196. ilevnRo. o umilan!, v sredo 29. ovtosto 1923. Uto Uli. Ixh&la vstk dan popoldne, livienil neđelle la praznike. Ifisarati: do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večjl Inserat! petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudba beseda 75 p. Popust le pri naro&lih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. VpraSanjem glede inseratov naj se prilo&i znamka za odgovor. U»»«vntttvo „Slov. Naroda" ia »Haredm tiskara«11 Knaflota ollca 41 9, pritUćno. - Telelan ftt. 304. Uredotitro »Slov. ffaroda" Saaiiora nlloa *L 1» !• aadatropi* TeUTon Star. 94. Dopis« spp«!«»m 1c* pad^Uaao la sadastao fraakovane. >^T Rokoplaov sa na vrata. ~«M ■afT* Posam^zti3 itevil'o: ~VS v Jugoslavlii vse solidnosti dela, po plemenitosti koristi in uspeha mo-goče nadkriliti s svetovnimi, kaj sele z domačimi vzgledi in primeri. V naši so- kolski telesni vzgoji, tako sistematični in etično poglobljeni, rastejo ćele generacije k plodnemu življenju, se vz-gajajo mišice, pa tuđi duše za vztrajen in plemenit Človeški in družabni napredek. Teorija o klerikalnem zakupu plemenitega življenja pade na tem pri-meru v nič. Koliko lepega dela se je izvršilo na književnem polju, koliko plemenitih vrednot so ustvarili naši kulturni de-lavci Delo hi življenje naših znanstvenikov, profesorjev, učiteljev poteka iz globokih etičnih pobud. Seveda teh po-bud ne zajemajo iz rok prežvekanih pri-dig, v ostalem vsega spoštovanja vred-nih naših župnikov in kaplanov, mar-več iz prvih vrelcev, neposredno iz za-kladov velikih duševnih stvarnikov in voditeljev človeštva. Nacijonalno in državno stremljenje, ki je živelo hi zanosilo v glavnem napredne dele našega naroda, predstavlja moralno potenco prve vrste. Naš nacijo-nalizem, vtelešen v samostojni državi, je zgodovinsko delo najplemenitejše vrste. Ni to paganstvo, kakor so dolga leta klerikalci oznanjali med nami, mar-več pomeni vtrditev poti, po kateri pri-demo mi tuđi do samostojne veljave in moči v društvu narodov. Tuđi generacije tiacijonalnih borcev in glasnikov predstavljajo primere Žlahtnega člove-Škega stremljenja in življenja, za kate-re nimajo naši klerikalci nobene proti-vrednostL Vse velike ideje moderne tehnike, gospodarstva in socijalnega dela, karitativne pomoči, telesne vzgoje itd., so vznikale vedno iz vrst naprednih duhov in tuđi v Sloveniji je to delo danes veliko, dasi moramo priznati, da se je rajnki dr. Krek zelo lepo zavzel za pri-prostega človeka in mu kazal poti gospodarske in socijalne samopomoči. Ce bi danes Slovenija organizirala napreden shod v veHketn slogu ter nanj povabfla vse naše napredne ustanove, od nepreglednih trum sokolskega gibanja do naših nacOonalističnfli udruženi, od učiteljske organizacije do unlverze ter raznovrstnih kmetijskih, socijalnih, karitativnih, gospodarskih, znanstvenih, glasbenokulturnih, prosvetnOi, sportnih hi političnih organlzaclj, tedaj bi se ve-nčina in obseg slovenske napredne kulture pokazala v pravi luči. Nadkrilila bi katoliški shod za večkratne obsege. To bi bila procesija, ki bi ljubljanskim uticani dala vse drugačno lice, kakor pa nedeljski obhod, ker ne primeriamo iz omalovaževanja klerikalnega dela, mar-vec iz prepričanja, da ie treba obraču-niti s klerikalno zakupno teorijo ter pokazati, kako imamo v Sloveniji po!eg in nad klerikalnim delom še tepše organizacije, še plemenitejša stremljenja, še globlje etične motive življenja in de-lovanja, ki se pa ne udejstvujeio s sa* mohvalo in moralnim napuhom, kakor klerikalne. Bilanco napredne in klerikalne kulture v Sloveniji lahko ob vsaki priliki in brez strahu postavimo in pregledamo. Ne najdemo sicer enotnosti pre-pričanj, kar se samo po sebi razume. pri družbi in posamnikih, ki se razvijajo na principu popolne notranje svobode, toda njihova napredna stremljenja so danes tako plodovita in obsežna, da predstavljajo glavno zalogo našega kul-turnega in etičnega bogastva. Telefonska fn brzolauna porocila Pred rešitvijo reškega problema. Jugoslovenski odgovor na Mussolinijeve predlogc. — Rezer- viranost beogradske vlade. — Beograd, 28. avgusta. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva sta bile dve seji ministrskega sveta, na katerih se je skoraj edinole razpravljalo najaktu-alnejše vpraŠanje, ki zanima dve naj-bolj udeleženi sosedni državi; obe seji sta bile posvečeni izključno le reSke-mu vprašanju. Dopoldanska seja je trajala od 11. dopoldne do 13. popoldne, večerna pa od 16. do 20„ obe seji pod predsedstvom zunanjesa ministra dr. JVL Ninčića. Po končani snočni seji ministri nišo hoteli dati novinarjem nikakih po-jasnil odnosno informacij. Zunanji mini-ster je dal na sejah točna in izerpna pojasnila o našem sporu z Italijo glede Reke in o najnovejSi italijanski ponudbL Dobro informirani politični kro^i izjav-ljajo, da Italija nikakor ni pripravljena in pri volji še nadalje popustiti v svojih zahtevah. Naš položaj je precej težak in dellkaten, to pa radi tega, ker so naše notranje prilike take, ki kompromltira-jo našo državo na zunaj in donašajo mnogo škode. Po končani snočn? seji ministrske-ga sveta le zunanii minister dr. Ninčić nad tričetrt razgovarjal z admiralom Pričo. Ko je stopi Sz kabinetne pisarne, je zunanji minister novinarjem kratko izjavil: »Na večerni seji ministrskega sveta so se izdelala detailna zahtevana navodila naši delegaciji v Rimu za nadalj-na pogajanja z Italijo v vprašanju Reke bi Đaroša. O tem vprašanju Vam več ne morem povedati!