»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr., za četert leta 1 gl. 2<' kr V tiskarni sprejtmana za celo leto H gl. tO kr.. za 1 „ leta 1 gl. 80 kr.. za ' 4 leta i'0 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide >Danica« dan poprej
Tefcaj XUX.	V Ljubljani, 3. prosinca 189G	List I.
0 večkratni sv. spovedi.
^ Dober premislek za Advent.)
Kaj po navadi ljudi odvrača od večkratne spovedi?
(Dalje.)
,,Ysaj tudi drugi ne delajo takou, — pravijo nekateri. Tedaj zato. ker drugi ne gredo k spovedi, tudi oni nočejo iti. Ali je to kerščanski nauk. po katerem naj bi se ravnali? Nikakor ne. Če za gotovo vemo. da tako uči sv. vera, uei od sv. Duha vladana cerkev: moramo se po tem ravnati, ne ozLaje se na to, če drugi to store ali ne. Zato je naš Gospod sam dejal: „Ozka je pot, katera pelje v nebesa, in le malo jih je, kteri jo najdejo." Če hočemo tedaj priti v nebesa, ne smemo se po tem ravnati, kako dela velika večina, temuč gledati moramo samo na one, kateri gredo po Jezusovem nauku in izgledu, po ozki poti v nebesa. Tako se mora pravi kristjan ravnati.
Zopet ugovarjajo: „Če bi šel (sla) večkrat k spovedi, smejali bi se mi ljudje, ter me zvali hinavca fhinavko)."
Iz tega vzroka premnogi ne gredo večkrat k spovedi. Ali to po pravici store? Gotovo ne. Kerščansko pravilo uči: „Delaj dobro in ne boj se nikogar." (Je vemo, da je večkratno prejemanje zakramenta svete pokore Bogu drago, za prejemavca koristno, od Cerkve poterjeno in priporočano : ne smemo se brigati za ljudsko govorico. Misliti moramo tako, kakor oni, ki je pri enaki priložnosti tako-le rekel: ,, Zaradi ljudij nisem pričel k spovedi hoditi, zaradi ljudij tudi ne bom nehal."
Ako tega ne storimo, ni sploh mogoče po kerščansko živeti. Ker ona versta ljudij, ktera
zasmehuje večkratno spoved, zasmehuje tudi vestno spolnovanje božjih in cerkvenih zapovedij in sploh vero. Zato še dandanes velja in bode vedno veljal izivk: J'e hočem ljudem dopasti, ne morem biti Kristusov služabnik."
In potem vprašam: „Kakšni ljudje so to. kteri zasmehujejo verska opravila? Ali so to morebiti dobri, verli katoliki? Ne. to so ljudje, kteri se ne ravnajo niti po najnav adiiejših pravilih omike in dike: ker že ta pravila zahtevajo, da se ne zasramuje ono, kar je drugim sveto. In. celo judje in malikovalci. kateri so količkaj omikani, se po tem ravnajo. Ljudje, kteri se ne brigajo za najnavadnejša pravila omike, razodevajo s svojim zasmehovanjem verskih opravil samo neomikanost. surovost in brezbožnost. In čemu bi ti skerbel, kaj misli in govori o tebi ta versta ljudij ?
,,Jaz ne vem, kaj bi se vedno spo vedo val, ~ pravi kdo drugi, in ne zdi se mu potrebno, več krat iti k spovedi. Je-li to prav?
Želeti bi bilo vsekako, da bi človeška ubožnost ne bila tako velika. Toda kljubu njej mogoče je sicer s pomočjo milosti Božje, katera se zlasti pridobi z večkratnim prejemanjem s*, zakramentov, da se kdo obvaruje smertnih grehov. Toda popolnoma brez grehov, tudi brez malih grehov živeti, to človeku ni mogoče brez posebne milosti Božje, radi njegove ubornosti. Zato je tudi veliko imenitnih svetnikov vsak dan hodilo k spovedi. Vsak dan so našli na sebi kaj grešnega, česar so se hoteli pri spovedi očistiti. Ce kdo misli: „Jaz ne vem, česa bi se vedno spo-vedoval," in si s tem domišlja, da je pri njem vse v redu, smelo bi se reči takemu človeku: „Ljubi prijatelj, ti se motiš: premalo pozna'
Boga in njegovo božjo postavo, po kateri bodes sojen in premalo poznaš tudi samega sebe, drugače bi ne bil nikdar rekel take besede kakor zdaj. Ker je pa ukanljivost samega sebe jako slabo stanje, svetoval bi ti, da bi si pred svojo dušo večkrat deržal zerkalo Božje postave in v njem prav natanko ogledal svojo pravo podobo. Z Božjo pomočjo bodeš potem prišel do spoznanja, da se imaš vedno česa spovedati.
(Konrr- nasl.)
Kdo je Salezijanec?
(Iz spisa Milo-skefa škofa: o don Bosku.)
Salezijanec je mož zatajevanja samega sebe in ponižnosti, živi tiho. ne da bi na to mislil, on dela dobro in misli, da nič ne dela. se žertvuje, ne da bi se potem s tem bahal, večkrat ne da bi vedel; in kot najzadnji delavec zadnje ure naj se ceni za zadnjega služabnika sv. Cerkve; gre tje, kamor ga pošljejo, sprejme stvari, kakor se mu dad6, in je z vsem zadovoljen. Njegove posebne čednosti so: „ Nikdar naj se ne plaši, če je tudi vse proti njemu; nikdar serčnosti zgubiti, temveč vedno na božjo Previdnost zaupati." Salezijanec je po stanovitnosti delavnosti in velikih načrtih, kakor tudi po nepremakljivi sterpljivosti podoben jezuitu, znan ljudstvu kakor kapucin, deiaven in zbirajoč kakor mnihi; od vsa-cega reda ima nekaj na sebi, in vendar ostane čisto njegova lastnija (typus>.
Posebni odpustki za salezijanske sodelavce. (Dalje.
V mescu svečanu.
2. dan Marijino očiščevanje.
4.	„ S. Jožef Leoneški.
13. i, S. Angela Folinjska.
22. n Stol sv. Petra ' Antijohiji.
24. || S. Matija, apostol.
Sušeč.
5.	dan S. Janez od Križa.
9. j, S Frančiška vdova.
