208 Physical activity of students in the study programs of health sciences and sports Abstract Sport and physical activities have a positive effect on young people’s health and personal development and contribute to main- taining a healthy lifestyle in adulthood. This research aimed to define students’ physical activity, to identify the key motives for their physical activity and to determine students’ attitudes towards organised physical activity and university sport. Non- experimental, descriptive methodology was used in this study. Data were collected through a structured online survey among undergraduate students in health sciences and sport/physical education. 281 undergraduate students responded. The results of the study showed a statistically significant differences in physical activity according to the degree program. The students of the study programme in sport were more physically active compared to the students in health sciences. Students’ motives for being physically active were not related to demographic characteristics such as gender or place of residence. Lack of companionship was identified as one of the main factors for physical inactivity among students. Only 2.1% of students believe that organised physical activity should be compulsory in all degree programmes. Nevertheless the proven positive effects of physical activity, the number of Slovenian students of health sciences and sport who are interested in organised physical activity is declining. Key words: youth sport, higher education, care for health, physical exercise, physical activity promotion in youth. Izvleček Šport in gibalne aktivnosti prinašajo pozitivne koristi za zdravje in osebni razvoj mladih kot tudi za njihov kontinuiran razvoj zdravega življenjskega sloga v odraslosti. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšna je gibalna aktivnost študentov, kateri so najpomembnejši motivi za njihovo gibalno udejstvovanje ter kakšen je odnos študentov do or- ganizirane gibalne aktivnosti in univerzitetnega športa. Pri izdelavi raziskave je bila uporabljena neeksperimentalna deskriptivna meto- dologija. Podatki so bili pridobljeni s strukturiranim spletnim vprašal- nikom, ki ga je izpolnilo 281 študentov na prvi stopnji visokošolskega študija zdravstvenih ved in športa. Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo statistično pomembne razlike med smerjo študija in gibal- no aktivnostjo, pri čemer so študenti športne smeri gibalno aktivnej- ši kot študenti zdravstvenih ved. Ugotovili smo tudi, da na motive študentov za gibalno aktivnost ne vplivajo demografske značilnosti, kot sta spol in kraj prebivanja študentov. Pomanjkanje družbe se je pokazal kot vodilni razlog za gibalno neaktivnost med študenti. Ugo- tovljeno je bilo, da se le 2,1 % študentov strinja, da bi morala biti orga- nizirana športna vadba obvezna v študijskih programih. Raziskava je pokazala, da kljub dokazanim pozitivnim učinkom gibalne aktivnosti zanimanje slovenskih študentov zdravstvenih ved in športa za orga- nizirano vadbo upada. Ključne besede: šport mladih, visokošolski študij, skrb za zdravje, telesna vadba, promocija gibanja med mladimi. Nika Kokl 2 , Joca Zurc 1 Gibalna aktivnost pri študentih na študij- skih programih zdravstvenih ved in športa 1 Alma Mater Europaea - Evropski center, Maribor, Oddelek za zdravstvene programe, Slovenska ulica 17, 2000 Maribor 2 Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko, Koroška cesta 160, 2000 Maribor raziskovalna dejavnost 209 „ Uvod Kakovostna