« — Milan, 28. avgusta. (Izv.) Mus-solinijev glavni organ »Popolo d' Italia« priobČuje v glavnih točkah zgodovino pogajanj med Jugoslavijo in Italijo glede Reke. List konstatira, da se ta pogajanja vlečejo že skozi dobo petih let. Italija bi bila lahko že Reko anektirala, ker je to mesto italijansko. Da ni še došlo do sporazuma, je kriva beogradska vlada, ker vedno skuša pogajanja zavleči. Beogradska vlada je že raz-motrivala nacrt, kako bi zgradila za kraljevino SHS novo luko, da bi tako Italijo izigrala. Slediti je morala dne S. avgusta spomenica predsednika Mus-solinija. — Rim, 27. avgusta. (Izv.) Za jutri, v torek, je sklicana seja ministrskega sveta z dnevnim redom: resko vpraŠanje. — Rim, 27. avgusta. (Izv.) Paritetna komisija je danes imela oficijelno sejo. Predsednik jugoslovenske delegacije dr. O. Rvbaf je prečital jugoslo-venski odgovor na italrjanske predlo-ge. Italijanska delegacija je pazno poslušala čitanje odgovora ter ni v glavnih točkah ugovarjala, pač je končno zahtevala nekatera pojasnila. Italijanska delegacija je obvestila Mussolinija o jugoslovenskem odgovoru. Rim, 27. avgusta. (Izv.) Predsednik vlade Mussolini se ie danes zvečer vrnil v Rim, — Rim, 28. avgusta, (Izv.) V itali-janskih krogih trdno pričakujejo, da se v najkrajšem času doseže glede Reke popolen sporazum z jugoslovensko vlado. Znana pa še nišo temeljna načela, na podlagi katerih se ima doseči reski sporazum. — Rim, 27. avgusta. (Izv.) Italijanski tisk danes ponavlja pogoje, na pod-lagi katerih se ima doseči sporazum v reškem vprašanju. Ti pogoji so: 1. na temelju Mussolinijevih predlogov pre-vzame v upravo za eno leto resko mesto paritetna komisija, to v smislu kon-vencij, sklenjenih v Santi Margheriti. 2. Politična uprava se ima prenesti pod italijansko suvereniteto. 3. Reska luka, Baroš in Delta se imajo izročiti v upravo mešani, italijansko - jugoslovenski komisiji za dobo 99 let. — Rim, 28. avgusta. (Izv.) Za danes je določena važna seja paritetne komisije, na kateri se ima v načelu re-Šiti reski problem. Detajlna rešitev bo prepuščena komisiji strokovnjakov. NEMIRI V MONAKOVEM. — Berlin, 27. ave. (K) Listi poročajo iz Monakova-Gladbach: Včcrai popoldne je prišlo do spopadov med prebivalci Monakova-Gladbach in zunanjimi separatisti, ki so se hoteli udeležiti separatistijneea shoda v drevoredu cesarja rriedricha. Več oseb je bilo ranjenih. Zeleno-belo-rdečo zastavo separatistov je množica rastrgala. Ko so začeli separatisti iz neke hiše streljati v množico, je razburjenje prebivaUtva priki-pelo do vrhunca tako, da je policija kama) vzdržala red. Slovo kienkateev Radtou in HRSS. U tisi nedeljske^a ?hod« v Heo^rodn In Zagreba. — Boo^rad. 2^. avsr^ta. (Irv*.) Poro-čila o ncdcljskem petem katoli^kem -'-.oda ki gra je organizirala SL? tuđi iz p^'ti.nt*. tr.ktičnih ozirov. je s?rejc!i beogradska politična javnost z veliko pazljivostjo. V II-stfh so objavljeni kratki kr.mcnt.ir;! \c2 ali manj politične vsebine s tenđenco, da se prisno oz. nadaljujejo popn.^nji med klerikalno in radikalno stranko, kr.ko d^rčl sodelovanje, odnosno moralno p-^Jporo vlade od stran! klerikalnoga prrlamcntar-neza kluba. Očitno ■po^tai.i seJaj. da p">-trebuje vlada indirektne podpore kluiia ker džemljet crozi z izstopom iz vlsdine stnn-ke radi doj^odkov v Koso\-ski Mitrovic! povodom občinskih volltev dne 1*. tm. Klerikalci so pripravljeni k sodelnvn-nju pod pocojem, da se dajo mo^ne jrnrsTi-cije za ospeh proparftnde med hrvatskim narodom, kjer je hrvatska seljaJkt stTtn-ka izjrubila vsako zaslnmbo \n o-đ dneva do dnevn propada. Vndja ST^S dr. Ktp^cc ima naloco znova oživotvori:! in okrepft! to stranko in ji ■pridobiti med Hr\Mti tako stalfŠČe, kakor jo ima ?LS v Sloveniji. Klerikalci se hočejo na drag! strani tud I trdno zavarovatl proti RadiČevi propagandi med slovenskimi kmetl. Klerfknlc! so komaj čakali na momettt, da l«hko s Radičem obračtiTiaJo m da se lepo od njcr:« postove. Najbolji povod nud! sedaj Rađl-čeva proi>as:anda v inozem-srvu. V zvezf s tem preokretom zavzemajo klerfkalc! ttrdi novo stallšće napram homogeni radikalni vladi. — Zagreb, 28. avjrusta. (izv. »JntarnJ! list« v daljšem poročilu komentira šesta-nek voditeljev SLS z namestnikom predsednika ministrskega sveta, ministrom dr. Velizarjem Jankovičem in predsedni-kom narodne skupščine Ljubo Jovanovi-čem. Med drugim omer.ja, da so klerikalci vsak moment pripravljeni vstopUi v vlado. To dokazuje tuđi pisava »Slovenca. Končno pravi, da ima te dni prispeti v Zagreb dr. Korošec, kjer se setane z voditeljem bosanskih muslimanov dr. Spahom in zastopniki HRSS. Na teh sestankih so Ima sltuaciia popolnoma razčlstlti. List iudl Ironično prlpomnila, da so klerikalci že z eno noco v vladi. Zemljoradnički kongres. — Novi Sad. 27. av*. (Izv.) Nedeihka manifestacija zemljoradničke stranke je bila siiajna. Pred cerkvijo v Čuru^u se je zbrn-lo nad 3000 zemljoradnikov, ki so priredili pod predsedstvom predsednika kraj^-ne ot-ganfzadje veliko manifestacijsko fb^rova-nje. Za tem je bil dopoldne otvorjen stran« kin kongres, kateremti ie predsedoval bivši narodni poslanec Bosković. Danes dopoldne je kongres nadaljeval ra«roTave r> točkah dnevneza reda. o srranldni politikf. o delovarju zemljoradničkih poslaneev v bh-rodni skup^Sni, o spor>olnitvi strankine organizacije in o razSIrjenju strankine«:fi dr-lovanja na vse pokrajine države, kakor tuđi o ustanovitvi slovanske rvttt apramifi strank, takozvane slovanske zelene inter* nacijonale. Claude Farr^re — prevel Miran Jare: Civiliziranoj. Roman. 18 Med hoio jo je opazoval: njena koža je bila kakor pastel čelo je imela zelo gladko, usta so iz-raževala drenost in kljubovalnost in nad vsem tem se je razli val čar mladosti, ljubkostt in preprostosti. Takoj se mu je zdela dražestna in na gospodično Abel je kar pozabil. Ko pa ju je videl obedve v spre-iemnici, si je moral priznati, da jo sflnet iz alaba-stra prekaša s svojo pravilno lepoto in i zatonet-nimi «loboklim očmi Natihoma pa se je sam pri sebi jtzfl kot »d osebno nezgodo m se je kesneje nekam olabno smehljal, k^ je ugotovfl, da }c gospodične Silva sicer manj lepa, pač pa Je bolj ljub-ka ter je bila bolj živahna, bolj ženska in manj kipna. Pri mizi sta sedela drug pri drugem. Admi-ralovo obednico sta vctrfia dva okenca, ki sta služila dvema to-poma kot stroJai Ikri. Ta topa sta bila skoro v napoto; vendar pa sta v«buiala radovod-nost ženskih oCi in go«podič»a Silva ja |e kar ob-čudovala. Fierce % >e uslužno postregtl z sekaj zanimivimi pojasnili in led je bil prebit. Gospodična Silva je bila radovedna, česar sploh ni prikrivala; kar sapored je spraievala 06 sreproipUi iz azbesta, ob družinskem posodju z vojvodinskimi grbi, ob japonskih vazah in orhidejah; ta vprašanja iz manj zapeljivih ustec bi se zdela Fiercu otročia. Tu pa ji je, nasprotno, z veseljem odgovarjal in kmalu sta se začela zelo živahno pog^varjatL Silvi je