11. „ S. Katarina Bolonjska.
19.	, S. Jožef, ženin Device Marije.
Mali traven.
4. dan S. Izidor, škof in cerkveni učenik.
24. i, S Fidelis Sigmarinški.
28. „ S Pavel od Križa.
Veliki traven.
1. dan Ss. aposteljna Filip in Jakob.
6.	, S. Janez evangelist pred latinskimi vrati.
17.	„ S. Paškal, spoznovaleč.
18.	|| S. Feliks, spozno valeč.
20.	, S. Bernardin Sienski, spoz.
24. H Marija Devica, pomoč kristjanov; (ta dan dob* popolni odpustek, kteri obiščejo svetišče ▼ Turimu
28. dan S Ferdinand, kralj Kastilski.
31. i, S. Mngela Meriči.
Rožnik.
13.	dan S. Anton Padovanski. 21. „ S. Alojzij Gonzaga.
29.	„ Ss. Peter in Pavel, apostoia.
30.	i, Spomin S. Pavla apostola.
Mali srpan.
2. dan Obiskovanje Marijo Dev. 8. „ S. Elizabeta, kraljica.
14.	|| S Bonaventura. škof kardinal, cerkv. uč.
25.	j, S. Jakob, apostol.
26.	j, S. Ana, mati Marije Device.
Veliki srpan.
1.	dan Vezi S. Petra, apostola.
2.	„ Naša ljuba Gospa angeljev; popolni odpustek porcijunkule v salezijanskih cerkvah.
4.	dan S Dominik
5.	„ Marija Dev. snež.
6.	„ Gospodova spremenitev na gori T.
12. „ S. Klara, devica in ustanovnica reda klarisink.
15.	dan Vnebovzetje Marije Dev.
16.	„ S. Rok.
24.	„ S. Jernej, apostol.
25.	„ S. Ludovik, kralj francoski.
Kimovec.
4. dan S Rozalija, devica. 8. „ Rojstvo Mar.
17.	u Rane sv. Frančiška Asiškega.
18.	„ S. Jožef Kopertinski.
21. „ S. Matevž, apostol in evang. 24. „ Marija Dev. rešen. ujet.
Vinotok.
1.	dan S. Ludovika Savojska.
4.	„ Frančišek Asiški.
8.	„ S. Brigita.
23.	„ S. Janez Kapistran.
28. „ Ss. Simon in Juda, apostola.
Listopad.
1.	dan God s veh svetnikov.
2.	„	Vseh vernih duš dan. 16.	„	S. Neža Asiška.
19.	„	S. Elizabeta, kraljica. 21.	„	Darovanje Mar. Dev.
26.	„ S. Leonard Porto Mavriški. ČO. „ S. Andrej, apostol.
Gruden.
3.	dan S. Frančišek Ksaverij. 8. j, Preč. spočetje Mar. D.
16.	„	Pervi dan božične devetdnevnice.
21.	n	S. Tomaž, apostol.
24.	u	Zadnji dan devetdnevnice in sveti večer.
25.	„	Sveti dan.
27.	„	S. Janez, apostol in evang.
Vspavanka božjemu Deteta.
Oj, spavaj božje Detece Na slamici sladko, Saj angelji iz raja Te Varujejo zvesto; Miru Ti nihče ne kali, Vse tiho je o polnoči. Spavaj, oj spavaj, Dete nebeško le spavaj.
Marija Te povila je
V	pleničke mehke tri,
In Jožef, ves v skerbeh za Te, Pri jaslicah bedi; Da merzli ne hladi Te pih. Živinice Te greje dih. Spavaj. oj spavaj
V	sanjicah rajskih nam spavaj!
0 Jezus, sladko Detece, Si rojen sredi rev, Bridkosti več Te čaka še, Kot jih ima ta hlev; Na Golgati na križ razpet, Umeri boš za vesoljni svet, Spavaj, oj spavaj,
V	miru zdaj Jezusček spavaj j
J. P. Belostenski.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Ljubljana. Deželni zbor se je pričel 28. grudna, po slovesni sv. masi, ki jo je opravil prečast. gosp. dež. in derž. poslanec kanonik Karol Klun.
Deželni predsednik baron Jiein je naznanil, da deželni glavar je poslanec gosp. Detela, namestnik pa grof Leon Auersperg. Predsednik je potem omenil, da zarad nesreč, ki so zadele to leto deželo, bode zbor imel težko nalogo in da se že čutijo slabi nasledki: vendar pa upa, da z umnim gospodarstvom itd. se najdejo zopet pota k blagostanju.
Deželni glavar nato prav vljudno pozdravi poslance in v zaupanji na Božjo pomoč nastopi svoj častni posel ter hoče s terdno voljo, kar je v njegovi moči, delati za blagor mile domovine na poti zvestobe in vdanosti do presvitlega cesarja. V božični noči je nebeški glas oznanjal mir ljudem na zemlji, kteri so dobre volje; naj vlada torej mir med poslanci, in Bog bode blagoslovil delovanje novega deželnega zbora. Take moške besedi je prav prijetno sliiati iz ust visokega dostojnika in glasovi „Dobrotl so spremljali lepi začetek. Z besedami: „Mili Bog ohrani, obvaruj in blagoslovi presvitlega cesaija Frančiška Jožefa!11 je sklenil svoj pozdrav.
Ljubljana, (f S. Magdalena Stupica.) V tukajšnjem uršulinskem samostanu umerla je pretečeno nedeljo zjutraj redovnica sv. Uršule čast. sestra Magdalena Štupica. Rojena je bila rajna sestra Magdalena 23. decembra 18G3. 1. na Nabrežini, redovno obleko sprejela 20. julija 1889, s samostanskimi obljubami se Bogu darovala 11. avgusta 1891. O pokoj niči veljajo po vsej pravici besede Modrega (IV. 13 .): „Zgodaj je končala svoje življenje, pa je spolnila veliko let, njena duša je Bogu dopadla, zato je hitel, jo vzeti izmed ljudstva. — Mladost, ki je zgodaj končala, pogublja dolgo življenje krivičnega." Zaradi vzglednega prizadevanja za popolnost v vseh samostanskih čednostih bila je blaga pokojna sestra Magdalena svojim sosestram posebno ljuba in draga. Naj v miru počiva in prosi za nas!
