopače v istem vinogradu, celo v istih manjšinskih plantah? Tole bi rekel: Primorci in Korošci se varujmo dveh tečajev, okrog katerih se rad zasuče provincializem — prostaškosti na eni in pre-cioznosti na drugi strani. „Mlad-je“ pa bo moralo pogledati tudi čez Karavanke, v širši slovenski prostor, in zaznati tudi rast središčnega drevesa, v katerega danes poganja, kolikor poganja, duh vseh treh naših Slovenij. NT: Zahvaljujem se za pogovor in Vam želim vse najboljše pri delu! TINJE PRIPRAVA NA ZAKON, nem. Čas: v soboto, 11. 12., od 9. do 19. ure in v nedeljo, 12. 12., od 8. do 17. ure Voditelj: Jože Kopeinig in tim: zdravnik, duhovnik, sodnik in mati Tečaj za spretne roke: STENSKE ZVEZDE Čas: torek, 14. 12., od 14. do 20. ure Voditeljica: sr. Lucija Klemenjak DUHOVNE VAJE ZA starše, duhovnikov, semeniščnikov, laiških teologov in veroučiteljev, slov. „Viri duhovnega življenja" Voditelj: žpk. Ivan Antolič 'n trezno hkrati, znamenje vesoljnega Qopadenja. Hodil je in se ni mogel ustaviti. Petrolejka je zagorela z daljam plamenom, prostor je postal svet-leJsi in prijaznejši. Ustavil se je. Začel seje poslavljati od spoznav, doživetij, spominov in uPov. Spomnil se je morja in planin, Julijske žetve in snega, sonca in mesečine, tovarišije in samote v naravi. JUel se je za roke in stisnil prste. yut|l je, kako se oklepa zemlje z ro-Kemi in kako z nogami raste iz nje. Poznal je, da se ni ničemur izneve-1 ’ kar je spoznal za svoje, zvest je stal vsemu, kar je ljubil. Srce mu je merezala bolečina vseh bolečin, ka-or še nikoli nobene ni začutil. Jemal !e slovo od sveta, ki ga je ljubil. Ka-°[ sredi sanj je pomislil: prihodnji ez me bo nahranil in napojil že v zemlji. Odtrgal se je' z mesta in se postavil bledega Žgurja, drhtel je po Sem telesu in skoraj bi se ga bil Pnjel z dvignjenimi rokami. Vedel je, a se ne more enakopravno in enako esnično pogovarjati z nikomer dru-y|rT1 razen s samim seboj. Vendar je Povzdignil glas in zakričal nad kapla-°rri’ kakor da se v neskončno dalja-, ...Pogovarja z nekom drugim ter ga kllCe za pričo: »Tu sem in tak sem. Iz trenutka m rastel, toda ljubezen do zemlje e ni zasužnjila, okrepila je mojo obodo. Zdaj vem, da sem rešen ča-v videza. Nobenega konca se ne ■ poznal sem vedno le nov zače- tek. Nihče me ne more ubiti, nihče me ne more izničiti!“ Tedaj se je streljanje vnovič oglasilo, bliže in še bolj srdito. In vnovič je naglo prenehalo. Opazila sta, da je začel tudi dež pojemati., Iz teme se je oglasil utrujen glas: „0prosti mi . . .“ Tonetov glas je bil hripav, ko je odgovoril: „Pomilujem te, prekleti te pa ne morem.“ Kaplan je stopil iz teme, v rokah je držal vijoličasto štolo, ki si jo je medtem snel z vratu. Njegov ozbra je bil bled. Izgubljeno je rekel: „Potem me ne potrebuješ več?“ Tone je zakričal: „Ali sem tudi ver-nejši od tebe? Ostani! “ Bledi duhovnik g aje nerazumevajoče gledal: „Čemu?“ „Kot človek mi ne moreš pomagati, toda ostala ti je posvečena roka." „Ne norčuj se,“ je drhtel Žgur. „Kako boš pokleknil, upornik?" „Ne skrbi! Kdor pozna dom v času in prostoru, ga bo spoznal tudi v večnosti in neskončnosti." „Ne potrebujem tolažbe, potrebujem odvezo." Tone se je spomnil besed, ki jih je ljubil: veri ni nič bolj tuje od tolažbe. Kdor veruje v Boga, mu ni do tolažilnih besed. Sleherna tolažba v nesreči oddaljuje od resnice. Dvignil je glavo, glas mu je postal ukazujoč: (Dalje prihodnjič) 1 AVSTRIJA PETEK, 10. decembra 1982: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Stvar s Styx — 12.15 Prisma — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Madita — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Derik — 21.20 Made in Austria — 22.10 Šport — 22.20 Nočni studio — 23.20 Poročila. SOBOTA, 11. