IZVESTJE
državne meščanske šole dr. Radoslava Razlaga
v Brežicah
za šolsko leto 1935-36.
. • i*. ’ :
,■•■•'	'>t» „ -..J• ':**':. ■■ -
"V V ' 'j -v"- ■
' , ' ' .
•'■■•■	-	V	.-vi
. „....„, . :v	'	... ...	.	-,v	v
•	•	■	V,'-.
'-.-/../'K;.
;aj .' ... :'r'	..-Tv-vf-	■	'.	'-K,
•» .
, >. -. ,. • -	Vt-v;,;
*
••
'jfirS? *■:• v*S»^Ti»vi
•	f*-'»
.r:- v •"
■■ ■ - •.•■■.■
- ' £ - - *
, . ■ - - ; . . ' - - • „ > ■ vC-“’	v.'.	:	■:■"’{	...	...	'	.	•	•.	•	•’	U.
. '■ . •
'
i-V
**•«
£->•	->-.	v	-.
<*U
. • .
Si'- -r.... ■
y: -5-v.	»	*>
l'- if	'	*
>/; t-—	’	**
■- . '..'v
•V
- ; -
' Vi-i i	..	■	■	;	■; :‘,v- ‘.v	-	IS-,.:.-"
. .
- *<•'	-	vs,-jK-;V~..	■,' v
■ ' "V f’'	&	'	4;AS“'»	r	«-	•	-*t.	t	J*	.	-	-
m
' < , • • . - , . ,•'■*.
■
. .25»:.: . p
-.r	v	Ir	;	•>.'	j	-rv:’*,	■
.
IZVESTJE
državne meščanske šole dr. Radoslava Razlaga
______________________v	Brežicah______________________
za šolsko leto 1935-36.
BREŽICE 1936
Izdalo in založilo Upraviteljstvo državne meščanske Sole dr. Radoslava Razlaga v Brežicah Tisk Zvezne tiskarne v Celjn (Predstavnik Milan Četina)
DL RADOSLAV RAZLAG
Po Min. prosv. S. n. br. 283 z dne 15. V. 1935. ima naša šola naslov po
pesniku dr. Razlagu.
Radoslavu Razlagu v spomin
Dolgo je Radoslav Razlag živel in deloval v Brežicah; v Brežicah je tudi umrl (že 56 let je od tega minilo); naj mu spomin med nami zopet oživi!
Kakor da se je nalašč tako zgodilo, da je pokopan v Brežicah, torej v mestu, kjer si segata v roko jugoslovenska brata, eden s slovenskim, drugi s srbohrvatskim knjižnim jezikom; zakaj Razlag je v sebi družil eno z drugim, pisal je eno in drugo, bil je torej pravi Jugosloven (pred 100 leti se je govorilo »Ilir«).
Tudi rojen je bil Radoslav Razlag na slovensko-hrvatski meji, ali ne kje tukaj v brežiški okolici, nego dalje na severu; v dolnjih Slovenskih goricah, v tisti lepi vinorodni deželici med Dravo in Muro, v srezu ljutomerskem, pri Mali Nedelji se je narodil 1. 1826., torej pred 110 leti.
Tam so kmetskega dečka krstili za Jakoba, ali zgodovina ga ne pozna kot Jakoba; v zgodovini je on Radoslav; to lepo slovansko ime si je — namesto tujega »Jakoba« — dal sam, zato da bi že ime kazalo, kakšna mu je bila duša; Radoslav je čisto jugoslovensko ime. Izbral si je Razlag prav to ime pač zato, ker se njegovi rojstni vasi pri Mali Nedelji pravi: Rado-slavci. Tam okoli Ljutomera imajo naše vasi taka zgovorna slovanska imena kakor: Dragotinci, Logarovci, Žerovinci . . .; morda se bodo komu najlepši zdeli baš Radoslavci.
Gimnazijo, ki je takrat imela le 6 razredov, je Razlag začel študirati v Mariboru, vse nadaljnje študije pa je prebil v Gradcu. To je bila najprej »filozofija«, ki je odgovarjala današnjemu
7.	in 8. gimnazijskemu razredu, ki pa je spadala že k univerzi; v šolskem letu 1843/44 je bil Jakob Razlag v Gracu »mudroljub (— filozof) prve godine«, t. j., v današnjem 7 gimnazijskem razredu.
V	Gracu je bilo takrat mnogo jugoslovenske, posebno slovenske mladine; mariborsko okrožje je cerkveno spadalo še h graški, sekovski škofiji; zato je v graški bogoslovnici študiralo mnogo slovenskih bogoslovcev, ki so bili doma iz onih krajev. Sam Razlag je 4 leta študiral v Gradcu bogoslovje (od 1845), a je pred posvetitvijo izstopil ter se posvetil pravu.
Ko je Razlag prišel v Gradec, je naša mladina tam vneto gojila Jugoslovenstvo (ali, kakor se je takrat reklo: Ilirstvo); marljivo je čitala ilirske knjige (slovenskih je takrat bilo zelo malo) ter se vežbala v »ilirskem«, srbohrvatskem knjižnem je-
ziku; naj izmed teh graških »Ilirov« omenim samo Jerneja Franclja, ki je bil iz Poljčan doma, šolskega druga Razlagu na filozofiji v Gradcu, pa Davorina Trstenjaka (1. 1843/44 še teologa) in pravnika Ivana Macuna, bližja Razljagova rojaka. Nekak duhovni zaščitnik in vzor je tej graški ilirski mladini bil Stanko Vraz, ki je bil tudi od Ljutomera doma, a je takrat stalno živel že v Zagrebu kot ilirski književnik. Razlag se je moral rano z Vrazom osebno seznaniti; posetil ga je v Zagrebu, a zadnjič ga je videl v svoji domačiji 1. 1849. Razlag se je v Gradcu dobro naučil srbohrvaščine; 1. 1848. je pisal Vrazu pismo v tem našem jeziku.