Ljubljana. (Delitev zimske obleke med ubožno mladino.) V dobrem spominu ostane revnim otrokom ljubljanskih šol lepa slovesnost, k: se je veršila v nedeljo. 22. t. m., v primerno okrašeni telovadnici I. mestne deške šole. Bilo je ta dan obdarovanih s toplo zimsko obleko, s terdnim obuvalom in pecivom 211 ubožnih učencev in učenk iz vseh ljubljanskih ljudskih šol in nekaj sirot iz Marija nišča in Lichten-turnove dekliške sirotišnice. Slovesnost sta počastila s svojo navzočnostjo visokorod. gosp deželni pred sednik baron Hein in mil. stolni prost dr. L. Klo-futar ter gg.: ces. svetnik J. Mnrnik. okrajni šolski nadzornik Fr. Leveč itd., potem voditelji in voditeljice ljudskih šol ter mnogo odličnega občinstva, zlasti gospej in gospodov, ki so oskerbeli obdarovanje. Gosp. okrajni šolski nadzornik, profesor Fr. Leveč, otvori s primernim nagovorom slovesnost, priserčno opominja otroke k dejanski hvaležnosti, namreč k pobožni molitvi in k lepemu vedenju in se zahvaljuje požertvovalnemu odboru, ki edino iz kerščanske ljubezni oskerbuje vsakoletna darove. Posebej se zahvaljuje kranjski hranilnici in preblag. deželnemu predsedniku, ki sta zlasti priponi' gla. da je bilo obdarovanih toliko otrok. — Visokorudni g. baron Hein in mil gosp. stolni prost dr. L. Klofutar sta nato blagovolila razdeliti obleko otročičem. katerim se je na obrazu videlo veselje in hvaležnost. Jeden deček in jedna deklica sta se prav lepo 7.i hvalila in obljubila v imenu svojih tovarišev in to-varišic. da bodo molili za dobrotnike in se pridno učili. K sklepu so mil. g. stolni prost prav priserčno nagovorili otroke, opominjali jih k hvaležnosti do dobrotnikov in k hvaležnosti in pravi ljubezni do našega Očeta v nebesih, ki je vsem največji dobrotnik. — Z velikodušnimi prispevki in po že rt v o valnim delom so oskerbeli obdarovanje gosp. ces svetnik J. Murnik. ki vodil dobrodelno podjetje, in odbor obstoječ iz gospej: J. Rartel. I. Premk, F. Tavčar, gdč Klein. Prem k itd. P.og stotero po verni vsem dobrotnicam in dobrotnikom !
Avstrijska Leonova dražba je bila o priliki,
ko je izdala poročilo o svoji delav.iosti, od sv. Očeta odlikovana s sledečim pismom, ktero je bilo pisano baronu pl. Helfertu. kot predsedniku Leonove družbe: »Papež Leon XIII Ljubljeni sin Pozdrav Ti in apostoljski blagoslov! Že v začetku smo se z veliko blagovoljnostjo obračali do Vabe družbe, ktera je rastla od dne do dne, kakor znamnje Vaših vedno rastočih vspehov. Te vspehe vidimo vnovič poterjene
v družbinem poročilu, katero imamo pred Seboj od preteklega leta. Jasno se vidijo v njem družbini nameni: Gojiti kerščansko znanstvo nasproti zmoti in le-to na vse načine razjasnovati, pospeševati in zato buditi izverstne zmožnosti za pisateljstvo in zmožne mladeniče za goreče gojenje znanstva, da se vzgoji kreposten prirastek, ki bode zastopal nauk in vedo. Resnično ne ugaja nič bolj našiin opominom in nič ni bolj času primerno: po vsej pravici se morejo družniki ponašati, da postavijo na ta način s pospeševanjem stu lij pomoč na sredstva znanja v službo katoliškega imena Nase veselje in upa.ije postaja še v^čje s tem. da se družba vedno dalje razširja in šteje že v vseh imenitnejših mestih cesarstva odličnih m<»ž duh »vskega in svetnega stanu za svoje družnike. V tem ko se veselimo Vašega blagoslova. Vam želimo najboljših naprelkov in Vam s sercera z vso dobro volj nost jo kot zastavo bogate nebeške pomoči podeljujemo apostoljski blagoslov. Ta blagoslov podeljujemo pred vsem izverstnemu pospeševalcu družbe. Našemu častitljivemu bratu, nadškofu S^lnograškemu; ravno tako Tebi. ljubljeni sin. kot previdnemu predsedniku, tako Tvojim tovarišem v ravnateljstvu, slednjič vsiro posameznim udom družbenim. l>m»> v Kimu pri št Petru. 20. mal. travna v 1*. letu Našega pontirtkata. Leon XIII, papež I. r.
Bil je lansko leto že odmenjen shod za vsta-novo tega društva tudi v Ljubljani: bilo pa je to naključno zastalo; vprašanje je torej, kako je s to zadevo alt se ne bode letos kaj osnovalo?
Kožnovmške Kraljice griček — Brežicam,
22. dec is«»r». (Staro in novo leto.> V starem letu obhijala je šeststoletnica čudovitega prenesenja nazareške Marijine sv. hišice v Loreto. Torej milostno marijansko sv leto v Loreti. Mnogo tisoč kristjanov rimo-kat. je pri zemeljski hišici Božje Matere zado-bilo mnogo milosti in blagodarov; med njimi mnogo Slovanov in nekoliko Slovencev. Žal, ker Slovenci iz Slovenije niso skupno združeni samostojno napravili božje poti v Loreto.
Prav in častitljivo bi bilo, da bi bili rimo-kat. Slovenci postavili si spominek, ako ne sami samostojno. vsaj složno skupaj z Jugoslaveni — Hervati, v baziliki Lavretanski, pri sv hišici nebeške Kraljice, Marije Device. Čez milijon je Slovencev, ako vsak podari 5 kr.. in iz tega prinosa imeli bi častiti spominek v največem svetišču deviške Božje Matere, pri njeni sv. hišici v Loreti.
To leto. v zveršetku njegovem, se je obhajala tudi 2.">letnica. oJkar je po namestniku Kristusovem vidni glavi rimo-kat. Cerkve javno proglašen ženin Marije Devire sv. Jožef za varha sv. Cerkve rimo-katoliške. In ta spomin na sv. Jožefa obhajal se je s svetimi pobožnostmi v Sloveniji in v mnogih drugih okrajinah.