vedrost zelo pristojala in znala se je kar najbolj srčno smejati. Fierce je uporabil vsako prilUco, da ji je izvabljal smeh, ki ga je očaroval, mlađemu de-kletu pa se je zdel njen spremljevalec zelo za-baven. Veselo sta se Šalila. Fierce ni bil preveč vešč občevanja z deklicami, o katerih je sploh dvomfl, da sr>. Bitja s tem imenom, ki jih je tu pa tam srečal, bodisi na potoranjfli, ali pa za časa svojega odmora v Franciji in v Stirih par^kih dvoranah, kjer se je prav poredkoma pojavfl, so zapustila v njem zoprne spominc; dasi nišo bile več kot začrti žena, vendar so bile še bolj lažnjive in pokvarjene. Pač mu je ugajala nežnost njihovih dražestnih, nedovršenih in prevzctnih igračkastih telesec, ki jih Je sprva opazoval s slastjo, kakor hitro pa je ka-tera začela govoriti jo je ramrzil. Gospodična Silva pa se ma je zasdek — obratno, kot je doslej spoenal — pred v»«n čista in odkritosrčna, — skratka mlado dekle v starem pomenu besede. To ga je zavzelo, da je kar obstrmel, dasi je sprva podvomil o njeni čistosti in odkritosti. »SreČo imam.« je Silv« živahno povdarila, »že zjutraj sem mislila, da se pojavi kaka ovira in bo lepo kosilo ostalo le v mojem snu.« »Hvala za kosilo,« je Fierce z nasmehom od-vrnil. »Kaj vas, gospodična, mika zapreti se v našo kletko?« »No, vaša kletka je prav lična. Kako prijetno je obedovati v tej preprosti jedilnici, ki pa je vendar pripravna tuđi za visoko gospodo...« »In od tu vidite tuđi na morie!« »Norčujete se, to pa res ni lepo. Zares sem močno želela priti na krov tega slovitega Bayarda. Ves Saigon govori samo o tem in vsi listi pScjo o vas... Vojaško kosilo pa ie za malo dekletcc uprav praznik! »Kaj ste še deklctce?« »S punčkami se šc poigravam... Pst Tega ne smejo slišati... Toda, kako ljubim ladje in mor-narje in tsc to...« Fierce se je zdržal smeha. »Kaj, vam so mornari! všeč? Zakaj j>a?« »Ker...«, gospodična Silva je xa hip pomislila. »... ker nišo taki kot dragi ljudje.« »AhI Da, da!« »Ne... nišo tek! kot danđanainjl moski... Vojaki sicer tuđi ne... Brodijo križem »veta, po-tujejo ali pa se bojujejo bogvekje in se ne brigajo ne za deželo, ne za sovražnike... Kaj jim mar denar, čeprat bi lahko silno obogateli, če bi le ho- teli; toda nočejo. Rajši ostane jo vojaki ali pa mor-narji. To so ljudje davnine...« Fierce se je zamislil. »In zato,« je gospodična Silva zaključila, »«m tako srečna, da sem tu, ker sem se relo bala, dn ne bom utegnila priti.« Fierce se je zdrznil iz svojih ?anj. »Kaj, zelo ste se bali? Ali smo bili zares v nc-rarnosti, gospodična, da vas ne bi bilo?« »Ne bi prišla, če bi bila mama bolna.« »Vaša gospa mati ie, kot se mi zdl. žc v Ietih?« »Ne še močno, le zel» slabotna je, posebno vsled te vročine. Kako me pof resa, če me ni pri njej: meada Teste, da je že tri leta slept?« »Vem. Vale žhrljenje ni vedno prijetno, kaj ne, gospodična?« »O, pač! Kadar se spoznate z mojo mamo. no. saj jo boste videli, — Orvilliers-Mci je njen stari prijatelj, — se boste sami prepričali, da bi va* ne-mofoče v mjeai družbi obšla žalost. O, kako dabra je, kako itdovoljno se smehlja; tako poooIha je.. .c »Vi jo selo ljubite, kaj ne!« »O, selo! Zdi »o mi, da ie ■etnoroče, da bi mogla koga bolj ljubiti kot njo ... Sicer pa, saj raz-umete, da Je to čisto naravno. Pa Če bi tuđi ne bila njena hči, bi jo prar tak> ljubila in življe«}© pri Mjei bi me otreČevalo.« 6tr*n 2'____________________ SLOVENSKI NAKOU« a n e 29 .avgusta i»Zd. $tev. 196 Na dopoldanslri Kongres so prfspell go-sije iz ČeškoslovaSke, Poljske in Slavonije Bili so viharno pozdravljeni. Najavljeni de-legatje bolgarske lemljoradnifte stranke so bili zadržani. Slovensko tamostojoo kmetij-sko stranko zastopaio na kongresu dr. Ma-r u š i č, minlster n. r, Ivan P u c e 1 s ln veC bdbornikov. UdeleŽba Slovencev Je precej £teviJna. Na kongresa Je poroSal post VoJa La-z\6 o politični situaciji Stvarno in leno po-ročilo je podaj Joca JovaaoviĆ o zu-naji politiki, Milio Gavrllović ]• govori] o notranjem položaju. Jovan Popovi6 o agrarnem problemu. Kongres je bO po odobrenju referatov tat po izrečeni ranpoici par-lamentarnemti klubu zaključen* Kongres Je prav dobro napet Badićeva propaganda v inozemstvu. ZANIMIVA RAĐICCVA PISMA, __*— **f*eb. 28. avg. (liv.) Glavni orcin nRSS »Slobodni Dome objavi v današnji ftcvilkf, kl Iziđe zvečer, dve finlmivl Ra-fičevi plsml, pisani iz Londona, v katerfh 6tjepan Radić porota o svojih uspchlh v Londonu. V :prvem pTsnro s dne 21. avg. ti. veli ft'ađlć, da ni bil iritl v Budimpešti, niti se a! sestal na Dunaju z generalom Protoge-rovom, (kateresra fmena niti ne zna!) nltt «1 poletel z zrakoplovom v Rim, niti ni Gofoval preko Pariza v London. V nadaljnem se Radić zelo hvali o svo-pn uspeh ih. odnosno o sprejemu ki ga je bfl deležen v gotovih londonskih krogfh. Pravi da je bn takoj drug! dan po svojem prihodu (dne 16. tm.) v London, povablien ■a čajanko k od 11 Č n i a n g 1 e š k i p i -satcljicL Čajanki Je prisostvoval tuđi bivSI slavni urednik »TImesov«. Na tej ča-lankl Je Radić na proSnjo v franeoskem je-ailcu -predaval o politični situaciji na Hr-*ratskem. Kot rezultata te*a predavanja In •tlčnih Informaclj od strani Radiča sta !z-Jla dva članka eden v »Times« in drugi v »Daily Mailiu«. (Vseblna je bila že objavljena v na3I javnosti, Radič je poslal ITRSS prevod dotičnih člankov. Op. ured.) Radić se je dalje, kakor sam piSe, sestal c uglednim anjleSkim politikom* ki je sam «sebtio pred dvema letoma obiskal Hrvat-■ko, dalje je prišel v stike s krogi, kl so blizu glavnenm uredniku *Observerja« G*rwinu im s sotrudnikom »Manchester Onardiaaa. Mnogo se je govorilo o Hrvatski. Rađič v tem pisma doslovno pravi: »To jt bila ožja družba takih ljudi, kl so najiskrenejši prijatelji nas Hrvatov, Sr-bov ta Bolzarov. Prvo vpraSanje je bilof kaj dela odlični Vaš poHtik dr. Tnimbič? Rekel »em jim remlco, da se je umaknfl s polltičnega torišča, vedno pa Je ostal zvest fn skrbi za svoj hrv. narod kakor vsa ostala poštena hiteligenca. Na teh sestankih je bilo tuđi mnogo govora o P a $ i č n. Tu je mnenje, kl Paiiča In njegov režim cbsoja brez razlike, otoojajo ga krogl In prijatelj!, ki se zanimalo sa srednjeevTOp-ako Ln