Leto 1848/49 je pri nas dvignilo slovensko, jugoslovensko in slovansko zavest. Ilirski Jelačič, ki je potegnil proti Madžarom meč, je Slovencem pogled še bolj obračal v jugoslovensko smer, proti Zagrebu in srbskim Sremskim Karlovcem; slovansko navdušenje, spojeno z avstrijskim patrijotizmom, je narasllo, ko so naši ljudje videli, da sta Jelačič in ruski car na ogrskih bojiščih vrgla Madžare.
V	takem razpoloženju je graški študent prava Radoslav Razlag začel literarno delovati. L. 1851. je »jugoslovenski mla-deži« posvetil »Zvezdice«, knjižico, tiskano v Gradcu, razmišljanja o Slovanstvu, prožeta s slovanskimi čuvstvi, 1. 1852. je istotam izidal »Zoro«, »jugoslovenski zabav,nik«, almanah s pesnimi, povestmi in članki raznih pisateljev; 1. 1853. je izšel v Zagrebu drugi zvezek te njegove »Zore«. Prispevki »Zore« so pisani ali slovenski ali ilirski (hrvatsko-srbski) ali v neki nesrečni vseslovanski mešanici, v katero je zašel posebno Božidar Raič; Razlag sam je pisal prilično dobro hrvatsko-srbski, vendar je tudi njega slovansko navdušenje zaneslo predaleč za Božidarom Raičem.
Vse to literarno delo pa je kmalu prenehalo, prvič zato, ker je Bachov avstrijski absolutizem vedno močneje pritiskal in onemogočal narodno delo tudi v Zagrebu, drugič pa najbrž tudi zato, ker je Ra-zlag 1. 1854. napravil doktorat ter odšel v praktičen poklic; bil je do 1. 1862. koncipijent pri advokatu Kaisers-feldu v Gradcu, a tega leta (junija meseca) je dobil advokaturo v Brežicah.
To je bil čas, ko se je v habsburški monarhiji začelo zopet svobodnejše življenje; država se je postavljala na nove temelje. Kako se ona preuredi? ali se ugodi državnopravnim zahtevam Hrvatske? Kaj bo s Slovenci poleg take ali drugačne Hrvatske?
Baš takrat, 1. 1862., se je otvorila železnica: Zidani most — preko Zagreba v Sisek. S to železnico so se vezale tudi narodnopolitične nade: boljša zveza bo med Hrvatsko in slovenskimi deželami, zveza Zagreba s slovenskim Posavjem. Vlada je sicer onemogočila politične jugoslovenske manifestacije ob
otvoritvi železnice same (1. okt.), ali že prvo nedeljo po nje otvoritvi, dne 5. okt., se je odpeljalo večje število Zagrebčanov v Krško in naredila se je tam »svečanost s veselja, što je Hrvatska železnieom spojena sa svojim slavenskim posestrimama štajer-skom i Kranjskom«; pozvan je bil v Krško tudi novi advokat Razlag iz Brežic in on je prišel tja in bilo je »kod stola svesla-venskog veselja i napitnica«, a za 14 dni bi imel Razlag v Zagreb priti. Tako se je vsaj družabno hotelo nekaj storiti za našo skupnost.
Današnji ljudje ne bi mogli vsi razumeti, kaj je vesela družabnost, zdravica in pesem v onih časih pomenila za naš razvoj; »Pobratimija« in »Naprej zastava slave« sta se družili ter ustvarjali močno razpoloženje. Temu je poslužil tudi Radoslav Razlag, »odvetnik v Brežicah na Slovenskem«, ko je 1. 1863. v Gradcu izdal »Pesmarico«, knjigo, ki je na 208 straneh obsegala silno veliko domorodnih in ljubavnih pesmi, slovenskih, sploh jugosiovenskih in nekoliko drugih slovanskih; ta popularna pesmarica je 1. 1872. doživela še drugo izdanje.
Kak ugled je Razlag užival v domoljubnih krogih, se vidi iz tega, da je bil takoj 1. 1862. in 1863. kandidiran za poslanca v štajerski deželni zbor, a izvoljen je bil šele 1. 1865. Razumemo to, če pomislimo, da je Razlag še v Gradcu, torej predno je postal advokat v domovini, pripravil »Slovenskegaprav-n i k a« (v Gradcu 1862), ki je v slovenskem jeziku dajal povzetke zakonov ter mogel zato odvetnikom, notarjem, sodnikom itd. služiti pri slovenskem uradovanju (a za to se je začenjala borba). Bližal se je čas velikih narodnih zborov, ki so se imenovali »tabori«, na katerih so se v navdušenih govorih utemeljevale slovenske narodne zahteve. Teh »taborov« se je udeleževal tudi Razlag. Prvi »tabor« je bil avgusta meseca 1868 v Ljutomeru; na njem je predsedoval in govoril Razlag. Govoril je Razlag tudi na taboru v Žalcu septembra meseca istega leta, sledečega leta (maja meseca 1869) je govoril na taboru v Viž-marjih pri Ljubljani (tukaj ni prodrl s svojim predlogom, naj bi se zgradil most med Sevnico in Kranjskim) in v Ormožu (a vgusta meseca).