V tem letu enoletnice Marijine svete hišice in 2."»letnega javnega varstva svetega Jožefa sv. Cerkve, dveh jubilejev, imeli ste v. č. Monsignor in drugi slovenski mašniki milostni 50letni jubilej sve-čeništva in mašništva. Hvala Bogu!
Po milosti Božji, pomoči in priprošnjah Marije Device in sv. Jožefa storilo se je mnogo v večo slavo Božjo, v češčenje deviške Matere Božje in red-nika Kristusovega, v vzvišenje in razširjanje rimo-
katol. Cerkve in njenih naprav, v blagor bližnjega in v zveličanje neumrljivih duš, in to mnogo po verli in ljubi „Zgodnji Danici*. Mnogo se je pa tudi zla in nedostojn-ga odvernilo, preprečilo in zaterlo.
Tudi tukaj v novi rimo-kat. občini sv Jožefa, smo po milosti Božji mnogo napredovali Novo cerkev smo pokrili s streho, v notrinji smo jo toliko dogotovili. da se morejo v sili verniki v njej zbirati k presv. službi Božji; svečeaiško-redovna hiši se je v notrinji /.gotovila in celice skromno za stanovanje vredile. Rožnovenške Kraljice naprave zemljišče se je mnogo zboljšalo in vredilo. precej sirotnih dečkov se je vzderževalo, tudi nekoliko dijakov je v srednjih šolah Naj bi se pridobilo še erarično zemljišče, koje se derži posestva dobrodelne naprave. Se ve, da bode zbof tega stroškov in nekoliko odplačila; toda s tem bi dobrodelna naprava toliko pridobila da bi se vstanovil. namesto podružnice Marije Zvezde, popolni samostojni trapiški samostan cerkev, sirotnih dečkov zavod vse pod iinenom in varstvom Marije Device rožnovenške Kraljice. Ako se pridobi ono zemljišče k sedanjemu pjsestvu dobrodelne naprave, onda bi se s pridnostjo, delavnostjo in gospodarstvom č. vr. blagodušnih bratov reda sv. očeta Bernarda reformiranih cisterzijencev, trapistov, zamogel deški zavod večinoma vzderževati.
V sirotnih dečkov trapiški zavod je vpeljano: vodilo, vzgoja, učenje — „ pedagogikajednega izmed najboljših kerščanskih rimo katoliških pedagogov, v sluhu svetosti pokojnega DonBoska. To bode pa vpeljano tudi v bodoče trapiške deške zavode v Jugoslaveniji.
K temu pa je pripomogla tudi „Zg Danica" z doneski beril o Salezijancih in pisatelj teh verstih s svojim priporočanjem, opomini in privatnim pisanjem. Podelila je pa vse dobrotljiva previdnost Božja in sprosila mogočna rožnovenška Kraljica. Hvala Bogu! Češčena Marija! .. .
Mnogo ss. maš se je letos opravilo tukaj v cerkvi sv. Jožefa za žive in umerle dobrotnike in dobrotnike nove vstanove rožnovenške Kraljice za pobožne in spokorne menihe in sirotne dečke, po njihovem namenu, pa tudi za vse rimo - katoliške in narodne potrebe v Sloveniji, v Avstriji itd.
Za mili in ljubi Božič opravljali smo devetdnevno božično pobožnost, tudi za Vas in v namen Vaš. javno in združeno v jutro v cerkvi sv. Jožefa; zvečer pa v rožnovenški domači kapeli (Bog plačaj blago dobroto!)
Za presv. Božič in novo leto čestitam, voščim in želim ljubim Slovencem: Obilne milosti in ljubezni presv. Serca nebeškega in betlehernskega Deteta Jezusa; obilne pomoči, priprošnje in varstva deviške Božje Matere Marije in njenega ženina sv. Jožefa; vse blagodare nebeške in sv. Cerkve.
Silni in grozni potres je v tem letu napravil velike škode in težave Ljubljani in nje okolici; ipak je to šibo milost in previdnost Božja obernila v mnogo dušno in telesno dobro v raznoverstnih ozirih.
Tudi to leto se je v Sloveniji mnogo sčistilo in se razločuje, kar je istinito kerščansko - rimo - katoliško in narodno slovensko, in pa kar je krivo, laži-liberalno, materijalistično. framasonsko, polovičarsko in malomarno v kerščanskem, katol. smislu ;
vmes med temi jih je pa veliki broj, ki niso povse ne jedno ne drugo, so to in ono, včasih pa oboje skupaj, ako se to more misliti. Bog daj! Marija Devica in sv. Jožef sprosita. da bi se nastopno leto še tega več izčistilo in razločilo, ter bi p<. stalo čimdalje večje „kerdelo" odločnih, jedernatih. junaških, pravo-živovernih kerščansko - rimo - katoliških Slovencev v duhu in v dejanju. Potreba je pa za to obilno molitve, osobito r žnovenške, dobrih del usmiljenja, obilno naporov, dela, borb. čujočnosti in sterpljivosti; podlaga vsega bodi prava ponižnost, krov pa ker ščmska ljubezen In mn^go se bode storilo in pridobilo za kerščansko • rimo • katoliško in narodno slovenstvo.
Hvala Bogu! In Vam hvala lepa za vse. kar ste to leto dobrega s orili in pripomogli za jako potrebne rimo - kat. naprave tu v novi št. Jožefski občini med razkolniki in mahomedci. Jezus, Marija, Jožef, ob'lno povernite časno in večno!
Za dobroto, ker mi pošiljate »Slovenca", se opravi vsaki teden jeden sv. rožni venec, toraj celo leto 52 sv. rožnih vencev za Vas, v namen Vaš in pa, da bi kerščansko - katol časopisje, osobito slovensko. obilno dobrega rodilo.	M. A.