redna gibalna aktivnost pozi- tivno vpliva na razvoj otrok in mladostni- kov, med drugim na razvoj potencialov, sposobnosti in osebnostnih lastnosti, ki so potrebne za doseganje akademskega uspeha (Pišot in Zurc, 2003). Gibalna ak- tivnost namreč spodbuja nastajanje ne- vrotropnega faktorja v možganih oziroma tako imenovanega BDNF (angl. brain-deri- ved neurotrophic factor). BDNF najdemo v delih centralnega in perifernega živčnega sistema in pozitivno vpliva na nastajanje, zorenje in vzdrževanje živčnih celic. Redno gibanje izboljšuje učinkovitost delovanja nevronske mreže, s tem pa tudi sposob- nost pomnjenja in mišljenja (Petrovčič, 2018). Aerobna vadba poveča velikost hipokampusa, področja možganov, ki je vključeno v spomin in učenje (Committee on Physical Activity and Physical Educa- tion in the School Environment idr., 2013; Studies Show Link between Exercise and Academic Succes, n. d.; Exercise and men- tal health, 2019). Redno in sistematično ukvarjanje z gibal- no aktivnostjo omogoča razvoj otrokovih in mladostnikovih potencialov in lastnosti, ki so pomembne v odrasli dobi življenja. Vedenjski vzorci, pridobljeni z gibanjem in športnim udejstvovanjem v otroštvu, se namreč ohranijo celotno življenje ter pred- stavljajo temelje za zdrav življenjski slog (Zurc, 2011). Posledično se življenjske nava- de, naučene v otroštvu, kažejo v zdravstve- nem stanju odraslega človeka, pogosto pa so tudi dejavnik tveganja za pojav bolezni (Milanović idr., 2013). Za razvoj dolgoročne- ga zdravega življenjskega sloga je gibalna aktivnost eden izmed ključnih dejavnikov, ki pomeni dolgotrajno naložbo v zdrav ra- zvoj in dobro počutje (Tušak, 2012). Študentje so skupina z edinstvenimi la- stnostmi v ključnem obdobju življenja. So pod vplivom čustvenih, fizioloških in okoljskih sprememb, ki vplivajo na njihove življenjske navade (Steineke, 2019). Vedenj- ski slog študentov na področju gibanja je zelo pomemben, saj se njegove večje spremembe zgodijo v obdobju prehoda iz nadzorovanega okolja srednje šole v samo- stojno življenje med študijem. V tem času se lahko življenjski slog mladih občutno poslabša (Clemente idr., 2016). Na gibalne navade študentov vplivajo različni dejavniki, kot so življenjsko okolje, izobrazba in zdravstvene navade (Steine- ke, 2019), pa tudi prisotnost in spremljanje staršev (French, 2012). Gibalna aktivnost slovenske študentske populacije z leti upa- da. To dokazuje tudi raziskava iz leta 1997, v kateri se je le 2,8 % vprašanih študentov (n = 179) opisalo za gibalno neaktivne, v slovenski raziskavi iz leta 2016 pa je bilo ugotovljeno, da je redno gibalno nedejav- nih kar 80 % mladostnikov (Krivec, 2019). Opuščanje gibalne aktivnosti se s staro- stjo pričakovano povečuje (Zurc, 2011), a večje spremembe in odstopanja so vidni pri slovenskih študentih zlasti po letu 2007, ko je nastopila bolonjska reforma študij- skih programov fakultet in samostojnih visokošolskih zavodov. Bolonjska reforma v Sloveniji športne vzgoje ni več uvrstila med obvezne študijske vsebine, kot je bilo to v obdobju pred njo (Gerlovič in Jamnik, n. d.). Po uveljavitvi reforme je bila športna vzgoja le izbirni predmet, ovrednoten s kreditnimi točkami (ECTS), gibalna aktiv- nost pa je postala obštudijska dejavnost. Ta je bila ovrednotena z majhnim številom kreditnih točk, zato so se številni študentje raje odločili za izbirne predmete z večjim številom kreditnih točk. Nekatere fakultete pa športne vzgoje sploh niso vključile v prenovljene bolonjske študijske programe (Klavora, 