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Advent na Tirolskem — 11.25 Veleslalom moških — 13.00 Poročila — 14.25 Žena mojih sanj — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Od otrok za otroke — 17.30 Dogodivščina danes — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Stavim, da .. . — 22.05 Šport — 22.25 Klimbim — 23.10 Poročila. NEDELJA, 12. decembra: 11.00 Ura tiska — 15.10 Fantič z zelenimi lasmi — 16.30 Slike v ogledalu — 16.45 Lutkovna predstava — 17.15 Muminsovi — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Operni vodič — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 Adventni pogovor — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 La cenerontola — 22.30 Šport — 22.45 Poročila. PONEDELJEK, 13. decembra: 9.00 Poročila —- 9.05 Am, dam, des — 9.30 Pogled v lonec — 10.30 Junak žensk — 12.00 Iz parlamenta — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Madita — 17.55 Za lahko noč — 18.00 To je ostalo od orla — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.15 McCIoud — 22.15 Šport — 22.45 Poročila. TOREK, 14. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Smuk — 12.15 Šport ob ponedeljkih — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Tudi veselje mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dick Turpin — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Argumenti — 21.30 Slike v ogledalu — 22.15 Literarna revija — 23.00 Poročila. SREDA, 15. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Tudi veselje mora biti — 9.35 Francoščina — 10.05 Šolska TV — 10.30 Smučarska tekma za svetovni pokal — 11.45 Argumenti — 13.00 Poročila — 17.00 Kasperl — 17.30 Madita — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Teleski — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Vrata s sedmimi ključavnicami — 21.45 Poročila. ČETRTEK, 16. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.30 Šolska TV — 11.30 Smučarsko tekmovanje za SP — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Madita — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosim za mizo — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki —- 19.30 Čas v sliki — 20.15 Grad s poznimi gosti — 21.15 Hrvaška — 22.00 Šport — 22.50 Poročila. PETEK, 10. decembra: 16.45 Iz parlamenta — 17.30 Naša šola — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 „Prerezi" — 21.00 Raziskavanja — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Cincinnati Kid — 0.00 Poročila. ■■■n m M 1 Im j SOBOTA, 11. decembra: 16.15 Dunajčani — 17.00 Ljuba družina — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Šport — 19.30 Čas v sliki — 19.00 Trailer — 19.50 Ljudski odvetnik — 20.15 Mirandolina — 21.55 Vprašanja kristjana — 22.00 Smrt v rdečem Jaguarju — 23.45 Sto mojstrskih del — 23.35 Poročila. NEDELJA, 12. decembra: 16.30 Adventno petje — 17.00 „Prerezi" — 17.45 Physical — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Kraj dejanja — 21.45 Apropos film —- 22.30 Uporniki Liang shan Po — 23.15 Sto mojstrskih del — 23.30 Poročila. PONEDELJEK, 13. decembra: 18.00 Znanje danes — 18.30 Križarjenje svetovnega popotnika — 19.00 Kam s strahom? — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Družina Merian — 21.05 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Aliče — 23.50 Poročila. TOREK, 14. decembra: 16.30 Iz parlamenta — 17.45 Šolska TV — 18.00 Orientacija — 18.30 Keižarje-nje svetovnega popotnika — 19.00 Kam s strahom? — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kviz v rdeče belo rdečem — 21.03 Dalas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. SREDA, 15. decembra: 16.45 