Rožnovenške Kraljice griček, 28. dec. 1895. Obhajali smo Božič zadnjič v ^rerevni, razpadajoči cerkvici sv. Jožefa, v koji smo napravili tudi lepo in ganljivo božično predstavo, jaslice. O jednajsti uri na Sveti večer opravljala se je združno molitvena ura v cerkvici, osobito za vse dobrotnike in dobrotnice nove cerkve krušnega očeta Kristusovega. In to naj bode javna zahvala, kar so to pretečeno leto in prej verli rimo-katoliški Slovenci pomagali k stavbi nove hiše Božje in druzih rimo-katol. naprav tukaj, v večjo slavo Božjo in v blagor rimo katoličanov, Slovencev in Slovanov, živečih med drugo-verci. Vsem skupaj voščimo in želimo: Srečno novo leto, milosti in blagodarov Božjih, pomoč, varstva in priprošnje Device Marije in sv. Jožefa. O poli noči bila je slovesna služba Božja in k tej došlo je tudi mnogo kristjanov iztočne razkolne cerkve, pa tudi nekoliko Mahomedancev, koji so se dostojno, spoštljivo obnašali. Po sv. evangeliju, med poli nočno sv. mašo, bil je tudi izverstni cerkveni govor o rojstvu druge osebe Božje, o presv Trojici, o Božji in človeški naravi Kristusovi, o veliki ljubezni Božji, o neoskrunjeni Devici Materi Odrešenikovi, Mesijevi, o jedino pravi sveti veri in njenem nauku, o rojstvu Boga-človeka. Vse to pa jako dokazljivo, prepričevalno in, kolikor je največ mogoče razumljivo, pre-šinljivo in dovtipno; s prav veliko pazljivostjo poslušali so i drugoverci ta sv. govor.
Ker smo dobili goste redovnike, bilo je na sveti božični dan več sv. maš, pri treh opravljal se je skupno sv. rožni venec za bodoče dobrotnike in dobrotnice, koji bodejo pomagali z milodari, da se nova cerkev povse dogotovi in vred i. Ob devetih pred-poldne opravljale so se zopet tri sv. maše, od kojih tretja bila je slovesno peta.	Kone« sledi)
Veroiia, 23. dec. 1895. Velečastiti gospod! Vesele praznike in srečno novo leto želim Vam in vsem znancem in prijateljem v domovini, katerim posebej pisati ne morem, zlasti pa vsem dijakom slovenskim, ki berejo Vaš list. Daj Bog, da bi novorojeno dete prineslo obilim poklic za misijonski stan, ali bolje rečeno voljo in pogum, ker poklic imajo mnogi, a
mu ne slede. — „Veliko je poklicanih a malo izvoljenih.''
V zavodu gre vse po navadnem potu. Na praznik vsjh Svetnikov so se ponavljale obljube. Pater Heymans ni bil navzoč, ker je bil zaderžan v Afriki, a prišel je teden pozneje. Tako smo imeli dva praznika namesto enega. Slovesno smo praznovali tudi praznik sv Stanislava Kostka. ntšega pa-trona, in sv Frančiška Ksaverija. Za praznik raz-glašenja Gospodovega se pripravlja akademija, kako se bo obnesla, poročam prihodnjič.
Hiša v Briksenu je odp jrta in pričakuje serčnih mladenčev. Bog pošlji mnogo delavcev v ta najza-puščenejši in najtežavnejši vinograd »i > s podov!
Lena r d I^opold.
Lepe knjige o zvezdoznanstvu. Pokojni Litrov, vodja dunajske zvezdarne. je napisal načelo svoje knjige „die Wunder des Himmels." ki so besede I. verste 18. psdma Davidovega: „Xebesa pripovedujejo božjo slavo in dela njegovih rok oznanuje nebes." Najimenitnejši zvezdoznanci bili so verni kristjani, posebno Ne\vton. ki je dobro zavernil nekega brezverca rekoč: rMolčite, jaz sem te stvari globokeje proučil."
Ker utegne astronomija mar.-sikterega bralca zanimati in ker se po zimi zvečer vidijo prav lepe zvezde (Orion veliki pes, Syrus i t. d ». naj tu sledi izkaz raznoverstnih astronomičnih del:
1 ) Drehbare Sternkarte, der Stemenhimmel zu jeder Stunde des Jahres. 90 kr.
2.)	Die GrOsse der Schopfung v. P. Secchi (t 1878)
3.)	Die Sterne v. P. Secchi 4 gli 80 kr.
4 ) Die .Sonne v. P. Secchi 12 gld. (»O kr.
5.)	Leber die Einheit der Naturkriifte, deutsch von L Rudolf Schulze. L^pzig 1.^4«>. 3 gld.
6.)	Prej imenovana knjiga, Littrov. d:e \Vunder des Himmels. 8. izdaja v 36 snopičih, a 24 kr.
7.)	Atlas des gestimten Himmels, v. Littrov. 3 gld. (JO kr.
8.)	Katechismus der Astronomie v. Klein. 1 gld. 80 kr.
9.)	Der Wunderbau des Weltalles oder populiire Astronomie, v. Maedlet mit Atlas 7 gld. 20 kr.
10.)	Bilderatlas der Sternwelt z 41 slikami, od začetka 12 gld , zdaj se dobi za 7 gld. 20 kr. To knjigo je spisal dr. \Veiss, vodja zvezdarne na Dunaji, zraven teh knjig je izšlo do sedai še veliko drugih knjig, ki se dobivajo v knjigarni \V. Frick na Dunaju, Graben 27.
V bukvah Modrosti (13 1 > tudi beremo: Nečimemi pa so vsi ljudje, v kterih ni spoznanja Božjega, kteri z vidnih dobrot ne morejo spoznati njega, ki je; ki tudi glede na dela ne spoznajo, kdo je njih stvarnik, temuč imajo ogenj ali veter ali hitri hlip. ah oKrožje zvezd ali velike vode ali solnce in luno za bogove, ko vladarje sveta. — Ako so te stvari imeli za bogove, ko jim je njih lepota dopadla, bi bili mogli spoznati, koliko lepši od njih je Gospodovalec; zakaj lepote je stvarnik vse naredil. Ali če so se m«"»či ali delom teh moči čudili, bi bili mogli spoznati, da je on še močnejši, ki jih je vstvaril. Zakaj iz velike lepote stvari se sklepoma lahko spozna njih stvarnik, in sv. Pavel pravi v pismu do Rimljanov I. 19—20.: Zakaj kar se od Boga vedeti zamore, je znano med njimi (t. j. med narodi tudi malikovalskimi): Bog jim je namreč razodel. Zakaj, kar je nevidljivega na njem,
se od stvarjenja sveta sem po tem, kar je stvarjenega spozna in vidi; tudi njegova večna moč in Božestvo, tako da nimajo izgovora. Kajti pogled in opazovanje zvezdnf-ga uka ti oznanuje Stvarnika vsegaraogoč-nega, ki je vse naredil po meri, tehtanju in redu.