2007). Po ukinitvi obvezne gibalne aktivnosti so se univerze in samostojni visokošolski za- vodi po Sloveniji individualno odločili, kako bodo pristopili k povečanju gibanja med svojimi študenti in organizirali interesne obštudijske športne programe. Študentje so z udeležbo v obštudijskih programih pridobivali in uveljavljali kreditne točke pri predmetih, ki so kreditno ovrednoteni (Kocjančič v Uršič, 2014). Raziskave so že dokazale negativne posledice te reforme, ki se kaže kot upad gibalne aktivnosti med slovenskimi študenti in kot posledično po- večevanje posledic gibalne neaktivnosti na telesno in psihično zdravje študentov (Gerlovič in Jamnik, n. d.). Zato je bil namen naše raziskave na podlagi kvantitativne empirične raziskave ugotoviti, kakšen je pogled na gibalno aktivnost pri dodiplom- skih študentih na študijskih programih zdravstvenih ved in športa, kakšne so raz- like med skupinami študentov glede na smer študija ter kako na njihove gibalne navade vplivajo študijske in obštudijske obveznosti. „ Metode Raziskava temelji na neeksperimentalni, kvantitativni metodi anketnega raziskova- nja. Opis merskega instrumenta Zbiranje podatkov raziskave je potekalo s strukturiranim spletnim vprašalnikom. Vprašalnik smo sestavili na podlagi pri- merjave z domačimi in tujimi raziskavami o obravnavani tematiki (Majerič in Zurc, 2016; Miholič, 2013; Demers, 2013; Zurc, 2011). Vprašalnik je obsegal več tematskih sklopov. V tem prispevku se osredotočamo na področje značilnosti gibalne aktivnosti in športnega udejstvovanja študentske populacije z vidika pogostosti, količine in intenzivnosti. Z vprašalnikom smo štu- dente spraševali tudi, katerim motivov za gibalno udejstvovanje pripisujejo največjo vrednost, kako ocenjujejo vpliv gibalne aktivnosti na svoje zdravje ter kaj menijo o obvezni prisotnosti športne vzgoje v vseh študijskih programih. Opis vzorca V raziskavi je bil uporabljen neslučajnostni namenski vzorec študentov študijskih pro- gramov prve stopnje študija, vključeni so bili študenti in študentke, ki obiskujejo štu- dij zdravstvenih ved (zdravstvena nega in fizioterapija) in športa (športno treniranje, športna vzgoja, aplikativna kineziologija in kineziologija). Vključeni so bili študenti, ki živijo doma, in študenti, ki stanujejo v štu- dentskem domu. K sodelovanju smo pova- bili študente na petih slovenskih fakultetah, od tega na eni fakulteti na področju športa in štirih fakultetah na področju zdravstve- nih ved. Tri izbrane fakultete so delovale v okviru javnih univerz, dve fakulteti pa kot samostojna visokošolska zavoda. Povabilu k sodelovanju v raziskavi se je odzvalo 281 študentov. V raziskavi sta sodelovala 102 (36,3 %) mo- ška in 179 (63,7 %) žensk. Dobra polovica anketiranih je obiskovala fakulteto, ki izvaja programe s področja zdravstvenih ved (n = 181, 64,4 %). Med študijem je 182 (64,8 %) študentov prebivalo doma. V povprečju so bili anketirani študenti stari 22,72 leta, nji- hova povprečna ocena pri študiju je bila 6,98. Opis poteka raziskave in obde- lave podatkov Zbiranje podatkov z anketnimi vprašalniki je potekalo jeseni 2020, pri izvedbi smo si pomagali s spletno aplikacijo za anketiranje 1KA. Podatke smo obdelali z uporabo opi- sne statistike in drugih statističnih metod. Podatke smo analizirali s programskima orodjema Microsoft Excel in SPSS Statistics. 