Iz parlamenta — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Križarjenje svetovnega popotnika — 19.00 Kam s strahom? — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Cafe central — 21.05 Pod soncem nič novega — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Umetnine — 23.05 Poročila. ČETRTEK, 16. decembra: 16.30 Iz parlamenta — 17.45 Šolska TV — 18.00 Na poti po Avstriji — 18.30 Križarjenje svetovnega popotnika — 19.00 Kam s strahom? — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Udo '82 — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. PETEK, 10. decembra: 9.25 Slalom za ženske, 1. tek — 11.55 Slalom za ženske, 2. tek — 16.15 Poročila — 16.20 Dvojčka — 16.55 Slakom za ženske — 17.55 Čez tri gore — 18.25 Obzornik — 18.40 Spoznavanje naše naravne dediščine — 18.55 Za zdravo življenje — 19.10 Risanka — 19.30 TV D — 20.00 Koncert ob dnevu človekovih pravic in 35-letnici sodelovanja z UNICEFOM — 21.35 Zrcalo tedna — 21.55 Nove tigrove brigade — 22.55 Poročila. SOBOTA, 11. decembra: 8.00 Poročila — 8.05 Mišje prigode — 8.15 ZBIS-Modri zajec — 8.30 Samo Katka — 9.00 Dvojčka — 9.30 Pisani svet — 10.00 Povezave — 10.50 Komur se posreči ogreti in oživeti samoto, ta je osvojil svet — 11.25 Superveleslalom za moške — 13.00 Ljudje in zemlja — 15.20 Poročila — 15.25 Rojen za boj — 16.55 P J v košarki: Jugoplastika: Zadar — 18.30 Naš kraj: Strane — 18.45 Ciciban, dober dan — 19.05 Zlata ptica — Lenuhove sanje — 19.10 Risanka — 19.30 TV D — 20.00 Sobotna TV križanka — 21.35 Lepi par — 23.00 Poročila. NEDELJA, 12. decembra: 9.10 Poročila — 9.15 Živ, žav — 10.00 Človek in pol — 11.05 TV kažipot — 11.25 Slovenski pihalni orkestri — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 14.15 Živeti z naravo — 15.00 Sled — 15.50 Poročila — 15.55 Rokomet: Metaloplastika : Steaja — 17.20 Športna poročila — 17.30 Kačji strup — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.30 TV D — 20.00 Kože — 21.15 Športni pregled — 21.45 Poročila. PONEDELJEK, 13. decembra: 8.35 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.00 Poročila — 17.05 Povezave — 17.55 Tretje obdobje — 18.25 Obzornik — 18.45 Za mlade — 19.15 Risanka — 19.30 TV D — 20.00 Eve-resto — 21.00 Kulturne diagonale — 21.40 V znamenju. TOREK, 14. decembra: 9.25 Slalom za moške, 1. tek —- 11.25 Slalom za moške, 2. tek — 15.20 Šolska TV — 16.35 Poročila — 16.40 Mišje prigode — 16.50 Mali svet — 17.25 Slalom za moške, posnetek — 18.25 Ljubljanski obzornik — 18.40 Čas, ki živi: „V imenu fašizma" — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Slovesna otvoritev športne dvorane Zet ra — 20.50 Berlin- Alexanderplatz — 22.40 Poročila. SREDA, 15. decembra: 8.35 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.55 Nogomet: Jugoslavija : VVales — 17.20 Poročila — 17.25 Ciciban, dober dan — 17.40 Samo Katka — 18.10 Okrogli svet — 18.25 Koroški obzornik — 18.40 Niške zborovske slovesnosti — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Pusta dežela — 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.35 Miniature — 21.55 Poročila. ČETRTEK, 16. decembra: 9.25 Slalom za ženske, 1. tek — 11.55 Slalom za ženske, 2. tek — 15.15 Šolska TV — 16.30 Poročila — 16.35 Pedenjžep — 16.55 Slalom za ženske, posnetek — 17.55 Mozaik kratkega filma: Trening mladih atletov — 18.25 Obalno-Kraški obzornik — 18.40 Po sledeh napredka — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Glasbeni četrtek — 21.10 Portreti — 21.30 V znamenju. PETEK, 10. decembra: 17.10 Test — 17.25 TVD — 17.45 Mali svet — 18.15 Namesto top liste — 18.45 Glasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Porota — 21.00 Zagrebška panorama — 21.15 