A. K.
Razgled po svetu.
Sv. Oče Leon XIII so darovali 50000 frankov za uboge katoliške Armence na Turškem, in to po patrijarhu Azarijanu; druzih 20.000 darovali so za ubcge žertve druzih obredov, ki so poslednji čas terpeli od neusmiljenih Turkov.
Kardinal Melchers je bil prinesen 17. t. m. v cerkve sv. Bernarda „alle Terme*. Vdeležilo se je 13 kardinalov, mnogi prelati, pruski poslanec pri Vatikanu pl. Biilo\v in premnogi drugi velikaši. Nadškof je opravil mertvaško mašo in kardinal Bianchi je podelil poslednjo absolucijo.
Rim. Za božične praznike so sv. Očetu častitali kardinali, škofje in prelati. Besede papeževe o tacih prilikah so tehtne in podučljive. Zavernili so na mnoge pretresljive nesreče, ki se godijo sedanji čas zoper sv. Cerkev, in to da je opominjevanje, da je treba goreče molitve pomnožiti. Pri več narodih se je namreč probudilo gibanje v katoliškem duhu; gorka molitev bo zlajšala povemitev razkolnih ljudstev v sv. Cerkev in zatirala duh brezbožnosti, ki rogovili zcper voljo Najvikšega in zoper versko od-gojo mladine. Vladarji in narodi so ob hudih časih očitno klicali k Begu za pomoč in brambo, kedar je bilo pod njegovim varstvom kaj tehtnega početi ali Njegovo ptmoč doseči. Tako naj se zgodi sedaj: „0 dobrotljiv Bog. kako vender potreben je sedanji čas Tvojega blagoslova!" — s temi besedami so sklenili svoj nagovor.
Nemško ..središče" izgled avstrijanskim katoliškim poslancem. Najmočnejša in najbolj vplivna stranka v nemškem deržavnem zboru. rkatoliško središče", obhajalo je nedavno petindvajsetletnico svojega ob-Stank i Tako pričenja rReichspostu št. 268 in piše dalje: Pri novih volitvah IG listojrada 1. 1870 so bili volj*ni rrn >je. iz katerih se je potem razvilo rsnMli.v»"	sušea prihodnjega leta < 1S71) je
h lo „si»*diščea vstanovijeno.
Y>T^n«'vljenj«- te parlamentaričre stranke j« bilo potrebno Že koncem 1. I Mil) se je ojačilo zanimanje plitkih katoličanov za razvoj cerkveno p, lit'čnih ra/n.»'r Meseca septembra	je predložilo „ber-
linsko delavsk«* društvo" deržavnenu zboru prošnjo, naj odpravi n^kaj samostanov, češ. da so to „go-jšče krive vere lenobe in nečistosti;" malo poprej se je !»il zv^ršil napad velikomestne druhali na hišo, k|er so bivali trije dominikanci (tako imenovani rM«abit*r Klostersturm" i in pozneje nato je zloglasni kulturni borbar C.neist v komisiji za take prošnje d« gnal od vlade zakon, ki naj bi vterdil stroge naredte proti takim pruskim deržavlj^nom. ki so storili svete verske obljube — predpodoba majni-škega zakona, zlasti pa zloglasne postave proti jezuitom.
Tedaj so pa vstali poslanci iz Renske pokrajine in iz Vestfalskega. ter so dali povod, da se je združilo več kakor sto poslancev, kteri so v pruski zbor-
nici glasovali, naj pridejo takozvane „ samostanske prošnje" (bilo jih je vsih 11) na dnevni red. Mal-linckrodt nat6, podpiran po 80ih poslancih, je skušal da bi prišle t6 „prošnje" še pred novimi volitvami v razpravo, — toda liberalna večina se je bala take razprave; ki bi še pred volitvami zavzela glavno mesto, — in odklonili so jo. Zbornica je bila 12. svečana razpuščena.
..Kolnische Volkszeitung* je pokazala pravo pet: objavila je izversten spis iz peresa Petra Rei-chensbergerja, ki je "zahteval terdno parlamentarna zvezo vsih katoliških poslancev; in precej po volitvah je pristopilo 48 poslancev k novovstanov-Ijeni središni stranki, in kateri vsi so se podpisali. V teku postavno določene dobe se je pomnožilo število teh poslancev do 54. Zanimivo je pač, da zvemo kratki program te stranke, ki je poklicana, da zavzame prevažno vlogo v političnem življenju novega nemškega cesarstva (in kar je močno podučljivo tudi za naše cesarstvo). Glasi se: „Središče si je postavilo za posebno nalogo, da nastopa za ohranitev in organični napredek vstavnega reda sploh, in še prav posebno pa za prostost in samostojnost cerkve in njenih vredb. Družbeniki naj skušajo temu vgoditi na potu prave sporazumljivosti, in prostosti posameznika naj ne terpi z ozirom na njegovo soglasje nobene škode " Iz debelo tiskanih besed je razvidno, da se je „Središčeu sperva osnovalo kot politična stranka; nikakor ni torej zgubila opravičenosti, čemu da še obstaja, ker vse njeno prizadevanje na cerkvenem polju diči vspeh.
Med vstanovitelji »Središča" je živih še dvanajst, trije med njimi so bili neprestano v derž. zboru: baron Herremann, svetnik Kehler in dr. Avgust Lieber. ki je dunajskim katoličanom prav dobro znan iz zadnjih preimenitnih sej šolskega društva. Ti trije praznujejo obenem z vstanovljenjem svoj sreberni parlamentarični jubilej. Pruski in sploh katoličani se hvaležno spominjajo velikih zaslug, ktere so si pridobili imenovani trije možje v zvezi z nekterimi drugimi, kakor: Windthorst, Mallinkrodt, Peter Reichesperger, Savigny. Schorlemer-Alst i. t. d.: pridobili so si jih pa s tem. da so za narod in kat. Cerkev terpeli in delovali. Zvesto svojemu programu je »Središče" zastopalo vedno napredek vstavnega prava z največjo odločnostjo, vstavno pravo je vsaki čas kot prava ljudska stranka zastopala in vnrovala; nobenega serčnejšega in močnejšega zagovornika nima v celi deržavi splošna in prava volilna pravica, kakor ravno katoliško BSred'šče". Ali bi se n^ dalo ravno t6 dni zajeti iz petinivajsetle ne zgodovine nemškega središča za Avstrijo veliko navdušenosti vrednih naukov?	(Reichsp.)