210 „ Rezultati Z raziskavo smo najprej želeli raziskati gi- balne navade študentov študijskih progra- mov prve stopnje na področju športa in zdravstvenih ved. Na celotnem vzorcu smo ugotovili, da je več kot tretjina anketiranih študentov gibalno aktivnih od dvakrat do trikrat na teden (n = 97, 34,5 %) in od štiri- krat do šestkrat na teden (n = 100, 35,6 %). Tretjina anketiranih je tedensko aktivnih od 60 do 120 minut (n = 89, 31,7 %) in od 120 do 300 minut (n = 93, 33,1 %). Skoraj polovi- ca študentov izvaja zelo intenzivno gibanje (n = 126, 44,8 %). Prav tako se polovica an- ketiranih ukvarja z gibanjem samostojno in neorganizirano (n = 141, 50,2 %) (Tabela 1). Med študenti primerjanih študijskih smeri so se pokazale statistično značilne razlike v gibalni aktivnosti (Tabela 1). Študenti športa so statistično značilno bolj gi- balno aktivni kot študenti zdravstvenih ved, saj jih je večina gibalno aktivnih od štirikrat do šestkrat na teden in po 300 ali več minut na teden. Več kot polo- vica študentov športa se ukvarja z visoko intenzivnim gibanjem. Rezultati našega vprašalnika so pokazali nizek odstotek gi- balno neaktivnih študentov (3,6 %), in to ne glede na smer študija, saj je 31,7 % anketira- nih mnenja, da so gibalno aktivni od 60 do 120 minut večkrat na teden. Več kot polovica anketiranih je najpogoste- je gibalno aktivna v obliki hoje (55,9 %), kar pomeni, da je hoja najpopularnejša gibal- na aktivnost med mladimi. Skoraj polovica anketiranih študentov se ukvarja še s po- hodništvom (42,3 %), fitnesom (41,6 %) ali tekom (37,3 %) (Slika 1). Med motivi za gibalno udejstvovanje štu- dentov na prvi stopnji študija se je kot najpomembnejši izkazal motiv ohranjanja in izboljšanja telesnega zdravja (PV = 4,41) (Tabela 2). Kot ključni vzrok za gibalno neaktivnost so sodelujoči opredelili pomanjkanje časa zaradi študijskih aktivnosti. Pomemben vi- dik gibalnega udejstvovanja med študenti pa je tudi družbeni. Tako nas ne preseneča dobljeni podatek, da je eden izmed vzro- kov za gibalno neaktivnost študentov po- manjkanje družbe prijateljev in znancev, s katerimi bi lahko bili gibalno aktivni. Nadalje smo raziskovali razlike med motivi za športne aktivnosti glede na spol in kraj prebivanja sodelujočih, kjer pa statistično pomembnih razlik nismo ugotovili. Kar pomeni, da spol in kraj prebivanja nimata statistično pomembnega vpliva na motive študentov za gibalno udejstvovanje. Anketirani študenti menijo, da gibalna ak- tivnost pozitivno vpliva na njihovo bolj- še psihično počutje, saj so bili po večini mnenja, da jim gibalna aktivnost pomaga pri večji samozavesti v družbi ter da so po opravljeni vadbi dobre volje in dobro raz- položeni. Prav tako smo ugotovili strinjanje študentov z učinkovitostjo gibalnega udej- stvovanja na telesno zdravje in dobro po- čutje, saj jim gibalna aktivnost pomaga pri Tabela 1. Značilnosti gibalne aktivnosti glede na študijsko smer Običajno sem gibalno aktiven Skupaj p Nikoli (n) 1x tedensko (n) 2x–3x tedensko (n) 4x–6x tedensko (n) Vsak dan (n) Smer študija Zdravstvene vede 10 31 73 47 20 181 < 0,001 Šport 0 0 24 53 23 100 Skupaj 10 31 97 100 43 281 Koliko minut na teden ste gibalno aktivni? Manj kot 30 (n) 60–120 (n) 120–300 (n) 300 in več (n) Skupaj p Smer študija Zdravstvene vede 23 70 68 20 181 < 0,001 Šport 1 19 25 55 100 Skupaj 24 89 93 75 281 Intenzivnost prostočasne gibalne aktivnosti Manj intenzivno gibanje (n) Zmerno inten- zivno gibanje (n) Zelo intenzivno gibanje (n) Skupaj p Smer študija Zdravstvene vede 55 68 58 181 < 0,001 Šport 1 31 68 100 Skupaj 56 99 126 281 Legenda: p = stopnja značilnosti (p < 0,05) Vir: Lastna raziskava 2020. Slika 1. Vrste gibalnih in športnih aktivnosti študentov