balkansko politiko. Bilo ]• tndl mnogo govora o nekaterla uglednih srb»-sklh demokratih. Vrlo top spomln Je zapa-ttfl pokojni DraikoTlč io m lepiega Stam-botiJskL RadK Je dajal pojasnila tem angleSkhn krogom o razmerah na Hrvatskem, o Jcul-tari hrvatskega naroda, o političnih in gospodarskih prilikah. Opazll Je veliko zanimanje za Hrvatsko. Uveden je bll tuđi v h«o neke angJelke plemldaj«. Nje tin Je obljubu pripraviti nm pot do lekaterfh važnih polmesečnlkov in mesečnikov, dalje mu je zagotovil posredovanje pri uglednih angleSkih poUtfklh, kl se zanlmajo za balkanske prilike, kakor tud! posredovanje pri londonski TrgovskI zbornici. Radić je dalje poslal prevod članka v »Dally Expressu« o njem. Tu je prcvfdno zamolčal pasus, kl govori o njegovem habsburžanstvu. Drugo Radlčevo pismo je datirano * dne 22. trn. V tem pismu navaja Radlč !s-javo nekega diplomata o hrvatski samostojnosti. Pravi: »V neki odlični politični družbi, kjer se Je govorilo o mojem prt-hodu v London, je izjavfl nek! diplomat: Radlč Je s svojim samim prihodom v London dosege! prav to, da ne bo moče! Pa£l£ Izvesti nftl enm nasflne odredfe« prod HnraiskL Hrvatska Ima dobiti svojo »ho-nentlo«, svoj sabor ln svojo vlado, etično kakor Jo Ima sronodna Irska.« — Beograd, 28. avcusta (Izv.) Na vprašaflje sastopnDcov tiska ie zunanji mi* nister dr. Ninčič po končani seji mlnistr-skega sveta irjavil, da ie hnela akcija Stjepana Radiča v inozemstvu, zlasti y Londonu popolen neuspeh. Njegovo delovanja v inozemstvu je tezvalo v oficijelnih kro-gih v Londonu in Pariru neraspoloženje. NI pravega zanimanja. Vlada s i>azljrvostjo zasleduje Radičevo delovanje. Kakor hitro bodo rešeni sedaj najaktualneJSI posli, prl-de Ra-đlčcva propaganda tako} na dnevni red sej minlstrskega sveta. »Vretne« je objavilo, da Je Radlč j»-toval v London pod tujlm Imenom, prav! s ponarejenkn potnlm listom. Izdanim od Avstrlje. V Londonu se ni javfl policiji ta se lahko zgodi, da ga -policija Izžene, če ta fzsledi. Radlč se ni nastanil v hotelu mar-več stanuje privatno. Radič se ne gibljo svobodno, ampak se skriva. Zantmlva In značflna je dalje okolnost, da Radiča do danes še ni sprejel noben ofl-cljelen polftik, tud! ugledni novinarjl odkla-njajo Radičeve oblske. Potom aekega posrednika se je RađIČu posrečflo spraviti večji članek v »Dally News«. Urednfitvo tega lista je hotelo poskrbeti tuđi za sliko m Je prlobčllo neko fotografijo, H Jo Je uredništvo dobilo o narodnem posla-ncn Andriji Radovičn iz Crne gore. Rado-vlč Je bit v Londonu znana osebnost m Je prav mogoče, da je uredništvo zamenjalo obe tujcu na prvi pogled enako se glaseči imenl. LKVTOACI JA HRVATSKE POKRAJINSKE UPRAVE. — Zagreb, 28. avg. Ozv.) Pokrajinska Vlada je prejela iz Beograda naredbo, po katerl ima Čimpreje likvidirati vse tekoče posle -pokrajinske uprave, da se nato te-vede razdelitev Hrvatske in Slavonije v oblasti. K UMORU DASKALOVAL — Praga, 28. avgusta. (Izv.) V političnih krozih so uverjeni, da Je bn atentat na Daskalova m2ščevalno đelo makedon-•tvujusčih, kjer ie koi minlster notr. del Đaskalov dovolll, da so zemljoradnik! povodom maniffstacij v Trnovi lansko leto napadli voditelje opozicije in bivše ministre. Sodijo dalje, da je % atentatom v oz-fcl zvezi sedania boćarska vlada, proti kateri je Đaskalov pošiljal na razna me-rodajna dtplomatična mesta obSirne spomenice o teroriu. ki ga je izvajala Cankova vlada proti zemljoradnikom. Da je bila sofijska vlada nekako v zvezl s tem umorom, kaže rudi okolnost, da je bil priobčen v efi-cUclnem zunanjem glasilu vlade »Le Đul-garie« vehementen članek proti Daskalovu. Članek konstatira, da Đaskalov vodi v inozemstvu propagando, ki skuša Đolgar-nko kompromitirati in da je bil vedno stra-ctea sovražnik Đolgarske, — Praga, 28. avg. (Tzv.T Rasprava proti morilcu Daskalova dtlaku Nikolovu bo v prvi polovici meseca novembra. Pra-ika policija je prepričana, da Je atentator bnel sokrivce In pomagače, V tej ameri ae vodi tuđi prelskava. — Praga, 27. avg. (Izv.) V pođolskem sanatoriju je Đaskalov podlegel te2khn smrtnim ranam v nedcljo ob 13.20. Stanje ranjenega dr. Đojadžijeva je neizpremenje-no. Krogla ga je opraskala po Uco ln nm nekoliko raztrgala kost UGODNA SVETOVNA 2ETEV — Rim, 27 .avgusta. (Irv.) Mednarodnl biro za poljedelstvo je Iz dal pregledno sta* totiko o letošnjl svetovnl žetvi. Produkcija žita v Cpvropl se Je napram leta 1923 smatno IzboljSala ln slcer sa 40 mlitjonov netrsklh stotov ali za 17%. Produkcija m bo Se bolj zvIŠala, ko prispo v Rhn po-datkl o žetvi iz Nemčije, češkoslovaike in Jugoslavije kjer je ietev *elo povoljna. ODMCV STRCSCMANNOVCOA OOVORA. — London 27. avg. (Wolff.) Brufeljtkl poročevalec »Daily Telegraph« Piše, da Je Stresemannov govor napravil na belgijske troge izvrsten vtis. ANGLESKI VXADN1 ZASTOPNIK V BERLINU. — London, 27. avg. (VVolff.) Član an-gleSkega parlamenta Kennworthy odpotuiev Deriin, d* prouči ppUUCoi pplo2a} x tfcffiiBft* MADŽARSKA NARODNA SKUPSČTNA ODOBRILA POGODBO O JU2NI 2ELEZ- NICL — Bmflmpešta, 27. avg. (MBA) Narodna situpščina Je danes odobrila zakonski nacrt glede ratifikacije v Rima sklenjene medna-rodne pogodbe o južni feleznld. Skupščina je nato razpravljala o zakonskem nacrtu glede redukcije urađništva. PMhodnJa seja bo Jutri. NEMŠKA VLADA IN KOMUNISTI. — Bernu, 27. avg. (K) Nedeljska števil-ta komunistične »Rote Fahnec je bila v so-boto ponočl, kmalu potem, ko so prvi Izvodi zapustili tiskamo, zapienjena. V letaku, ki ga Ie izdalo založnlštvo »Rote Pahne«, se govori, da motivi zaplembe nišo znanL Ze v sobo to d opol dne Je politični oddelek ber-Iinskega policilskega ravnateljstva izvršil v vodstvu in tajništvu komunistične stranke hišno prelskavo, ki pa ni ničesar dognala, kafti »Rote Fahne« je v ponedeljek znova lzSla. VREMENSKO POROCfLa — DnnaJ, 27. avg. (Uradno vremenske poročilo). V Avstriji Ie veSnoma Jasno. — Temperatura Je skora) nelzpremenjena. Ba-rometer je na Škotskem ln Irskem ie bolj padel, kar bo tekom JutriSnjega dne vpli-valo bržkone tuđi na naSe podnebje. Priča-kovati Je boli oblačno, toplo, živahne Južne vetrove In nagnjenle k nevihtam. — VSE TRGOVCE-RAZSTAV-LJALCE NA VELESEJMU — fliibfltfi-ske In