Iz delovnih kolektivov naše občine
Ljubljanaska banka
Do inovacij z razumeva-njem in gospodarsko nujo. V
Ljubljanski združeni banki posvečajo vedno večjo pozor-nost inovacijski dejavnosti. Tako so temeljne banke Ljub-Ijanske banke združene ban-ke lani namenile za inovacij-ske projekte z domačimi izu-mi in kadri okoli 2 milijardi in 300 milijonov dinarjev, od te-ga polovico za uvoz razisko-valne opreme. Ta sredstva si-cer naraščajo iz leta v leto, vendar pa predstavljajo za zdaj še vedno le neznaten del vseh sredstev, ki jih vlagajo banke v tehnologijo. S takim stanjem bo treba računati vse dotlej, dokler bodo prevlado-vali administrativni in infla-cijski načini navideznega po-večanja dohodka, ki dušijo povpraševanje po pravnih ka-kovostnih dejavnikih drobne-ga gospodarjenja. Neposred-na izpostavljenost ekonomski prisili je bila vedno najpogo-stejši pospeševalec inovacij-skega razmišljanja in gospo-darne naravnanosti delavcev pri upravljanju. Inovacije se bolj uveljavljajo v organizaci-jah združenega dela, ker ima-jo delavci trdno povezavo med svojim ekonomskim po-ložajem in odločanjem o pro-izvodnem organiziranju dela in sredstev in kjer je prisotna kultura množičnega izboljše-vanja dela in proizvodov z izu-mi in tehničnimi izboljšava-mi. V vseh pogledih pa je za uspešno inoviranje potreben napreden poslovodni kader, ki vzdržuje obsežno informa-cysko in kadrovsko povezavo med raziskovalnimi organiza-cijami in proizvodnimi orga-nizacijami.
Odhajajo pretežno delavci, ki delajo neposredno z obča-ni. V Gospodarski banki Ljubljana že od leta 1978 na-črtno spremljajo fluktuacijo in tudi vzroke zanjo. Do leta 1980 so beležili fluktuacijo nad 10% (približno 12%), po tem pa so se poznali učinki omejevanja zaposlovanja v neproizvodnih dejavnostih in odtlej beležijo nenehno zmanjševanje fluktuacije, ra-zen v letu 1984. Ugotavljajo naslednje: leta 1980 je znašala fluktuacija 7,5%, leta 1981 7,1%, leta 1982 6,7%, leta 1983 6,2%, leta 1984 8,8%, predlani 6,3% in lani 5,2%. Kot razlog za odhod je na prvem mestu nemožnost napredovanja, na drugi želja po zahtevnejšem delu. Delavec po petih letih že pričakuje drugo delo, ker je neprimerno bolj usposobljen, kot je bil ob prihodu. Tretji razlog je osebni dohodek. Se-veda so vzroki lahko tudi zelo osebni in drugačni.
Temelj vsega je kakovost. Ljubljanska banka ima zelo razvejeno varčevalno mrežo in je navzoča v vseh pomemb-nejših evropskih središčih in povsod tam, kjer so tudi naši delavci na začasnem delu. Gradila, dopolnjevala in raz-vijala jo je 17 let, zato tudi uspehi niso naključni ali pre-senetljivi. To potrjujejo tudi številke. Od celotnega dotoka deviz, ki jih začasno zaposleni v tujini nakazujejo prek jugo-slovanskih bank v našo drža-vo, gre kar polovica preko LB, stroški za približno 40 za-poslenih pa znašajo le 1,3 od-stotka priliva. Eden od pogo-jev za tako uspešno delo je seveda tudi dobra varčevalna mreža doma, v Jugoslaviji. Z ' utrjevanjem zaupanja in zane-sljivosti ter organizacijsko-funkcionalne mreže so si nje-ni delavci že pridobili nepre-
cenljive izkušnje za delo v za-hodnoevropskih državah, in seveda tudi doma.
Kdor dela ne opravlja za-dovoljivo, ne sodi na delov-no mesto. Ljubljanska banka New York je po treh mesecih poslovanja že dosegla bilanč-no vsoto 51 milijonov dolar-jev. Imela je za 5 milijonov dolaijev kratkoročnih posojil, drugih plasmajev pa za 45 mi-lijonov dolarjev. Vse to delo je opravilo 11 ljudi. Od tega so trije iz LB Ljubljana, drugi pa so bančni delavci iz drugih bank v New Yorku. Zaradi majhnega števila zaposlenih je delo razdeljeno tako, da vsak med njimi opravlja več različnih del. Delovni dan se začenja ob 9. uri zjutraj in tra-ja do 5. ure popoldne. Za kosi-lo imajo delavci uro odmora, kar večina izkorišča za kratek sprehod. Za večino delavcev pa se delo potegne do pozne-ga večera, ker morajo biti vsa dnevna opravila narejena. De-lovni odnos, intenzivnost dela in odgovornost ter kakovost dela se urejajo preprosto: kdor dela ne opravlja zadovo-ljivo, ne sodi na delovno mesto.