Vir: Lastna raziskava 2020. raziskovalna dejavnost 211 zmanjševanju in ohranjanju telesne teže, po njej se telesno bolje počutijo, so bolj vitalni in zdravi. Kljub prikazanim pozitivnim učinkov orga- nizirane vadbe na fakultetah, ki dokazujejo dolgoročne kognitivne koristi in takojšnje učinke gibalne aktivnosti na zdravje štu- dentov, je v tej raziskavi samo 2,1 % so- delujočih (n = 6) menilo, da bi morala biti organizirana gibalna aktivnost obvezna v slovenskih študijskih programih. Če bi štu- dentske organizacije, fakultete in štu- dentska društva organizirali kakovostne in redne gibalne aktivnosti, bi se jih ude- ležilo 22,4 % (n = 63) vprašanih študentov. „ Razprava Predhodne raziskave ugotavljajo, da se štu- denti raje odločajo za pasiven način preži- vljanja prostega časa (druženje s prijatelji, ob računalniku itd.), kot da bi bili gibalno aktivni (Cupar, 2012). Kljub temu je naša raz- iskava pokazala, da so študenti zdravstve- nih ved in športa v povprečju redno gibal- no aktivni, kar je primerljivo z raziskavo iz leta 2010 med naključno izbranimi sloven- skimi študenti, med katerimi jih je bilo 80 % gibalno aktivnih (Hlastan-Ribič idr., 2010). Ugotovili smo vpliv pomanjkanja družbe na gibalno neaktivnost. To trditev lahko povežemo tudi s tem, da so ljudje v družbi bolj gibalno aktivni, saj naj bi udeleženci, če vedo, da so med vadbo opazovani in ocenjevani, bili učinkovitejši ter gibalno aktivni dalj časa ter bolj intenzivno (Tucker, 2014). Podobno ugotavlja ameriška razi- skava, kjer so raziskovalci ugotovili, da na gibalno aktivnost študentov vpliva pred- vsem zunanja motivacija. To pomeni, da so študenti bolj motivirani glede na to, kaj si družba in njihova okolica misli o njihovi po- dobi. Z zunanjo motivacijo pa so povezani telesni motivi, kot so moč in vzdržljivost, vi- dez in uravnavanje telesne teže (Kilpatrick idr., 2005). Študenti v naši raziskavi povezujejo gibalno aktivnost s pozitivnimi vplivi na njihovo du- ševno in telesno dobro počutje in zdravje. Enako so dokazali v britanski raziskavi, ki prikazuje pozitivno povezavo med pove- čano gibalno aktivnostjo in nižjo stopnjo depresije in anksioznosti med študenti (Tyson idr., 2010). Kljub vsem pozitivnim učinkom gibalne ak- tivnosti na posameznika in posledično na družbo ter glede na smer študija vprašanih študentov je zanimivo, da je bil le majhen Tabela 2. Najpomembnejši motivi študentov za gibalno aktivnost Trditev N PV SO MIN MAX Sprostitev in obvladovanje stresa. 281 4,12 0,776 1 5 Zabava in užitek. 281 4,06 0,898 1 5 Ohranjanje in izboljšanje telesnega zdravja. 281 4,41 0,626 2 5 Pridobivanje večje samozavesti. 281 4,12 0,884 1 5 Krepitev duševnega zdravja. 281 4,12 0,918 1 5 Legenda: N = število anketirancev, PV = povprečna vrednost, SO = standardni odklon, MIN = najnižja vrednost podanega strinjanja, MAX = najvišja vrednost podanega strinjanja, Likertova lestvica: 1 – popolnoma se ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – sem neopredeljen, 4 – se strinjam, 5 – se popol- noma strinjam. Vir: Lastna raziskava 2020. Tabela 3. Trditve, povezane z vzroki za gibalno neaktivnost anketiranih Trditev N PV SO MIN MAX Ne obvladam nobenega športa. 281 1,74 1,184 1 5 Pomanjkanje motivacije in volje. 281 2,90 1,509 1 5 Slabo zdravstveno stanje in kronične bolezni. 281 1,88 1,229 1 5 Pomanjkanje časa zaradi študijskih obveznosti. 281 3,28 1,417 1 5 Pomanjkanje ustrezne športne ponudbe s strani študentskih organizacij in fakultet. 281 2,81 1,419 1 5 Pomanjkanje denarja za ukvarjanje z organizira- no vadbo in športno opremo. 