Politični oziri so bili pač vzrok, da se je Razlag 1. 1869. iz Brežic preselil v Ljubljano; tukaj je (od 1870—1872) izdajal »Slovenskega Pravnika. List za pravosodje, upravo in državoslovje«. Ko je bil grof Hohenwart, nemški konservativec, avstrijski ministrski predsednik, izvoljen za poslanca na Slovenskem, je Razlag postal kranjski deželni glavar (od cesarja imenovan predsednik deželnega zbora in odbora), torej visok politični dostojanstvenik. Ali tu mu je bilo težko; stal je med dvema strujama, med »starimi« (Bleiweisoviini) ljudmi, ki so mu delali opozicijo, in med »mladimi«, ki tudi niso bili z njim čisto
zadovoljni, 011 pa je omahoval. Bil je pač 1. 1873. izvoljen na Notranjskem tudi za državnega poslanca, ali konflikti z Blei-weisom so mu otežavljali položaj. Končno je ostavil Ljubljano, se 1877 vrnil v Brežice in bil dalje tu advokat, do svoje rane smrti I. 1880.
Vsi, ki so Razlaga poznali, mu priznavajo blag, plemenit značaj (svojo dobro dušo je Razlag pokazal tudi n. pr. napram pesniku Jos. Cimpermanu in Prešernovi hčeri Ernestini Jelov-škovi). Le premehak je bil in se zdel zato v politiki nezanesljiv. Njegovo rodoljubje je bilo čisto. Bil je po svoji prošlosti pač Ilirec - Jugosloven, a ni bilo nikoli slovenskega Ilirca-Jugoslo-vena, ki bi ne bil obenem neomahljiv slovenski domoljub in zaslužen delavec.
Slovenski pravniški literaturi je Razlag polagal osnove, ali mi se ne spominjamo samo Razlaga-pravnika, nego se spominjamo celega plemenitega, romantično navdušenega rodoljuba; naj nam ga kot takega tukaj predstavlja njegova pesem, ki je izšla v »Zori« 1852 in ki smo jo še vsi tolikokrat peli, namreč pesem:
»DOMOVINI.
Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj!
Ti prekrasna, ti- jedina meni si zemeljski raj.
Tuje šege, tuje ljudstvo so prijatlji, bratje ni*.
Slava le, slavjansko čuvstvo srce moje veseli.
Primi čelov**, zemlja mila, primi srce moje v dar — da bi vedno matka bila nepozabljena nikdar.«
Zagreb.	Prof.	dr. Fr. Ilešič.
* so prijatelji, ne bratje.
** poljub.
Iz šolske kronike
Šolsko leto 1935./36. se je pričelo z vpisovanjem učencev, ki
je bilo 1.. 2. in 3. septembra 1935. Vpisanih je bilo 79 dečkov in
(56 deklic, skupaj torej 145.
6.	septembra, na rojstni dan Nj. Velič. kralja Petra II., se udeleži učiteljski zbor polnoštevilno sv. maše in sokolske proslave v Narodnem domu.
9.	septembra: začetna služba božja in otvoritvena seja nastav-niškega zbora.
10.	septembra pričetek rednega pouka.
9.	oktobra: žalna svečanost ob obletnici nasilne smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja: služba božja v župni cerkvi, potem na šoli predavanje, recitacije in deklamacije o velikem pokojniku. Zvečer se udeleže učitelji v Narodnem domu komemoracije, ki jo priredi Sokol umrlemu viteškemu Bratu.
1. novembra: po vseh razredih okrasijo učenci slike blago-pokojnega kralja Mučenika.
Grob pesnika Radoslava Razlaga in vojaške grobove osna-žijo in okinčajo učenci našega zavoda.
1.	decembra: proslava zedinjenja: služba božja v župni cerkvi, na šoli pa predavanje, deklamacije in petje državne himne.
(5. decembra popoldne in 7. decembra dopoldne: sv. spoved in sv. obhajilo.
21. decembra (zadnja učna ura): predavanje o izseljencih.
Od 21. decembra 1935 do 13. januarja 1936: božični odmor.
22. decembra: prispe dovoljenje za otvoritev vzporednice v
I.	razr. (Min. prosv. S. n. br. 48706 z dne 12. decem. 1935.)
12. januarja: Podmladek Rdečega križa priredi v Krškem koncert s sodelovanjem sokolskega mladinskega orkestra, ki sestoji iz učencev in učenk našega zavoda.
27.	januarja: običajna proslava sv. Save.
30. januarja: nastavniška seja ob zaključku I. polletja.
31. januarja: pouka prosto; razredniki vršijo svoje posle.
1.	februarja: zadnjo uro dobijo učenci dijaške knjižice z vpisanimi redi za I. polletje.
4.	februarja: Strossmayerjeva proslava: služba božja in predavanje.
17. in 18. februarja: pouka prosto: učenci in učenke se udeležijo sv. Misijona in opravijo šolsko sv. spoved in sv. obhajilo.
25. marca: proslava matere v veliki dvorani Narodnega doma;
sodeluje PRK naše šole. od 8. do 20. aprila: velikonočni odmor.