Francija Francoskih framasonov rogovilski duh, kakor se kaže, pripravlja nove borbe, novo terpljenje sv. Cerkvi. Ta vlada je vsa nasprotna z vero francoskega naroda. Rudečkarja Brison in Goblet sta že pripravila za zbornico novo postavo, s ktero hočejo prostomišljaki zatreti cerkvene redove na Francoskem. Da bode Rim temu z vsimi močmi nasprotoval, je očitno in razpor bo vstal med Francijo in S. Stolom. — Iz tega je pa prav jasno, koliko stoji na tem, da se volijo katoliški možje, ne pa rogovileži in sv. Cerkvi sovražna osebstva. Živi nauk tudi za nas Slovence.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
kameni za mesec prosinec (januvar) 189G. a) Glavni namen: Zopetno zhujenje kerščanskega duha. b) Posebni nameni:
7.	S?. Valentin. Nesreče, ki se dajo odpraviti le s skupno »nolitvijo. Ponesrečenci. Blagoslov pri gospodarstvu.
8.	Sv. Severln. Katoliško gibanje na Dunaju in na Nižje-avstrijskem. Milost za pridobitev sposobnosti za stanovska opra vila in pravega namena
9.	Sv. Vital. Varstvo poštenih tergovcev in rokodelcev pred nepošteno odertijo. Duhovni in obhajanci.
10.	S?. Agata. Vsakdanja daritev sv. maše. Milost srečne zadnje ure Poanožitev gojencev v zavodih.
II. Bratovske zadeve N. 1). Gospč presv Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priproSnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, a/. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverai od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešest-▼anje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — V pobožno molitev se priporoča bolna oseba, da bi se ozdravila po priprošnjah Naše ljube Gospe Serca Jezusovega, sv. Jožefa, sv. Antona Pad., ako je Božja volja, in ako bo uslišana. hoče zahvalo po Danici naznaniti. — Ponižno se v molitev priporoča na nogah bolna deklica za zdravje in pomoč na pri-prošnjo Naše ljube Gospe presv. Sere i — Brat priporoča bolnega brata za ozdravljenje, ako je Božja volja. — Na roki bolna za pomoč. —
Listek za raznoterosti.
Ljubljana. Božični veseli prazniki so se prav srečno zverševali. Na Božič o polnoči so v stoljni cerkvi imeli milostni gospod stoljni prošt, ob lOih pa prevzvišeni gospod knez in škof; na sv. Štefana praznik zopet gosp. prošt; stoljnica je bila natlačeno napolnovana, obnašanje občinstva spodobno, — tako tudi po druzih cerkvah
Ljubljana. V dan pred novim letom je ljubljanska višja in nižja duhovščina opravila svoja navadna pri-serčna vošila pri prevzvišenem gospodu knezu in škofu, kterega nam dobroljivi Bog ohrani še mnoga leta! —
Ljubljana. (Odlikovanje.) Njih Veličanstvo presvetli cesar so podelili bivši prednici ljubljanskega uršulinskega samostana čast. M. Antoniji Murgel zlati križec s krono za zasluge, ki si jih je častita gospa pridobila kot samostanska prednica in voditeljica nunskih šol. Serčno čestitamo!
Ljubljana. BI. g. župan ljubljanskega mesta, P. Grasselli, je v »Slovencu" javno zahvalo naznanil za blagodušno darilo 200 gld., ktero so mu prevzvišeni gospod knez in škof dr. Jakob Missia ob novem letu izročili za ubožne ljubljanskega mesta.
Ljubljana. (Božičnica za revne deklice ur-šulinske šole.) Lepe so božičnice. Veselč se jih
stari in mladi. Največ veselja pa delajo nedolžni mladini Posebno lepo pa je. če mlade roke same pripravljajo darila revnemu svojemu bližnjemu. To se godi vsako leto v uršulinskem samostanu. Tudi letos so gojenke kupile blaga in napravile oblačilic 33 revnim učenkam vnanje šole. 20. decembra so prejele pridne šolarice odmenjene jim darove. Zbrale so se ta dan v šolski dvorani. Navzoči so bili čast gospa Mati in čč. gg. učiteljice. Učenke notranje šole so prav spodbudno zapele več lepih božičnih pesmic. — Mili Jezusček poplačaj mladim dobrotnicam v samostanu lepe darove s časno in večno srečo!
Ljubljana. Prav prijazne katoliške božičnice so se lepo verstile pretekle dni in sicer: Katoliških delavcev v prostorih ,Tonhalskih"; katoliškega društva za delavke (29. grud.) v društveni dvorani na Žabjeku št. 8; društva rokodelskih gg. pomočnikov v lastnem domu v poljskih ulicah novega leta dan; pa božičnica v deškem sirotišču v Marijan i šču, ki se navadno večkrat ponavlja. Vse veselice so imele obiskovalcev vse napolnjene prostore in bile so poštene in v katoliškem duhu. v tem pa ko so podobne veselice, kakor kazališne igre, v liberalih taborih rade več ali manj žalive za verni čut in čisto oko. Hvale vredno je, da delavno občinstvo obojega spola pri svoji boritvi za vsakdanji kruh nahaja še časa, da svoje naloge tako lepo, dobro, ginljivo in velikrat do čuda izverstno izveršuje.
O blagem „miklavževanjiM v uršulinskem samostanu v korist pridnih šolskih deklic naznanuje posebno poročilo. Na 2. prosenca je bila napovedana ginljiva božična slovesnost v Lichtumovi dekliški sirotišnici.
Tudi novo katoliško društvo za mladeniče, kar nas posebno veseli, vabi k božičnici. ki jo pripravlja pred Ss. 3. Kralji večer ob 6ih v dvorani katoliškega rokodelskega doma. Po petji bodo zverše vali igro z imenom „Slaba tovaršija,- — Poštenjak lahko previdi, kako primerne so take veselice za po-vzdigo nravnosti pri mladini. Vsa hvala gre vsim, ki se trudijo tako blagreno mladini v prid.