vnartje — oporaiiamo, da Wdo »Slovenski Narode VSE SEJEMSKE DN1 V POVEĆANI OBLIKI IN NAKLADI ter borno prlnaSali opise raz-stavnlh pavITlonov fai predmetov naših tnroTccv hi obrtnlkov, osobito onih, kl bodo npoStevall naš list Informacije fn naročila za oglase sprejemamo do vkTiučno srede, 29. avzusta 1.1. za prvo sefemsko števllko in dalie Tsak dan vefesefma* [ai đe [oloose Lonis Uf. se odlikuje posebno s svojim finim, ugodnim, osvefujočim vonfem ter se porabija kot parfum in z tzrednim uspe-hom za neeovanje obraza in telesa Cena 1 / Din 150r— >/># Din 80*— Stekle-nieo Je prtntsti aeboj. Partom«H|a Vrmm LJnbllaM. Meatet tr( U. Politične vesti = Ktorfkafci spremeo^ svojo pofl-tfleo? Vedno bolj se Siriio vest!, da spremene klerikaici svojo dosedanjo politiko. Da slone te vesti na dokaj zane-sljivih informacijah, najbolj izpričuje dejstvo, da klerikalni tisk dosiedno molči o teh govoricah. Jih pač ne more demantirati ker so resniCne. 0 tej te- j mi iznova raspravlja včerajšnje »Vre-mc« in irvaja: Klerikalna stranka se je odloCUa, &-men. Toda vkliub termi ni pričako-vati, da bi klerikaici v sto pili v vlado. Take kombinacije so pretlrane. Lahko se rovori samo o tem, da klerikaici podpirajo na diskreten način vlado v bodo Čem skupSčinskem zasedanju. Sele, ko bo Radftćev pokret slomljen in popolnoma brez nevarno-sti za klerikalee, bodo le-ri mogli misliti na vstop v vlado in na odkrito podporo vlade. — Zanimlvo je, da ima-Jo v tem pogledu hrvatski listi docela druge informacije. Ti vedo porocati. da je vstop klerflcalcev v vlado ie toliko, kakor gotova stvar. V vlado bi baie vstopll dr. Korošec sam. V isti sapi pa zatrjujejo, da ie baš radi pogajanj s klerikaici nasta! oster konflikt v krilu vlado same. Sprva je nas ta 1 med ministrom saobraćaja dr. Velizarjem Jan-k ovi čem in ministrom zunanjih del dr. Ninčlćem. Prvi zagovarja pakt s klerikaici, dočim ga drugi z vsd odloč-nostjo pobija. Iz vseh teh vesti je razvidno, da vlada še velika nejasnost glede pravega pravca klerikalne politike. Vsekakor pa bodo jasnost v tem pogledu donesi! že prihodnji dnevi = Ođhod zunaniega ministra. Kakor poročajo listi, odpotuje zunanji mi-nister dr. Ninčlć danes ali jutri v 2c-nevo, '" ss Akreditiranje bo!garskega po-slanfka. Novoimenovani bolgarski poslanik je že večkrat poskušal, da se izvede njegova akreditacfja in da ga sprefme kralj v avdijenc!. VČeraJ je poslanik obiskal zunanjega ministra ter ga zaprosil, da mu omogoči avdijenco pri kralju v svrho izročitve akreditiv-nih pišem. Zunanji minister mu je od-govoril, da je avdiienca na Bledu ne-mogoča in da ga kralj spreime tedaj, ko se povrne v Beograd. a= »Srijemski Hrvate. V Vukovar-ju je začel izhajati tednik »Srijemski Hrvat«, ki bo zastopal Radićev defe-tizem. — Balkanska zreza. Naš poslanik v Atenah Đaludžlć se ogreva, kaJ^or pi- ; šcio grški listi za novo balkansko zve- j zo. Urednik »Nea Imera« je izja\il: O ( vprašanju glede ustanevitve balkanske zveze nisem dobil osebno nobenih na-vodil, da začnem prehodna pogajanja. Vlada mi je samo sporočila, da se je na sinajski konferenci o tem govorilo, toda ta ideja še ne pomeni nikakega sklepa, kajti v to svrho bi bila potrebna posebna konferenca male antante. Ta konferenca bo sklicana bržkone jeseni v Beogradu. Smatram, da je v skupnem interesu tren balkanskih dr-žav — Grške, Romunije in Jugoslavije — da se ustanovi taka zveza. Ustanovljena pa bo prepozno, ako se ne resi pri pogajanjih spornih vprašanj, ld se tičejo v prvi vrsti svobodne cone ▼ solun« skem pristanima In položaja srbskih državljanov na Grškem. — O Padićevlh stiklh s princom Gjorgjem. Praika »Bohemia« priobču-Je izjavo odpravnika jugoslovenskega poslaništva Branka Lazarića o Radi-ćevi akciji bi njegovih dozdevnih stl-kih s princem Gjorgjem. Poslanik g-Lazarević je izjavil: Te vestt so docela Izmišljene. Princ Gjorgje sploh ni za- , pustil Jugoslavije, marveč ztvi y kra- ! Uevskem dvorcu v TopoH, rojstnem » kraju Karagjorgjevićev. O Radlćevem ' potovanju v London Je Lazarević dejal, da zelo dvoml, da bi ga oficijelno sprejeli angleški državnik!, ker bi bik) to v nasprotju s tradicijamt angTesice politike in običaji mednarodne diplomacije. Lazarević meni da so blokaški listi celokupno Rađićevo akcijo Hfflctno pro- i iitavjdL ^ J Gospodarstvo. MARIBOR PRED KRALJEVIM OBISKOM. Maribor, dne 27. avsnsta 1923* Daaes se Maribor te v tretjič pripravlja am obisk kralja Aleksandra, to pot kot Najvišjega pokrovitelja Industrijsko obrta« vzorčne izložbe, katera se pravzaprav ie danes zaključuje in kl bo Ie Ie radi Najvišjega oblska Se Jutri odprta. Ze dopoidne, čim se Je doznalo oficijelno xa kraljevi prihod, so se po hiSah pričele rarobešati sastave. Popoldne je bilo že skoraj vse mesto, vitcv-ši Studenci v zastav&K. Dopoidne se Je aa-daljevala seja zlavneca odbora. V seji te Je določil spored snrejema. Krali se s sprem-stvom miDelie w Aleksandrovi cesti, auto obstoji pred vbodom v Prešernovo ulica Tam sa spreime naiprcie župan Grčar, kl po-pelje kralja In njegovo sprrmstvo skozi okrašena srajska vrata, za katerimi sprej-nr kralja slavni odbor vzorčtie izložbe na čela mu predsednik generalni ravnatelj Kri-*"*č. Po pozdravu popeli ej o kralja najprek v GBteovo dvorano, kjer so raxstavljene ne-katere najzanimlvejše stvari ćele razstave. Od tara nazaj po Prešernovi ulici ocled rradbene raistave, od tam na vrt, kjcr kra-Ha pozdravlta dve deklicl in sicer hčerka e-Džamonje ln hčerka ponesrečeneea državne-tra redarja Pllipiča, ki se rb tej pnliki kra-Uti «ahvaH xa Nietov velikodu^cn dar ne-srečni rf3dbinL Od to orled znamenite]Slh paviljonov in rarattve m dvnrtSču ter ▼ pri-rllčiu flavnera objekta. Po prevedu ctle izložbe v glavnem objektu oddih v pisanu ir-ložbene uprave, kjer se kralju potiudl spo-minska knjiira v pođpls !n kjer se br» nal-br?e serviral kratiti fn ri?e«rr»vefli!i sprem-srvti raknsek. Obisk \e določen Wečiemti ta dv* uri. Na ra«stavo ocir. k spTelemu se dr>-pnste »amo osebe s posebno lerirfmtcHo. Častno ređiteljstvo prevzame Sokol v kroja, k soreJeTmi pa sta vabTJena tuđi Orel In t«!ovadni odsek »Svobode«. PosebnJ $palir tvorijo belo oblečene deklfce ped vodrtvom ^olskik