15.	aprila: ban dr. Marko Natlačen obišče naše mesto; pozdravi ga v imenu šole g. ravnatelj Ludvik Mikolič, v imenu mladine pa učenka II. razr. Banova Mirica,
Začetkom maja: v vseh razredih predavanja o materi; učenci pišejo naloge o tej temi.
5. maja (učna ura fizike v III. in IV. razr.) kratko predavanje
o	pomenu Nikole Tesle.
14.	inaja: skupni majniški izlet na sv. Gore.
23.	in 24. maja: sv. spoved in sv. obhajilo.
Koncem maja se vrši na šoli nabiralna akcija za Protituber-kulozno ligo, ki uspe za sedanje razmere primerno dobro.
31.	maja: zaključek šol. leta za IV. razr.
Začetkom junija izvršuje na naši šoli upravitelj gosp. Ludvik Mikolič svoje posle kot ministr. odposlanec; (po Min. prosv. S. n. br. 18840 od 25. maja 1936).
10.	junija: (zadnja učna ura) predavanje o Janku Veselinoviču.
12.	junija: popravni izpiti za IV. razr. od 13.—18. junija: zavržni izpiti.
20. junija: zaključna seja za I., II. in III. razr.
21. junija: razstava slik in ročnih del učencev in učenk našega zavoda.
28.	junija: Vidovdanska proslava; služba božja v župni cerkvi, potem na šoii predavanje, deklamacije, recitacije in pevske točke. Učenci dobijo izpričevala.
Tekom leta je bilo v vsakem razredu po 9 sej razrednih nastavil iški h zborov. Pri mesečnih strokovnih sejah so se razvijale stvarne in poučne debate o poučevanju raznih predmetov Vsi nastavniki so imeli vsaj po en vzorni nastop v polletju.
Izpremembe v učiteljskem zboru
v šolskem letu 1935-36.
G. župnik Franc Klasinc je imenovan za veroučitelja na naši šoli. (Kr. ban upr. IV. Nr. 13492/1; 26. avgusta 1935; nastopil
10.	septembra 1935.)
Učiteljica gčn. Ošina Elizabeta je zaposlena na našem zavodu iz bednostnega fonda (kr. ban. upr. IV. Nr. 1950/1; 25. januarja 1936; nastopila 5. febr. 1936.) in zopet razrešena; (kr. bau upr. IV. Nr. 1950/35 ; 25. marca 1930; razrešena 1. aprila 1936) G. Polenec Antonov Anton, dipl. filozof, je dodeljen našemu zavodu kot honorarni nastavnik. (Min. prosv. S. n. br. 5405;
2.	marca 1936; nastopil 20. marca 1936.)
Nastavnica ga. Masten-Kolbezen Viljemova Antonija je premeščena iz tukajšnje osnovne šole na naš zavod. (Min. prosv.
S.	n. br. 13085; 22. aprila 1936; zaposlena že od 11. sept, 1934.) G. Bulovan Ilija je dodeljen naši šoli kot pravoslavni verouči-telj. (Kr. ban. upr. IV. Nr. 5292/3; 15. maja 1936.)
Nastavniški zbor
ob zaključku šolskega leta 1935-36.
(Službena doba je šteta do 28. junija 1936.)
Mikolič Jakobov Ludvik, upravitelj. Usposobljen za prirodopis, fiziko, kemijo in računstvo. Službena doba: 28 let, 9 mesc., 28 dni. Učil: računstvo v I. a, II. in III. razr. Tedensko 10 ur.
De Gosta-Pucelj Adolfova Iva, nastavnica. Usposobljena za pri rodopis, zemljepis in kemijo. Službena doba: 12 let, 8 mesc., 6 dni. Učila: zemljepis v I. a, I. b, III. in IV. razr., prirodopis v I. a in I. b razr., risanje v I. a in II. razr. in gospodinjstvo v II. in III. razr. Tedensko 24 ure. Varuhinja prirodopisnega in zemljepisnega kabineta ter risalnice.) Razredničarka
II.	razr.
Kreiner Jožefova Helena, nastavnica. Usposobljena za slovenščino, nemščino in zgodovino. Službena doba: 13 let, 7 mesc., 13 dni. Učila: nemščino in zgodovino v vseh razr. Tedensko 25 ur. Knjižničarka učiteljske knjižnice in nemške dijaške knjižnice. Razredničarka III. razr.
Masten-Kolbezen Viljemova Antonija, nastavnica. Usposobljena za srbohrvaščino, nemščino in zgodovino. Službena doba 7 let,
10	mesc. Učila: slovenščino v II., III. in IV. razr., risanje v
I.	b in III. razr., petje v I. b, II. in III. razr., lepopis v I. b in II. razr., gospodinjstvo v I. b in IV. razr. Tedensko 24 ure. Knjižničarka slovenske dijaške knjižnica Razredničarka
I. b razreda.
Srebre Gvidonov Božo, nastavnik, absolv. filozof. Usposobljen za matematiko, opisno geometrijo in risanje. Službena doba: 15 let, 9 mesc., 12 dni. Učil: fiziko, kemijo, geometrijo, oziroma opisno geometrijo v vseh razredih, računstvo v IV. razr. in lepopis v I. a razr. Tedensko 24 ure. Varuh kemijskega in fizikalnega kabineta.
Hirjan Ivanova Bariča, učiteljica. Službena doba: 14 let, 9 mesc., 13 dni. Učila: srbohrvaščino v vseh razredih, državoznanstvo v IV. razr., risanje v IV. razr., petje v I. a in IV. razr., deško ročno delo v vseh razredih. Tedensko 25 ur. Razredničarka. IV. razr. Varuhinja delavnice, knjižničarka srbohrvaške di jaške knjižnice.