281 2,54 1,375 1 5 Nimam družbe, s katero bi se lahko ukvarjal z gibalnimi aktivnostmi. 281 2,56 1,443 1 5 Raje se ukvarjam z drugimi hobiji (glasba, litera- tura, znanost ...). 281 2,22 1,286 1 5 Legenda: N = število anketirancev, PV = povprečna vrednost, SO = standardni odklon, MIN = najnižja vrednost podanega strinjanja, MAX = najvišja vrednost podanega strinjanja, Likertova lestvica: 1 – popolnoma se ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – sem neopredeljen, 4 – se strinjam, 5 – se popol- noma strinjam. Vir: Lastna raziskava 2020. Tabela 4. Ključne trditve, povezane z učinkom gibalne aktivnosti na telesno in duševno počutje anketi- ranih Trditev N PV SO MIN MAX Gibanje mi pomaga pri spopadanju s kronično boleznijo. 281 3,44 1,667 1 5 Sem še bolj utrujen in imam bolečine po telesu. 281 3,45 2,305 1 5 Telesno se bolje počutim, sem zdrav in bolj vitalen. 281 3,53 2,318 1 5 Gibanje pomaga pri zmanjševanju in ohranjanju telesne teže. 281 3,60 2,337 1 5 Med gibalno aktivnostjo in po tej sem dobre volje in dobro razpoložen. 281 3,53 2,318 1 5 V družbi sem bolj samozavesten. 281 3,60 2,337 1 5 Pri študijskih aktivnostih sem bolj učinkovit in discipliniran. 281 3,45 2,305 1 5 Legenda: N = število anketirancev, PV = povprečna vrednost, SO = standardni odklon, MIN = najnižja vrednost podanega strinjanja, MAX = najvišja vrednost podanega strinjanja, Likertova lestvica: 1 – popolnoma se ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – sem neopredeljen, 4 – se strinjam, 5 – se popol- noma strinjam. Vir: Lastna raziskava 2020. 212 odstotek (2,1 %) sodelujočih mnenja, da bi morala biti organizirana gibalna aktivnost obvezna v slovenskih študijskih programih. Prav tako bi se organizirane redne gibalne aktivnosti udeležila le slaba četrtina anketi- ranih študentov zdravstvenih ved in športa. Ti podatki so v nasprotju z britansko razi- skavo, kjer ugotavljajo, da kar 76 % vpraša- nih meni, da bi bilo treba obvezno gibalno aktivnost vključiti v šolski kurikulum (Ra- denkovic idr., 2019). Promocija gibalne aktivnosti v študent- skem okolju je ključnega pomena za zdravje in dobro počutje študentov. Da bi to dosegli, je pomembno ozaveščanje študentov o pomenu gibalne aktivnosti za njihovo splošno dobro počutje. Pomemb- no je tudi ozaveščanje vodstev fakultet in visokošolskih zavodov o pomembnosti iz- vajanja gibalne aktivnosti in spodbujanja mladih k zdravemu življenjskemu slogu. Ker je sodobna družba mladih generacija družbenih omrežij, bi bilo treba te aktivno- sti promovirati tudi na družbenih omrežjih, in to na ustrezen in vabljiv način. S spletni- mi objavami o pozitivnih učinkih gibalne aktivnosti bi mlade lažje motivirali k splošni skrbi za zdrav življenjski slog. Menimo, da bi visokošolski izobraževalni zavodi morali na spletnih straneh in družbenih omrežjih uvesti rubrike z nasveti in informacijami o gibalni aktivnosti, načinih ohranjanja zdra- vega življenjskega sloga ter skrbi za zdravje. Te vsebine bi kazalo vključiti tudi v stalne rubrike v internih glasilih fakultet, kar bi omogočilo seznanitev in ozaveščanje tudi visokošolskih profesorjev in drugih, ki so pomemben člen v izobraževalnem proce- su. Pridobljene ugotovitve naše raziskave dokazujejo pomembnost raziskovalne te- matike in potrebo po nadaljnjih raziskavah, zlasti na področju vpliva gibalne aktivnosti na zdravje med mladimi. Zanimivo bi bilo dodatno podrobno raziskati pojav kronič- nih obolenj med mladimi ter jih primerjati z njihovim življenjskim