Ljubljana. Tri tedne je že, kar je delil Miklavž svoje darove. Vendar naj „Danica" še nekaj lepega pove o njem. Kakor dosedaj že mnogo let, pustil je tudi letos „na porti" uršulinskega samostana culo obleke za 12 ubožnih šolaric. Učenke so poprej lepo molile v čast sv. Miklavžu in ga prosile darov: Ker so bile uslišane, zahvaljujejo se mu tako lepo, da blagi Miklavž gotovo ne bode pozabil na nje drugo leto. —
Iz Ljubljane. Imenik avstro - ogerske provincije družbe Jezusove za 1. 1896. nam pove marsikaj zanimivega in veselega. Sedanji provincijal, kterega je dal P. General provinciji 1. 1894 dne 9. avgusta, je P. Frančišek Ksav. Widmann, rojen Dunajčan. Štirje svetovalci (konsultorji) ga podpirajo v vladanji provincije, katera ima tudi v Avstraliji šest rezidencij, in v njih prebiva 19 patrov misijonarjev in 20 fratrov. V Avstro ogerskem je 26 kolegijev in rezidencij, v katerih živi 316 patrov. 163 školastikov in 239 fratrov lajikov. vsih vkup tedaj 718, od vlani 11 več. Eden patrov avstro - ogerske provincije je kardinal Andrej Steinhuber. Slovencev šteje provincija letos: 10 patrov. 6 školastikov in 6 fratrov. Tudi razvidimo iz imenika, da je v 25 provincijah po Laškem, Nemškem, Francoskem, Spanjskem in An-
gleškem letos: 5997 patrov. 4246 školastikov in 3718 fratrov. vsih vkup 14061, od vlani 2y4 več. Na čelu te duhovne armade stoji P. general Ljudovik Martin, rodom Španjol. Starosta avstro • ogerske pro-vincije je štajerski Slovenec P. Jožef Serianec, rojen 5. julija 1805. Tmerlo jih je letos 17, kar je nena vadno veliko.
V Metliki je umeri g. Jan. Parma, c. kr. polic, svetovalec v pok. star 75 let, 'mnogo znan tudi v Ljubljani. Bodi blagi pokojnik sošolcem in prijateljem v molitev priporočen. Bog mu daj večni mir!
Iz Egipta Slovencem: Želim Vam vesele praznike in srečno novo leto! — Prosim, spominjajte se me; tudi jaz na Vas ne pozabljam pri sv. daritvi! — Serčen pozdrav!
Aleksandrija. 20. decembra 1 >95.
O. Hubert Rant 0. S. F.
Prijatelji, nikar prederzno ne grešimo: zemlja se še zmiraj stresa' V dunajskem Novomestu je bil 30. de<\ po nr.či ob 2eh dosti hud potres. Hujše je bilo v vasi Čičjano pri Noli na Laškem 28. dec.: tam je več ljudi pokončanih in mnogi so ranjeni! —
Kaj je storiti, tla se potresa ne boš plašil? Ako opraviš na večer spoved, šel boš domu. kakor lahko
peresce. ki ga vetrič nese, in v posteljo grede bodeS rekel: V božje ime, če kaj hudega zadšne moj život, ne d^* toliko, da bo le moja duša rešena!
Opomba- Zarad nekih zaderžkov prinese Danica „Kazalou prihodnjič.
Srečno, veselo, blago Novo leto 1896
Bog daj vsem vošilcem od blizo in daleč, vsem dobrotnikom in prijateljem, vsem priljudnim bralcem našega lista in vsem ljubim Slovencem!
Dobrotni darovi.
Zrn dtjn*k•>• mizo. V. <*. g. župnik — zlatoniašnik M Preželj 5 gld. — J. H 1 krono. — Neirnen. »za kruhe sv. Antona 1 gld. — Neim. enako 1 gld. — Da bi dijaki sprosili dobre napredke Iderski šoli 3 gld. — Č. g. župnik Lor. Krištofi«* 1 gld. — «Za krulie sv. Antona«, da bi se vdeležila H ss. maš. Marija Blažon 2 kroni — Č. g kapi. Fr. Rajčevič 3 gld. — G. J. K. 1 gld. — Iz Vipavskega po č. g. kapi. Kr. Kajčeviču 1 gld. — Č. gosp. Fr. Tavčar, kurat pri sv. Joštu. 2 gld. — C. župnik Ant. Zorman 10 g!d. — Gr. H. A. 80 kr. — C. g. župnik Mart. Narobe o gld.
(Drugi darovi prih.)

VABILO
k naročevanju na katoliško-cerkveni list
ZGODNJO DANICO"
za leto 1896.
Prične se 4!». letnik našega cerkvenega lista in s koncem nastopnega leta, ako Bog da, dospe „I>aiiica" do svoje zlate številke, petdesetletnice. Preživela je že mar.siktere vi~ liarj«' pod zavetjem svoje
Mogočne Za ve t niče.
Marije 1 levice.
in z blagim vdeleževanjem. pa pridnim sodelovanjem Bogu in Mariji zvestih Slovencev. Za vse pri*erčna hvala. časn in večno plačilo (.d Boga po Marijini priprošnji! Program našega lista je znan Slovencem, ktcrim Bog daj prav blaženo in veselo novo leto, vDanici1 pa lepo število naročnikov. da hode toliko Imlj zmožna dalje delati za vero, dom. ccsarja!
Naročnina znaša:
Za celo leto po pošti 4 gld. 20 kr. „ pol leta „ „ 2 „ 20 „ V Ljubljani prejeniana za celo leto 3 gld. f>0 kr. „	„ „ pol leta 1 „ 80 „
,,	„ ^ •'» leta „ 1)0 7,
Za prinašanje na dom se plača 40 kr. na leto. Posamezne številke po 10 kr. Za spre-menjenje napisa med letom 15 kr.
Naročnina se po naj cenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani.14
Vredništvo in založništvo.
Odgovorni vrednik: Lika Jerai. — Tiskarji in založniki Joief Blanikovi nasledniki v Ljubljani.