Polenec Antonov Anton, diplom, filozof. Usposobljen za botaniko, zoologijo, paleontologijo, geologijo, fiziologijo, kemijo in mineralogijo. Učil: slovenščino v I. a in I. b razr., xemjle pis v II. razr., prirodopis v II. razr. higijeno v 1. a, I. b in
II. razr. in računstvo v I. b razr. Tedensko 20 ur. Razrednik
I.	a razr.
Klasinc Franc, mestni župnik. Učil verouk v vseh razredih. Tedensko 10 ur.
Dr. Hudelist Vinko, banovinski zdravnik. Učil higijeno v III. in IV. razr. Tedensko 2 uri.
Berginc-Rustija Eleonora, učiteljica ročnih del. Učila žensko ročno delo v vseli razredih. Tedensko 8 ur.
Telovadbo sta poučevala učitelj gosp. Sancin Drago za dečke in učiteljica gčn. Ošina Elizabeta za deklice.
Učne knjige
v šolskem letu 1935-36.
1. Verouk.
I. razr.: Dr. A. Levičnik: Zgodbe sv. pisma I. in II. del.
II.	razi1.: Alojzij Stroj: Kratka zgodovina katol. cerkve.
lil. razr.: Jaklič, Vrečar: Liturgika.
IV. razr.: Janko Mlakar: Katoliški verouk.
2.	Slovenski jezik.
1	do IV. razr.: Bajec, Rupel, Sovre, Šolar: Slovenska čitanka, za odnosno I. do IV. razr. srednjih in sorodnih šol.
IV. razi’.: dr. A. Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole, 3. izdaja.
3.	Srbohrvaški jezik.
I. do III. razr.: dr. M. Rupel: Srbsko-hrvatska vadnica, odnosno I. do III. letnik.
IV. razr.: Fr. Poljanec, BI. Marčič: Historija Jugosl. književnosti.
4.	Nemški jezik,
I. razr.: dr. M. Trivunac in J. Kangrga: Nemška čitanka za srednje šole. I. del.
II.	do IV. razr.: dr. J. Bezjak: Nemška vadnica odnosno I. in
II.	del.
5. Zemljepis.
I. do III. razr.: Fr. Fink: Zemljepis za mešč. šole. Druga, po novem učn. načrtu predel, izdaja.
IV. razr.: J. Orožen: Zemljepis kralj. Jugoslavije za IV. razr.
srednjih šol.
I. do IV. razr.: dr. Milan Šenoa: Geografijski atlas.
6. Zgodovina.
I.	razr.: dr. Vasilij Popovič: Zgodovina starega veka.
II.	in III. razr.: D. B. Lazarevič: Zgodovina Jugoslovanov, odnosno I. in II. knjiga.
IV. razr.: dr. V. Popovič: Pregled kulturne in gospod, zgodovine.
7.	Prirodopis.
I. in II. razr.: dr. St. Bevk: Prirodopis živalstva in rastlinstva za mešč. šole.
8. Fizika.
III.	in IV. razr.: K. Kunc: Fizika za nižje razrede srednjih šol.
9. Kemija.
III.	in IV. razr.: M. Prezelj: Kemija in mineralogija za nižje razr. srednjih šol.
10.	Higijena.
I. do IV. razr.: dr. Homan: Somatologija in higijena, II. del.
11. Računstvo.
I. do IV. razr.: A. Črnivec: Računica za mešč. šole odnosno I. do III. del.
12. Geometrija.
1. do IV. razr.: J. Mazi: Geometrija za nižje razrede srednjih šol in J. Božičevi c: Geometrija i geom. črtanje.
13.	Opisna geometrija.
III.	in IV. razr.: J. Božičevič: Geometrija in geom. črtanje za
III.	i IV. razred grad. škola.
Knjižnice in učila
Učiteljska knjižnica "obsega 605 knjig in revij.
Knjižnica za učence šteje 490 knjig in revij in sicer: slovenskih: 339, srbohrvaških: 50, in nemških: 101.
Knjižnica za revne učence: 448 učnih knjig in (54 atlante. Zbirka za zemljepis in zgodovino: 14 zemljepisnih in 4 zgodovinski zemljevidi; 21 zgodovinska slika, 2 globusa, telurij in 00 skioptičnih slik. — Skioptikon.
Prirodopisna zbirka: 1. Živalstvo: 52 nagačeni živali, 5 v alkoholu; 8 suhih preparatov, 16 škatel metuljev in hroščev ter 48 stenskih slik.
2. Rastlinstvo: 34 plode in rastline ter 15 stenskih slik. Fizikalna zbirka: 6 stenskih slik in tablic, 24 stereoskopne slike
in 88 aparatov.
Kemijska zbirka: 58 kemikalij, 56 stenskih slik, 48 steklenic in orodja.
Zbirka za matematiko in opisno geometrijo: 27 modelov iz železa, žice in lepenke.
Zbirka za prostoročno risanje: 138 raznih modelov; Z zvezka predlog A. Siča.
Zbirka za deška ročna dela: 54 kosi orodja; 2 skobeljnika.
Zbirka za ženska ročna dela: šivalni stroj: 4 zvezki A. Siča.
Zbirka za pevski pouk: klavir, 2 gosli, 7 notnih podstavkov, vijolinska šola (Malat), 5 zvezkov.