slogom. „ Zaključek Vzgoja otroka in priučitev zdravega ži- vljenjskega sloga se začne že v osnovni celici človeške družbe – družini, zato bi bilo pomembno na področju promocije gibalne aktivnosti pozornost posvetiti tudi bodočim staršem, saj bi lahko z dodatnim znanjem in ozaveščenostjo poučili otroka o pomembnosti gibalne aktivnosti. Tako bi posameznik skozi razvoj in adolescenco pridobljene vzorce obdržal in jih kot mlad odrasli človek tudi nadgradil ter sam začel ozaveščati družbo in prihodnje generacije o pomembnosti in vplivih gibalne aktivno- sti na fizično in psihično zdravje posame- znika v vseh starostnih obdobjih. Na zdrav življenjski slog vpliva več različnih dejavnikov, zato pozitivnih sprememb v življenjskem slogu študentov ne moremo pričakovati na hitro. Pomembna je promo- cija zdravja oziroma zdravega življenjskega sloga na vsaki stopnji človekovega razvoja, od rojstva do konca življenja. Študentje se med procesom študija razvijajo, pridobiva- jo nova znanja, kompetence in izkušnje, ki jim bodo koristili kot temelji v nadaljnjem življenju. Kritično razmišljanje, podkreplje- no z znanjem in izkušnjami, odraslemu daje možnost odločanja in prevzemanja odgo- vornosti o svojem zdravju in dejanjih, po- vezanih s telesnim in duševnim počutjem. Prav zato je nujno, da so pridobljeni vzor- ci, izkušnje in znanje ustrezni in v skladu s sprejetimi smernicami o vedenjskem slogu, ki krepi posameznikovo zdravje in počutje, za kar nosijo ključno odgovornost ob zdra- vstvenih delavcih tudi športni pedagogi ter drugi športni sodelavci. „ Literatura 1. Bolotin, A. in Bakayev, V. (2015). Structure and content of the educational technology of managing student’s healthy lifestyle. Jour- nal od Physical of Education and Sport, 15(3): 362–364. 2. Clemente, F. M., Nikolaidis, P. T., Martins, F. M. L. in Mendes, R. S. (2016). Physical activity patterns in university students: do they fol- low the public health guidelines?. PLoS One, 11(3): e0152516. 3. Institute of Medicine. (2013). Committee on physical activity and physical education in the school environment, food and nutrition board. V: H. W. Kohl in H. D. Cook (Ur.), Physi- cal Activity, Fitness, and Physical Education: Effects on Academic Performance, Educating the Student Body: Taking Physical Activity and Physical Education to School (str. 161–176). Wa- shington DC: National Academies Press. 4. Cupar, T. (2012). Vključenost aktivnosti v ži- vljenjski slog mladih. Diplomsko delo. Mari- bor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakul- teta. 5. Demers, N. R. (2013). The relationship between exercise and mental health in college students. Doktorska disertacija. Severna Dakota: Uni- verza agrikulture in uporabnih ved, Fakulteta Severne Dakote. 6. Frech, A. (2012). Healthy Behavior Trajectories between Adolescence and Young Adultho- od. Advances in Life Course Research, 17(2): 59–68. 7. Gerlovič, D. in Jamnik, M. (n. d.). Vloga špor- tnega društva v visokošolskem sistemu: primer Športnega društva Fakultete za kemijo in kemij- sko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Pridoblje- no 5. 11. 2020 s file:///E:/Gradivo/Vloga%20 športnega%20društva%20v%20visokošol- skem%20sistemu(1).pdf 8. Hlastan Ribič, C., Djomba, J. K., Zaletel- -Kragelj, L., Maučec Zakotnik, J. in Fras, Z. (2010). Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih pre- bivalcih Slovenije: rezultati raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije 2008 - Z zdravjem pove- zan vedenjski slog. Ljubljana: Inštitut za varo- vanje zdravja Republike Slovenije. Pridoblje- no 18. 