sester hi z- ravriateljlc© stupica. — Danes zvečer se vrli sadnja seia. ki določl ttat«ji?ne}K sportd. « * • KONORCS TRGOV$?Cm ZBORNIC IN IZVOZNICARJCV. — Beoarad, 28. avz. (Izv.) VČeraj ob 10. dopoidne se je nadaljeval koneres tr-sovsklk zbornic 1b izvozničarjev. Raspravljala so se vsa važna aktuelna vpralanja tr-rovstva fn posebno vprašanje izvozne politike, Dr. Pran WiBdlscher kot zastop-■ih slovenskih triovcev Je odi očno ln v daljšejn rov oru zavrmil uekatere, v beotrad-ski Javnosti razširjene očltke proti slovenskim trgovcem. Slovenija, posebno slovea-ski trzovd nišo separatisriSen ln protfdr2a-vea element, to naJboIJ dokazuje nedeljskl sprejem kralja v Ljubljani. O nedeljskih razpravak So kratko objavi jamo te-le zanimlve podatke. Predsednik L Stanojevlt Je po kratkem pozdravu omenjal, kako ogromno Je bogastvo naSe države, obenem pa nro-tovfl, da naš Izvoz ni tolik, kakor bi moral biti tu da )e sama pređvojna Srbila Izvozila rnnoro več, neso ćela današnja Jncoslavlja. Na eneca prebivale* v predvoinl Srbiji Je edpadio sa 700 D izvoca, danes pa odpade na vsakera prebivalca nale države samo 246 predvojnlh dinarjev. Srbija Je v letu 1911 Izvozila za okoli 170 mllijonov zlatih Din, doSTm se Je leta 1922 Izvozilo samo za 3.971,(MH>.fMH> sedanjth dln»rlev. V vseh 1«-rih povojnih letih Je bSo nTofeno Uafa približno *■• 14 «UU ard, a te voženo samo za 7 mflliard. To znači, da se nahajamo v stai-nem trgovskem deficitu. NI nmestno smatrati« da dobra žetev sama lahko popravi dinar, temreč ecOno ▼•-liko znntmje posojilo. H koncu Jo povdarjal, da J« Srbija vzdr-itAm Tojaško vo'no, a sedaj Ie treba« da ml tsI sknpal vzdr{!mo ekonomsko. Minlster trgovine in Industrije dr. Dra-gutm Kollć |e kongres pozdravil ▼ imenu vlade, želeč mu najbolJSib uspehov. Glede vladne trgovske politike Je med dragim ome-nll. da so za vi a duo ekonomsko politiko potrebni tri je elementi in sicer: ruj i kapital, da lahko povećamo produkcijo, ker v naši zemlji ni do voli gotovine, ražen tega nam manjkajo tuia tržišča ter bo treba polskati nova. Vlada bo storila potrebne korake, da dobi za našo produkcijo zooet ona tržtšča* kl smo Jlh sami s svofo zanlkarnostlo delo-ma ali popolnoma Izgnbltt. Kot primer Ie na-vajal Izvoz fn produkcijo našega vina In Ie Izjavil. da Je po nlegovem mišljenja treba« da se vino pri nas Industrijalizira ln da te iz oblčajnega dela lusuzno vino. Kot treUo najvažnejšo stvar je smatral ieleznlškl promet, ki ga bo treba nrediti. Oovoril Je tudl o vladni polirfki, naglašujoč, da se bo vlada držala srtđnje linije v protekcfjskl politiki, katere tendenco )e bilo opažati ln da ne bo ■vedla proWblt?viie etrinfu DrfMa se bo srednje smrt a»sd protekdjsko m liberalno polAa Dalje prlfiolnliCL • • • —t Zagreblkl žitni trg. Zagreb, 27. avg. Cene v dinarjih za 100 kg postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja notlrajo: Pšenica 77/78 kt% nova srbska 325—330, 78/80, ■ova bačka 340—350. Koruza žolta 270—280. Ječmen za plvovame 275—285, za krmo 240 —260. Otrobl 260—265. Moka >0« 575—585, >2< S50—56t). »4« 52S-550, »6« 450-480; za krmo 200. Otrobl drobnl 145—155, debeli 200 —210. Pisani tlžol 450—50a beU 450-^BOa Ttadesca aiirma, aekollko čvrsta. — Beogradska Magovma bonm ti* •▼»• Na produktnl borzt aotirajo: Pšentea 78/79, 203%, pariteta vagon Beograd, prompt po-vpraievanje 315; pšenica 77 kf, 4%, pariteta vagon Beograd, prompt, ponudba 220; pšenica 79/80 kg, 2—$%, pariteta vagon Beograda prompt, povpraševanje 315. Kontaa pariteta vagon Beograd prompt ponudba J85; koruza franko aremska postala, povpra-livanAft EJ* Bili flWt ttietaai, (rankQ va- gon Beograd, povpraievanle 440» ponudba 450. Teadenca ociiprcmcnlcna. —C Novosadska blagovna bona 27. tTgaata. Na produktu! borzl notlrajo: Pšenica, bačka 78-80 kx, 2%. 15 vat. 340—330; baćka 79-80 kz. 2%. 9 vag. 335—340; bič-ka 80 kg. 2%. Tisa. 10 vag. 342; sreraska 79-80 kz. T%, 2 vag. 335: banatska 19 kj. 2%, 3 vag. 335. Ječmen bački 64-65 kg duplikat kasa, 1 vag. 257 In pol; bački dupli-kasa povpralrvanje 250, ponudba 260; sremski 72*72 in pol kg, 1 vas;. 305; srem-ski duplikat kasa, ponadba 260; »remsk! Novi Sad. 25% kasa. 8 vajc. 270. koruxa bačka duplikat kasa, 3 vag. 275: bačka 7% defektna brez boniflkacije, duplikat kast. 1 vag. 280. flžol beli bački. 3 vag. 430-43§ moka baCka »0« l vag. 550; »o« i vag. 550 »2c 2 rag. 496—467 ta pol; otrobl v |uta-sdb vrečaJb 1 va*. 145. Teodenca ncirpre-menjcaa. Kultura. — Za malčke! 1x511 sta l]ubko slikani tcnilKi »Otrok na prvem potovanju« ln »De_ ca raja: vlja vaja«. Kn j i ti sta prvovrstacv razvedrilo za mladino in tu priporočamo vsakomur. Založila Ju Je rvrdka Ing. ph Kleinmayr & FecL Bamberc v Ljubljani. Le-plm slikam so priložene lične pcsmlce kak.->r Vlak železniSki imam. kl po tiru teče sam. Kuharica naša mlada, hoče jaje sladkorla, moke, dajte \i vse troje v roke, pa krltč vam w£e rada. Za malčke sta knji£i pr\'o-vrstno In koristno razvedrila Glasbeni vestnik. — Turneja »Glasbene Madce« po C*-SkoslovaikL Pevskl rbor >Glasbene Mađ-ce« namerava Še letos prirediti nm«miJk» turnejo po čeSkosIovaild. Kakor čujemo. ie ekskurzija že zajrotovoljena. Ude'eži st je okroc 75 najboljgfh pcvcev in prvk »Olasbene MaMcet. Matičarji odldejo na turnejo najtrte meseca novembra. — Perskl xbor »CBasbene Matlee. Vpi-sovBtije vs«h dosedanjfh članov ia člawic kakor tndl novih pevcev in pevk »e vrSi od dne 29. (sreda) do faci. 31. (p«tek) av-guata v sobi it. 6 od 5—7 ure xv*čer r poslcrpiu Olasbese Matice, Vcgova ullaa Stev. 7. Skupni sestaoek celakupneta zbora se vrši 3. sept. ti. ob 8. uri rvečtr v pevsld dvorani (steca poslopja. — Odbor. — Nove SmetanOTe pobllktdje. V *td-njera času se Smetanove publikacije vedno bol] množe. Pripravlja se s posebnim ozi-rora na predstnječi jubilej velikega skladatelja prvi zveeek zbornika vseh Smetmno-vfli del v monumentalni izdali, v literatnral pa prvi del velikesa ilvljenjepisa B. Smetane, delo prof. Nejedlega. ki je pripravil ra tisk tuđi mtnjSo knjigo o Smetani za zbirko »Zlatorog«. Med temi pripravami pa so iz-šle posamne važne publikacije, kakor nova kritična izdaja Smetanorih kompozicM, ki Ja Je preskrbela Glasbena Marica Umelecke besedy. S pomočjo prof. Nejedlejra Je izšla nedavno Smetanova klavirska skladba »Ba-sratelles et ImproratiK eter kmalu na to kla-vlrski tevleček tz spevolfrre »Dalibor«. Po-leg teh Je treba omenlti Ie novo Izdajo cikla »Moja domovina«, Stiriročna klavirska kompoEidJa, ki Jo ie prlređil R. Vesely. V teoretski literaturi je izšlo delo J. Huttera »Bedfich Smetana«. Klavinri trio. »Iz mojega življenja «in »Drugi vijolraski kvartet«. — JngoslOTeaslce narodne pesml. 