Telovadnico in telovadno orodje uporabljamo skupno s Sokolom in z osnovno šolo.
Dijaške organizacije
Podmladek Rdečega križa; (poverjenica gčn. Hirjan Bariča). Včlanjen je bil 41 učenec. Vsak razred ima svoj razredni ocibor. Učenci gojijo cvetlice in se udeležujejo dela na vrtu.
Podmladek Jadranske straže; (poverjenik upravitelj Mikolič). Včlanjenih je 69 učencev. 23. junija 1935. I. je dobil podmladek prapor, kumovala je nekdanja učenka naše šole, ga. Anka Srebretova. — Staršem in prijateljem naše mladine gre posebna hvala, da podpirajo z velikim razumevanjem stremljenja podmladka. JS. Čuvajmo naše morje!
Ferijalni savez; (poverjenik g. Polenec Anton) včlanjen 1 učenec.
Zajednica doma in šole
Po ukazu kr. banske uprave IV. No. 10.524 se je leta 1934 osnovala za tukajišnjo meščansko šolo »Zajednica doma in šole«. Namen društva je ustvarjati čim tesnejšo zvezo med starši in šolo. Medsebojno obveščanje naj privede roditelje in nastavnike do enotnega postopanja pri vzgoji učencev doma in v šoli. Starši imajo možnost spoznavati težavno delo učiteljstva in lahko sodelujejo pri raznih vzgojnih vprašanjih; na-stavniki pa imajo priliko, da natančneje spoznavajo socialne prilike, v katerih živijo učenci in domačo vzgojo učencev. Zato se naj vršijo roditeljski sestanki s predavanji, zlasti pa s stvarnimi debatami, ki naj koristijo staršem in nastavnikom, ker bodo drug drugega bližje spoznavali in razumevali. Zajednica šteje 26 članov, želeli pa bi, da bi postali vsi starši člani in vselej polnoštevilno posečali njene sestanke.
Poučne ekskurzije
Nekateri razredi so si ogledali v Zagrebu zoološki in botanični vrt, muzeje itd. — Na botaničnih ekskurzijah v bližnjo okolico so opazovali učenci pod strokovnim vodstvom domače kulturne rastline. Skupni majniški izlet se je vršil 14. maja na sv. Gore.
Opozarjamo, da so poučni izleti za učence obvezni in da se morajo vršiti po zakonu. Ti izleti niso za učiteljstvo niti zabava niti razvedrilo, temveč imajo učitelji, kot nadzorni organi, veliko odgovornost, katere se povsem zavedajo ter imajo pri tem še znatne stroške, ki jih jim nihče ne povrne. Ponovno poudarjamo, da so poučne ekskurzije določene po zakonu in zato obvezne kakor za učiteljstvo tako tudi za učence.
Naslovi slovenskih šolskih nalog
V III. razr.: 1. Lastovka se poslavlja. 2. Značaj Matije Gubca.
3.	Moje misli ob 1. decembru. 4. Naša kri v tujini. 5. Mati, tvoje ime je sveto! 6. Pomladni izprehodi. 7. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze!
V IV. razr.: 1. Ko listj'e rumeni ... 2. Prometna sredstva nekdaj in sedaj. 3. Veličina Franceta Prešerna. 4. Jadran, slava naše preteklosti in moč naše bodočnosti. 5. Mati, tvoj smehljaj je dražji od zlata, tvoje solze ostrejše kot meč. 6. Kaj me v literaturi najbolj zanima? 7. Kam sedaj?
SIROTA
Dr. Radoslav Razlag.
Mati ziblje, lepo poje, dete milo se smehlja, še ne ve za tuge svoje, n« za žalosti sveta.
Le za mamo srce bije, mamo išče le oko, mami le ljubezen klije, mamo usta kličejo.
Mati umrje, zlata mama, milo joče deklica, po širokem svetu sama se ozira Milica.
žlahtnih rožic, lep, cveteč, z vencem deklica povene, nju zdaj nič ne loči več.
Tam na grob ji venec dene
Redovanje učencev
ob koncu šolskega leta 1935-36.
I. a razred
36 učencev.
Razrednik: g. Polenec Anton.
1.	Češnovar Rado
1. Cerjak Marjan
2. Judež Jožef
3. Kelher Jožef
4. Kovačič Anton
5. Mikac Drago
1. Jaklič Alfonz
2. Kovačič Milan
3. Lupšina Ivan
4. Milavec Albin
5. Pleterski Drago
Odlični:
2.	Schmidt Rudolf
3.	Zorko Franc
Prav dobri:
6. Mikolič Borut
7. Mikolič Niko
8. Mohor Franc
9. Smrekar Srečko 10. Vinkšel Martin
11.	Vogrinc Ivan
Dobri:
6. Šavrič Franc
7. Tomše Bogomir
8. Tomše Franc
9. Veble Franc
10.	Vidmar Drago
S popravnim izpitom:
1.	Ajster Franc (nem.)	3.	Kalin Anton (geom.)
2. Gramc Ivan (geom.)
4.	Kolednik Ant. (nem., geom.)
1. Fiegelinüler Jožef
2. Grahek Štefan
3. Knez Franc
4. Krapinec Milivoj
Slabi
5. Krapinec Zvonimir
6. Krošl Karl
7. Osojnik Jožef
8. Zorko Ivan
o i co
I.	b razred
33 učenke.
Razredničarka: nastavil, ga. Masten Antonija.