Izbrani trenutek — 21.25 Nočni kino: Philadelphija, prihajam. SOBOTA, 11. decembra: 15.50 Test — 16.05 Pusti me pri miru — 17.05 Dediščina za prihodnost — 17.55 Naša leta — 18.55 Ljudska ustvarjalnost — 19.30 TVD — 20.00 Glasbeni oder — 20.30 Poezija — 21.05 Poročila — 21.10 Feljton — 21.40 Športna sobota —- 22.00 Iz klasičnega vrta. NEDELJA, 12. decembra: 15.00 Mihajlo Strogov — 16.45 Nedeljsko popoldne — 18.55 Risanka — 19.30 TVD —- 20.00 Življenje na zemlji — 20.55 Poročila — 21.05 Lov za zakladom. PONEDELJEK, 13. decembra: 17.25 TVD — 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno — 18.00 Narodne pravljice — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Sedem stopnic do glasbe — 19.00 Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Raziskovanja — 20.45 Zagrebška panorama — 21.05 Pojem pesnike. TOREK, 14. decembra: 17.25 TVD — 17.45 Pisani svet — 18.15 Čas knjige — 18.45 Dnevnik 10 — 19.00 Reportaža z nogometne tekme Jugoslavija : VVales — 19.30 TVD — 20.00 Folk parada — 20.45 Zagrebška panorama — 21.05 Gnezdo revolucionarjev. SREDA, 15. decembra: 17.25 Nogomet: Jugoslavija : VVales — 19.30 TVD — 20.00 Vučistrah — 21.40 Zagrebška panorama. ČETRTEK, 16. decembra: 17.25 TVD — 17.45 Za mano, dečki — 18.15 Znanost — 18.45 M up pet Show — 19.30 TVD — 20.00 Obarvana svetloba. 8/šport/kronika _UJ naš tedniki O* INOZEMCI SO OPUŠČENI DAVKA NA PRESEŽNO VREDNOST! Eroffnungsangebote - Filmmaterial - Dez. '82 AGFA CT-18135/36 Diafilm o. Rahmung statt ^297"- 99,-KODAK Super 8 Schmalfilm 15 m statt .1397— 1H»- 3 Farbfilme fiir 24 Farbbilder statt 2&T,— 99,- 5 Ilford SW-Filme 36 Aufnahmen statt 2957- 222,- SENSATIONELL! LEITZ DIAPROJEKTOR R150 autom. Diaprojektor ■* QQA kompleti mit Lampe nur x. 7Zu," FOTO ME ISTE RL — Dokaz uspehov! FOTO MEISTERL Weihnachtstip! 1 FarbvergroBerung 20x27 cm und 1 Bilderrahmen mit Antireflexglas von Ihrem eigenen negativ flfl statt 158^0 J s , " AGFA OPTIMA 335 vollautomatische Kleinbildkamera (Negativ- format = 24x36 mm) klein und handlich nur / /U,* FOTO MEISTERL — Nudimo osebne strokovne nasvete! Das „kleine Geschenlcl Kugelschreiber mit Digitaluhr, Datum-anzeige und GroBraummine im qq eleganten Design nur s J, * SCHMALFILMER ACHTUNG! 1000 W Geblaseleuchte m. Sicher-heitsglas FLECTALUK XM-10 stattJ9907- nur 790," FOTO MEISTERL — Možnosti zamenjave! veV o Unsere Blitzgerateaktion 590,-398,- Vivitar 225, Leitzahl 25, Thyristor, 2 Automatikbereiche nur SUNPAK Auto 170, Leitzahl 17 kleines Computerblitzgerat Vergessen Sie nicht! Farbgltickwunschkarten von Ihrem Negativ, sind ein nettes, personliches Geschenk (mit Text und Kuvert - ab 10 Stiick) FOTO MEISTERL — Z najnižjimi cenami garancija za najboljše! Der groBe SpaB daheim und untenvegs: POLAROID Sofortbildkameras Z. B. POLAROID 1000 Supercolor stattjZ90f- nur 590,- Najboljši za Vaš hobby! ** ~ ! N . ..und noch ein Knuller! VASHICA MF-2: die KOMPLETTE vollautomatische Kleinbildkamera m. eingebautem Elektronenblitz -7 vU,- Tasche obl. 190,- Ko ste prebrali naše ponudbe, ste ugotovili, da smo se tudi letos najbolje potrudili, da Vam lahko posredujemo privlačne ponudbe po odličnih cenah. Upam, da se boste rade volje posluževali ugodnih ponudb. Želimo Vam mirne praznike in obilo veselja z Vašim hobijem Vam želi M' 14. Koroški kulturni dnevi od 27. do 29. decembra 1982 10.-Oktober-StraBe 25, 9020 Celovec, Mohorjeva SPORED PONEDELJEK, 27. 12. 1982 9.30 Otvoritev 10.00 Feliks VVieser, Matevž Grilc: Informacija o položaju slovenske skupnosti na Koroškem 11.00 Teodor Domej-Avguštin Malle-Marjan Šturm-Janko Malle: 40-letnica pregona in upora koroških Slovencev 14.30 Teodor Domej: Ob 75-letnici organiziranega kulturnega dela med Slovenci na Koroškem: Ustanovno obdobje kulturno-prosvetnega dela osrednjih kulturnih organizacij 16.00 Predstavnika KKZ in SPZ: Načrti in cilji kulturno-prosvetnega dela osrednjih kulturnih organizacij. 