30 po Stevilu so pravkar izSle v založništvu sod-nega svetnflea Oskar Deva v Maribora. Harmonizirane so deloma za melSani rbor (10) deloma 7a mofkl zbor (20) ln z?Jete iz Bojancev oz Relokrajne (7). Oorenjske <3>, Oorl?ke <4>. Hrvatske <1>. KoroMce («> Srbile (3\. Cena 22 Din., po r*>*t1 23 Din. Na-ročajo se edino pri ealofnfku Devu. RaTnled no ?tovan$kem sveta. —Proclava letoliniega 2S. oktobra f* bo vrlila v naJsevernejSem kotičkn ČSR v RumbnrktL Na projrramu je ahod driavnfli nameščencev, ljwdskl tabor ▼ predmestjn, zvečer pa sveiana predstava Mahenove »Janoiika«. Slavnosti se udelezl več uzled-nih zastopnikov rz poslanisiclh in senator-skih krogov, Ies:fionar.ii, novinarjl, narodne manjline, državni uslužbend m dr. Iz Pra-ge bo vozfl poseben vlak, s katerim se prtpelje prašTcI Sokol z godbo. Iz Btrđy-ima priđe tuđi 100 lužtsTcih Srbov. Celka javnost se t vso vnemo pripravlja za to narodno manifestacijo. — Mednarodnl kongres srednješotsklh profesorjeT. Leto^nM mednarodnl kongre« srednJeJolsklh prolesorjev te vrli pod pokroviteljstvom pr*zidenta Masarvka 27.—. 30. avgutta v PragL Povabljeni so delegat! te Tranclje (29), Jugoslavije (16), Belgije (11), Luksenbnrike (3) Poljske (3), Spanske (3). NorveSke (2). Italije (2), Ie Bolgarije, Estonije, Holandske, Litve, Latvije, Švedske hi TurCIje pa po en delegat — Udruženje ftloranskfb noTlnarJev. V ponedeljek te Je vrfB v Ufhorodn ustanovu! obCmi ibor odrttieRja slovanskih aovinarlev Podkarpatske RvslJ«, kl te ga )• ndeleillo oicrog 10 aovtaarjev. Za pred-sednfka novega udruženja, ki se bo prV kUnčtlo odruleajti čcikoslovalklb novtnar-iav v Pragi ie bll bvoljen pater Vololi«. — Ceikosiovalkeca Tofneca mloi-ttra polet v Mostar, Kakor poro&ajo čeSkoslovaSk! listi se Ie dne 30. julija t L vkrcal v Bratislavi čeSkoslovaSki vojni mtnister Udržal v vojaiki aeroplan ter x nfim poletel preko Mađ-iarske v Novi Sad ln tu preko Sarajeva ▼ Mostar. »Venkov« pravi, da je imel ta polet namen poiskatt čeSkoslova^ke-mu zračnemu brodovju večji akcijski radij. Ta polet se je vršil očlvidno inkognito, ker naSi listi nišo ničesar po-ročali o bivanju ČcškoslovaSkega voine- ga ministra v Mostaru. Ali se je minister Udržal vrall * domovino tuđi v zrako-ptovul _ —Stev* 196----------------------------------------------------------------------»5 C OVCNSKI NA ROD« dne 29. avtrusta 1923. stran. 3. Dnevne vesti. V Ljabilani. dne 28. oopusUl J923. upoKojrrcv orozniskih OFiCIRJEV. Več starejSih, toda telesno in duševno še popolnoma za službovanje sposobnih orožniških Častnikov je dobilo nepričakovano nradno obvestUo> da so stalno upokojeni brez vsakega vzroka, brez najmanjše utemeljit ve. Najbrž je ta izredna milost zopet doletela le Slovence, med njlml v narodnostnem ozl-ru najbolj značajne, za praktično službo nalsposobnejše. Ostanejo pa na svojih mestih taki patrijotje, ki so izsledili sele po prevratu v sebi slovensko, oz. jugoslovansko dušo, kakor tuđi posam-ni protežiranci četudi so istih let Sko-raj vsi tako kruto prizadeti so družin-ski očetje in imajo deloma še majhne otroke za šolanje, Največ teh upokojen-cev je bilo imenovanih za častnike Sele v naši državi, ker so vsled svoje dol-goletne prakse kot okrajni narednik! bili takorekoč neobhodno potrebni za upostavitev in reorganizacijo orožniS-ke službe, dočlm so iz stalne vojske prevzeti mladi častniki pri teh sele prakticirali. Sedaj so menda za silo iz-vežbani, zato so prvo im eno vani postali zamorci, ki lahko gredo. Ali še nimamo v državi dovolj ne-zmdovoljnežev in razdiralcev državne enotnostL da naše državne oblasti ho-Čejo še namenotna pomnožiti njihove vrste iz tistih mož, ki so že pod Avstri-K> neustrašeno čustvovali z narodom «a osvobodirev? To so možje, ki so v splošni zmedi in neorijentiranosti takoj, neomahljlvo zavzeli svoje pozicije. No-beden teh vpokojencev ni dal vsa leta najmanjšega povoda za nezadovoljnost, pač pa je marsikateri prejel pohvalno priznanje. Najhujša krivica pa se jim *lela s tem, da jih silijo v pokoj neposredno pred veljavnostjo nove službene pragmatike ter jim odmerija borno po-kojnino po starih prejemkih. Krivica bi se vsaj nekoliko popravila, ako bi jih upokojili vsaj po 1. oktobru z zboljša-no pokojnino. Druga v nebo vpijoča krivica je tuđi v tem, ker nekaterim manjka 1c še malo Časa, da bi imeli 5 let službe v Častniškem Činu ter bi potem dobili precej višjo pokojnino. Tuđi bi većina teh upokojencev morala po novom letu avanzirati. Nasilno upokojeni so prave žrtve nepremišljenega in brez-srčnega birokratizma. Bili so povablje-ni, naj se pripravijo za častniškl izpit. Po prestanem izpitu so prevzell odgovorne in naporne službe poveljnikov vo-jev, sedaj pa se iim odmeri niija po-kojnina, kakor bi jo dobili, ako bi bili ostali podrejeni narednikL Malo je upanja, da bi se ta krivica popravila, ker birokratizem je tnnast vendar pa ti možje že zaradi svojih družin in zaradi zveste pripadnosti k narodu in državi zaslužijo, da bi se za njihovo usodo zavzeli vsi onL ki imajo uplivno besedo na merodajnera raestu. B. K, m • m — Ni. VeL krafl Aleksanđer uri otvorit vi velesejma. Kakor smo že po-ročall je Nj. Vel. kralj Aleksanđer deputaciji ljubljanskega veleseima pod vodstvom predsednika glavnega odbora g. tovarnarja Frana Bonaca obliubil, da osebno poseti velesejem. Po zanesliivih informacijah si ogleda kralj velesejem že na dan otvoritve, to je v soboto, 1. t m. dopoldne. —Udeleiencem velike skopičloe Drot" t» sr. Clrila In Metoda t Ptujo dne 8. septembra je Južna železnica dovolila polovično vožnjo v IL in III. razredu oseb. vlakov. Izkazati se mora vsakdo z »Izkazitico«, kl se dobiva v družbini pisarni v Ljubljani (Narodni dom). Radi poštnine prosimo cenj. podružnice, da >Izkaxnlce« skupno naroča- «— Spomlnska plošča ruskim Žrt-Yftm na Triglavskem jezera. Dela za postavitev spomenika so se pričela in bodo prve dni prihod njega tedna končana. Spomenik bo nekaj nad dva metra visoka piramida iz triglavskega kam-na. Kamenje bo med sabo zvezano s cementom. V ta nastavek bo vzidana spominska ploSča iz tirolskega marmor-ja, delo tvrdke Alojzija Vodnik v Ljubljani Na plošci bo ta-le napis: (Zgoraj) »Ruskim mučenikom, tu astrer ljenlm! SlOTensU planinci. — (Zdolaj): Prcem* MTieniuiirb, ajrfecfr psse rp &cfl ■ huvb 1 CjoocBcide ufuru. 