1. Ban Slavka
2. Bernetič Darinka
1.	Bevk Apolonija . Cetin Štefanija . Cverlin Frida
4. Glavnik Arestila
5. Gradišnik Melita
6. Lopatič Anica
7. Lopatič Vida
8. Milavec Viktorija
Odlične:
3. Lipužič Marija
4. Strgai- Irena
5.	Škofca Ljudmila
Prav dobre:
9.	Požar Ivanka
10. Rugelj Zlata
11. Seiko Vera
12. Sladovič Danica
13. Štrbunoelj Angela
14. Štritof Jožefa
15. Tiller Frančiška
16. Vranetič Ana
1. Gabrič Herta
2. Gliha Jelka
3. Lopatič Marija
Dobre
4. Megovec Veronika
5. Savnik Olga
6. Winter Slava
S p o p r a v n i m izpitom:
1.	Jaklič Marija (zgod., geom.) 2. Rušič Bosiljka (rač., zemlj.>
1. Hodnik Jožefa
2. Petan Mira
Slabe:
3. Smrekar Silva
4. Urekar Olga
II.	razred
19 -f- 10 = 29 učencev (nk).
Razredničarka: nastavil, ga. De Costa Iva. Odlični :
1.	Ban Mirica	2. Žabkar Marija
Prav dobri:
1. Bratanič Franc	3. Žargi Mirko
2. Danko Drago	4. Ažbe Slavica
5. Ivekovič Marija
6. Kobal Irena
7. Krofi SiJva
8. Potisk Miroslava
Dobri:
1. Kerin Cvetko
2. Medvedec Janez
3. Milavec Ivan L Kobal Majda
S popravnim izpitom:
1. Bevk Cvetko (slov.)
2. Kerin Božo (rač.)
3. Kodrič Jože (nem.)
4. Kramar Stanko (ze;mlj.,
5. Lapuh Martin (srbohr., rač.)'
6. Štirn Lavo (verouk, rač.)
7. Poček Bogomila (zgodov.)
prirod.)
Slabi:
1. Deržič Franc
2. Dimič Franc
3. Haidner Maks
4. Kunej Stanko
5. Lindič Stanko
6. Mustar Franc
7. Poljanšek Bojan
8. Požar Jožefa
III. razred
10 + 17 = 27 učencev (nk).
Razredničarka: nastavil, gčn. Kreiner Helena. Odlične:
1. Ban Ivanka	2.	Mikac Emilija
3. Schmidt Matilda
Prav dobri:
1. Erjavec Ljudevit	3.	Štrbuncelj Jožefa
2. Les Hermina	4.	Zupančič Ivana
Dobri :
1. Rosina Marjan
2. Škarja Franc
3. Gerjevič Ana
4. Kern Marija
5. Lotrič Helena
6. Lovše Jožefa
7. Šošter Bogoljuba
S popravnim izpitom :
1. Lupšina Franc (srbohr., rač.)
2. Poljanšek Miloš (srbohr., nem.)
3. Volčanšek Vladimir (nem., 5. Deržič Marija (zemljep., zemljep.)	zgodo v.)
4.	Warletz Edvard (srbohr., G.	Kolarič Teodora (zgodov.)
zemljep.)	7.	Potisk Rozalija (rač.)
8.	Resnik Ivanka (rač.)
Slabi:
1.	Knez Stanko	3.	Urek Stanislav
2.	Kralj Ladislav	4.	Kovačič Marija
5.	Vrenko Josipina
IV.	razred
11	—j— 6 = 17 učencev (nk).
Razredničarka: učitelj, gčn. Hirjan Bariča.
Prav dobri:
1.	ButkoviC Vladislav	4.	Uršič Marjan
2.	Čater Drago	5.	Golič Ana
3.	Lebar Marjan	6.	Winter Olga
Dobri:
1. Albert Josip	2.	Milavec Franc
3.	Savnik Zlata
S popravnim izpitom:
1.	Iskra Franc (rač., geom.) 4.	Vatovec Cvetko	(slov.)
2.	Razdevšek Stanislav	5.	Gabrič Martina	(zgodov.)
(zemljep., zgodov.)	6.	Gregorevčič Ana	(slov.,
3. Šavrič Jožef (slov., nem.)	zemljep.)
' 7. Höfler Ana (s>lov., zgodov.)
Slab:
Škorjanc Boris
Po izpitu dne 12. junija so popravili rede vsi navedeni učenci (nke). Učenec Razdevšek se ni javil k izpitu.
z avr Sni izpit
se je vršil od 13. do 18. junija 1936.
Izpitni odbor:
a) predsednik: g. upravitelj Mikolič Ludvik;
b) člani izpraševalci:
nastavn. ga. Masten Antonija za slovenščino; učitelj, gčn. Hirjan Bariča za srbohrvaščino; nastavn. ga. De Costa Iva za zemljepis; nastavn. gčn. Kreiner Helena za zgodovino; nastavnik g. Srebre Božo za matematiko;
c) stalni člani: učitelj, gčn. Hirjan Bariča, oziroma nastavn. ga. Masten Antonija in nastavn. g. Srebre Božo.
Za izpit je izbral odbor nalogo: »Ti sebe ostro, druge milo sodi«. (J. Stritar.) Na podlagi letnih ocen in redov pismene naloge je bil oproščen ustnega izpita iz slovenščine: Butkovic Vladislav.