19.30 Pričevanja: Pregon in upor TOREK, 28. 12. 1982 9.00 Janko Pleterski, Hanns Haas, Dušan Nečak: Koroški Slovenci in delavsko gibanje Janko Pleterski: Obdobje do leta 1920 Hanns Haas: Obdobje od leta 1920 do leta 1938 Dušan Nečak: Obdobje po drugi svetovni vojni 14.30 Alenka Tuta Rebula: Narodno vprašanje v Trstu — raziskava med slovenskimi delavci 15.30 Robert Minnich: Prilagoditev in družbena identiteta v Ukvah. Nekaj prvih vtisov o kulturi marginalne skupine v Kanalski dolini 19.30 Kulturna prireditev v režiji SPZ in KKZ SREDA, 29. 12. 1982 9.00 Gunter Scheer: Akcije in cilji akcijskega fonda za gorska območja in razvojne tendence v kmetijskih področjih s slabo razvito strukturo 10.30 Franz Greif: Razvoj kmetijstva na Koroškem po letu 1945 Zaključek 14. Koroških kulturnih dni Slovenska športna zveza je letos že tretjič vabila na namiznoteniško prvenstvo posameznikov, ki je bilo zadnjo nedeljo v farni dvorani v Selah. Naj prvo je organizator turnirja Mirko Oraže pozdravil v imenu ŠZ vse navzoče. To prvenstvo naj bi nagovorilo čim več slovenskih, aktivnih in neaktivnih namiznoteniških igralcev. Letos se je tega prvenstva udeležilo devet aktivnih športnikov iz Sel in Obirskega. Igrali so v dveh skupinah, se pravi mladinci, roj. po 1. juliju 1965 v skupini B in člani v skupini A. Ker je bilo vse skupaj le devet igralcev, se je igralo vsak proti vsakemu, kar je predvsem tudi namen tega prvenstva, da igra vsak več tekem in si tako nabere več rutine. Po napeti tekmi proti Gerhardu Brumniku, je po- stal Vladimir Smrtnik slovenski prvak pri mladincih (brez poraza). Brumnik drugi, tretji pa Do-beitz Matej (vsi SŠK Obir). V skupini A pa je bila borba za naslov prvaka še hujša. Saj moramo nasplošno reči, da se je nivo slovenskih igralcev od lani na letos znatno zboljšal. Po šestih tekmah so imeli trije igralci po šest zmag in med temi tremi je morala pasti odločitev, ko so igrali med seboj. Kot prva sta se pomerila brata Zdravko in Franc-Jožef Smrtnik in v napeti tekmi je Franc-Jožef zmagal. Zdravko Smrtnik je tudi proti Mirku Oražeju izgubil in tako se je finale glasil kot lansko leto: Mirko Oraže — Smrtnik Franc-Jožef. V zelo napeti tekmi je zmagal Mirko Oraže in si tako zopet po kratki pavzi, lani je zmagal Smrtnik Franc-Jožef, priboril naslov slovenskega prvaka 1982. Na koncu pa se je predsednik SŠZ, Danilo Prušnik vsem navzočim prav lepo zahvalil in podaril- diplome in prekrasne kolajne. Slovenski prvak: 1. Mirko Oraže (DSG-Sele), 2. Franc-Jožef Smrtnik (SŠK Obir), 3. Zdravko Smrtnik (SŠK Obir), 4. Vladimir Smrtnik (SŠK Obir), 5. Gerhard Brumnik (SŠK Obir). CJO Namizni tenis: Slovenski derbi Zadnjo soboto sta si v Železni Kapli stali nasproti edini slovenski moštvi, ki nastopata v prvenstvu Koroške namiznoteniške zveze: Sele, ki so lani izpadle iz Koroške lige in SŠK Obir, ki je iz drugega razreda vstopil v 1. razred B. Obirčani so na tihem mislili na zagotovljeno zmago, saj so imeli na lestvici dve točki prednosti, in zato se je tudi razvila napeta tekma. Obirčani so po zmagi Stanka Haderlapa in Franc-Jožefa Smrtnika, ter dvojice Zdravko Smrtnik/St. Haderlap že kar kmalu vodili s 3:1. A Selani so po dobrih tekmah bratov Mirka in Zdravka Oražeja izenačili. In ponovno je prevzel Obir vodstvo, ko je F. J. Smrtnik premagal Pavla Olipa. Selani so izenačili in tako se je na koncu rezultat upravičeno glasil 5:5 in obe moštvi sta bili zadovoljni. Selani še bolj kot Obirčani. CJO