12. 2020 s http://cindi-slovenija.net/ images/stories/cindi/raziskave/CHMS2008. pdf 9. Kilpatrick, M., Hebert, E. in Bartholomew, J. (2005). College students‘ motivation for physical activity: differentiating men‘s and women‘s motives for sport participation and exercise. Journal of American College Health 54(2): 87–94. 10. Klavora, I. (2007). Bolonjski programi – špor- tna vzgoja oz. šport: Ne, hvala. Univerzitetni šport (1): 8–9. 11. Majerič, M. in Zurc J. (2016). Analiza vzorcev vedenj, povezanih z zdravjem: pilotna štu- dija pri študentih Univerze v Ljubljani. Šport, 64(1/2): 203–208. 12. Miholič, U. (2013). Razlike v gibalni aktivnost med študenti zdravstvenih, družboslovni in na- ravoslovnih študijskih smeri. Diplomsko delo. Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Angele Bo- škin. 13. Milanović, Z., Sporis, G., Trajković, N., Vračan, D., Andrijašević, M., Pantelić, S. in Baić, M. (2013). Attitudes towards exercise and the physical exercise habits of University of Za- greb students. Journal Annales Kinesiologiae, 4(1): 57–70. 14. Petrovčič, A. (2018). Pozitivni učinki telesne aktivnosti na psihično zdravje in kognitivne sposobnosti. Pridobljeno dne 10. 11. 2020 s http://www.i-ms.si/objave/pozitivni-ucinki- -telesne-aktivnosti-na-psihicno-zdravje-in- -kognitivne-sposobnosti/ 15. Pišot, R. in Zurc J. (2003). Vpliv izvenšolske gibalne/športne aktivnosti otrok na učni uspeh. Kinesiologia Slovenica 9(1): 49–61. 16. Radenkovic, D., Aswani, R., Ahmad, I., Krein- dler, J. in Robinson, R. (2019). Lifestyle medi- cine and physical activity knowledge of final year UK medical students. Open Sport & Exer- cise Medicine 5(1): 1–5. 17. Sila, B. (2010). Delež športno dejavnih Sloven- cev in pogostost njihove športne dejavnosti. Šport, 58(1/2): 94–99. raziskovalna dejavnost 213 18. Steineke, T. (2019). The Effect of Exercise on College Students‘ Overall Health. Honors The- sis. South Dakota, ZDA: University of South Dakota. Pridobljeno 10. 12. 2020 s https://red. library.usd.edu/honors-thesis/74/ 19. Škof, B. (2010). Spravimo se v gibanje – za zdravje in srečo gre: kako do boljše telesne zmo- gljivosti slovenske mladine?. Ljubljana: Fakulte- ta za šport, Inštitut za šport. 20. Škof, B. in Stergar E. (2010). Izrazoslovje – pojasnitev nekaterih pojmov, povezanih s športno dejavnostjo. V: Branko Škof (Ur.), Spravimo se v gibanje – za zdravje in srečo gre: kako do boljše telesne zmogljivosti slovenske mladine? (str. 25–43). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 21. Tyson, P., Wilson, K., Crone, D., Brailsford, R. in Laws, K. (2010). Physical activity and mental health in a student population. Journal of Mental Health 19(6): 492–499. 22. Tucker, J. (2014). Overcoming Barriers to Exercise Compliance. Dynamic Chiroprac- tic, 32(17). Pridobljeno 20. 12. 2020 s https:// www.dynamicchiropractic.com/mpacms/ dc/article.php?id=57119 23. Tušak, M. (2012). Vloga športa pri vzgoji in odraščanju. V: M. Senekovič, O. Dečman Drobnjič, J. Ferk in D. Macura (Ur.), IV. Medna- rodni kongres dijaških domov: Modeli vzgoje v globalni družbi: zbornik prispevkov (str. 16–19). Ljubljana: Društvo vzgojiteljev dijaških do- mov Slovenije. 24. Uršič, A. (2014). Analiza dejavnikov aktivne udeležbe mladih v športnih programih. Di- plomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo. 25. Zurc, J. (2011). Gibalna aktivnost slovenskih otrok. Šport, 59 (3/4): 126–131. Nika Kokl, mag. zdr. ved nika.kokl@gmail.com