K završnemu izpitu se je priglasilo 9 učencev in 5 učenk; izmed teh so položili izpit
z odličnim uspehom:
Uršič Marjan
spravdobri m uspehom:
1.	Albert Josip	5.	Vatovec Cvetko
2.	Butkovic Vladislav	6.	Gabrič Martina
3.	Čater Drago	7.	Golič Ana
4.	Lebar Marjan	8.	Winter Olga
z dobrim uspehom: Savnik Zlata
Popravni izpit imajo:
1. Iska Franc (matem.)	3.	Šavrič Jožef (domovinoz.)
2. Milavec Franc (domovinoz.) 4. Gregorevčič Ana (slov.)
PREGLED USPEHA
Raza-.	odi.:	pr.:	d.:	p. ijzp.:	slabi.:	vseh
I. a	3	11	10	4	8	36
1. b	5	16	6	2	4	33
II.	2	8	4	7	8	29
III.	3	4	7	8	5	27
IV.	—	6	3	7	1	17
V odstotkih:
Razr.:	štev. učene.:	izdel.:	popr. izp.:	slabih
I. a	36	66,7	11,1	22 2
I. b	33	81,8	6,1	12,1
II.	29	48,3	24,1	27,6
III.	27	51,9	29,6	18,5
IV.	17	52,9	41,2	5,9
Navodila
za šolsko leto 1936-37.
Popravni in dopolnilni izpiti bodo 28. in 29. avgusta. Pismene prijave za te izpite (kolkovane z Din 5,— in po Din 10.— za vsak predmet) morajo učenci vložiti pri upraviteljstvu meščanske šole do 15. avgusta.
Šolsko leto 1936 - 87 prične 1. septembra z vpisovanjem, ki traja do vštevši 3. septembra V prvi razred se smejo vpisovati učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili 4. razred osnovne šole, če nimajo več od 14 let. Pri vpisovanju morajo predložiti zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in potrdilo davčnega oblastva, (glej: »Plačevanje šolnine«!)
V	višje razrede sprejemamo učence, ki so uspešno dovršili predhodni razred meščanske šole in za drugi razred niso starejši od 15 let, za tretji razred ne starejši od 16 let in za četrti razred ne starejši od 17 let. Pri vpisovanju morajo predložiti zadnje izpričevalo in potrdilo davčnega oblastva (glej: »Plačevanje šolnine«!)
Upraviteljstvo opozarja vse učence na čl. 99. disciplinskih pravil, ki se glasi: »Kazniva dejanja, storjena ob praznikih in šolskih počitnicah, se kaznujejo, ko minejo prazniki ali počitnice, kakor bi bila storjena v šolskem času.
Plačevanje šolnine
Za šolanje plačajo starši šolski upravi šolnino v gotovini. Znesek je določen po davku. Zato predloži učenec potrdilo pristojnega davčnega oblastva, (kolkovano s kolkom Din 20.—) o višini neposrednega letnega davka staršev. Učencem državnih, banovinskih in občinskih uslužbencev izdaja taka potrdila urad, kjer prejemajo starši plačo. Če pa plačujejo ti uslužbenci tudi davek na rente ali nepremično imovino, morajo tudi predložiti potrdilo o višini tega davka. Za učence, katerih starši imajo več otrok na šoli, plačajo za prvega otroka popolno, za ostale otroke polovično šolnino. Za vpis več otrok na isti zavod zadostuje samo eno potrdilo. Plačevanje šolnine je oproščen učenec, čigar starši plačajo manj kot Din 300,— neposrednega davka na leto,.
V	smislu finančnega zakona je razvidna šolnina za meščanske šole za vse leto v tej-le razpredelnici:
pri davku od Din 300 » » » 1.000 »	>	»	»	3.000
»	»	»	»	5.000
»	»	»	»	10.000
I'— do 1.000'— znaša šolnina Din 50'— »	3.000—	»	»	»	75-—
»	5.000'—	»	»	»	100'—
»	10.000—	»	*	»	150 —
»	20.000 —	»	»	»	200'—
»	»	»	»	20.000— »	50.000 —	»	»	»	400'—
Ža letni davek nad Din 50.000'— znaša šolnina Din 650'—
Brez potrdila o plačevanju davkov in brez vplačanja šolnine je vpis nemogoč. Da ne bo neprijetnih zaprek in ovir, naj si starši in skrbniki v lastnem interesu priskrbijo omenjena potrdila že v teku počitnic in naj ne čakajo do poslednjega trenutka, ko so uradi v tem pogledu preobremenjeni.
Pri vpisu mora vplačati vsak učenec tudi prispevek za zdravstveno zaščito v znesku Din 20.— in za prijave Din 5.— kot kolkovino.
Vsa nadaljnja navodila o otvoritveni službi božji in o pričetku rednega pouka bodo razvidna na šolski deski.
Uprava.
MLADINA
Dr. Radoslav Razlag.
Od Urala do Triglava, Krkonoš i do Balkana čuva narod majka Slava, gorostasnog’ velikana.
Pesen mila od uzhoda se razlega, — tugu peva, pesen taka od zahoda se odmeva, — narod zeva;
Bogu tuži svoje muke, srčne boli mu odkriva, detca sklapa svoje ruke, nada majke bistra, živa.
Oj mladino, k majci leti, hvata.j uma svetle meče, za slobodu i krst sveti! Mladež slavska ne odreče.
'5'
ffiglg
1- r M%Säjfe§§5s:
L
■ ■■ ■ - ■ .
’ , ‘- :
"
, ■ - : ■ . - . ; 'y ; - .