1923. Ođt>or, kl sije nadel nalogo, da postavi ta skromni spomenik nepozabnima ruskima vojak oma, ld sta bila ustreljena ob Triglavskem iezern kot žrtev staro-avstrijske okrutnosti, tvorijo gg. Pa-stoslemSek, slavni urednik, AloJ-zij Knalelc, višjl revident drž. £eL v pokoju, Josip Župančlč; urednik in pisatelj, in Alfonz Mencinger, hote-lir v Đohlnjski Bistrici Za stroSke spomenika je bilo doslej nabranih v celera 1143 Din. V ta znesek je vStetfli 50 Din, ki jih je dne 25. i m. darova! f. dr. Anton S v i z e 1J, odvetnlk v Ljubljani. Nabrana svota za pokrit je stroškov se-veda Se ne zadostuje, ker bo samo iz-gotovitev nastavka stala okroglo 1250 dloArjcv, Prpama toxcl ndalluboa liS- iiost za nove prispevKe. Pofeffi Je namreč predvsem še transport plošče . in cementa iz Bohinjske Bistrice na Tri-- glavska jezera, v kar bo potreba nekaj > stotakov. — Pot k ruskem grobu ob je- ► zeru je s. Knalelc v zadnjem času na-, novo markirat Ni turista, ld priđe na i Triglavska jezera, da bi ne posetil te-• ga srroba. In vsak prinese na zrob šo-■ pek planinskih cvetk, da je gomila neprestano posuta z zelenjem in cvetica* mi. — Lepo bi bilo, ako bi pri odkritju i sodelovali pevcL Kdo se bo priglasil? — Ljubljana podpoIkovnOm Stera-fln Svabičn. »Severna Pošta« v Subo-tici prinasa pismo Ijubljanske^a podžupana dr. Stanovnika, v katerem se spo-roča podpolkovniku Stevanu Švabičn, da je ljubljanski občinski svet izpreme-nil dosedanjo »Konjušno ulico« v »Sva-bičevo ulico«, hoteč na ta način počastiti in nagraditi zasluge, ki si jih je pod-polkovnik Švabič pridobU L 1918^ ko je reSil Ljubljano pred italijansko invazijo. f a Danica Hristićera. Z Đleda smo dobili vest, da je danes ponoči tamkaj nenadoma umrla, zadeta od kapi, gospa Danica Hristićcva, prva dvoma dama Nj. VeL kraljice Marije. Ta vest bo vzbudila v vsi javnosti širom naše kraljevine bolestno sočust-vovanje, saj je bila pokojnica povsodi znana kot ena najplemenitejših, najdela-vnejših in najpožrtvovalnejših izmed naših narodnih dam. Bila je predsednica »Narodnega ženskega saveza« in kot taka duša ženskega pokreta, zlasti na karitativnem polju. Bila je, kakor se pri Srbkinji samo ob sebi razume, goreča narodnjakinja, ki je z vsem žarom ple-menitega svojega srca ljubila svoj narod — srbski, hrvatski in slovenski Na karitativnem polju je zlasti delovala med vojno. Na tem polju si je pridobila nevenljivih zaslug. Živo je pokojni-co zanima! ženski pokret na Sloven-skem. 2e pred vojno je stopila v tesne stiko z našimi ženskind organizacijamL Ti stiki so se po vojni — naravno — po-globili do na^ntimnejSega razmerja. Naše ženstvo je imelo v gospe Hristi-ćevi krepko podpornico in če je bilo treba tuđi neustrašeno zaščitnico. Ko je naše narodno ženstvo pod vodstvom gospe Franje dr. Tavčarjeve zasnova- Ilo »DeČji dom«, Je našlo v pokojnici navdušeno pospeševateljico te svoje ideje. Njena zasluga je, da se je za tt> humano ustanovo Živo zainteresirala kraljica sama, ki je nedavno tega darovala »Dečjemu domu« 50.000 Din, a tud! sama je storila vse, da podpre to človekoljubno napravo. Pred tedni je na Bledu priredila dečji dan, ki je do-nesel »Dečjemu domu« 31.000 dinarjev Čistega dohodka. Njena smrt bo zlasti bolestno odjeknila v Beogradu, kjer ni nikogar, ki bi ne pozna] in visoko ne spoštoval plemenite gospe Hristžćeve. Bodi blagi, za narod tako zaslužni dami on ranjen trajen in svetel spomin! —■ Iz sodne službe. Okrajni sodnik 3r. Fran Ženko v Ljubljani in avskultant Ferdinand K v a s pri deželnem sodišču v Ljubljani sta izstopila Iz državne službe. — Iz politične službe. Premeščena sta j viadnl svetnik in predstojnik okrajnega fla-varstra Friderik L o z e r ix Kamnika v Ko-čcvje kot predstojnik okrajnejra s:lavarstva In okrajni glavar in predstojnik okra]nec& glavarstvm đr. Fran Ogrin Iz Kočevja v ! Kamnik kot predstojnik okrajnegai glavar-stva. — Aljažer stotp na Trtslavn, kl so pa orjnnaSI prebarvall v naših državnih bar. van. nato pa UalUani v italinjanskih bar-vah, so te dni znova prepleskali. Vrnfli so mu prvotno belo barvo, streha pa je ostala kakor doslej crna. Nadejamo se, da bo sedaj prenehala tekma v pleskanju na Triglavu. — Poroka. PoročH se je na Đrezjah računski oflcijal pokrajinske uprave v Ljubljani g. Slavko O s a n a z cdC Henni-no Dlets, nčiteljico in hčerko poStneca ravnatelja g. Dietzm. Bilo srečno! — Amerifkl aatropolocl ▼ Zagreba. V Zatrreb so v nedeljo prlspell cmstopnfki ameriških mncejev e znanim ameriškim antropologoni prof. Alešem Hrdlička, kustosom wasMngtonskega »National Muse-ttm«-a, da prelšSejo »kraplnskega Človekac. — Zdravstveno stanje mesta I4obl}ane. Zdravstveni fzkaz mesta Ljubljane ▼ času od 19. do 25. avz.: Umrlo je 19. oseb, 7 molkecm ia 12 ženske^a spola (hijcer 6T Smrtni ▼zrold: jettka 3, pljnčnlca 1, tre-bulnl lerar 1, crlia 1, rak 1, druge ude** Ijrve boleznf 1, drugi naravni smrtni rzro-kl U. Med tem časom ae je rodilo 21 otrok, 11. moSkesa (2 mrtrorojenca) bi 8 Senskeca »pola. Nazn&njene nalecUNe bolesni: pegast! legaTl, griza 27. — Voza* red. V Izdali ra zalofbi Zvez-ne knjigame v U ubijan! Je izSel »Vozni red vseh 2eleznISkib, poStnih In avtomobflnih prog v SlovcnUI.« Vseblnm te fepne knjffl-ce ]e zelo prlmerna in bo gotovo dobrodošla vsem, kl imajo posla a prometom. Sploi-rt del obsega eene za prcvo« potnikov po cestah, kolkovine, konzulate, maksimalne tarife sa tzvo&eke, poitne pris toj bine, pri-stolblne feleznlšiclii nosačev, važne telefonske številke in žetezniške tarife. V dru-gem del u |e železnf^ki vozni red državne hi Južne ieleznice. Tretjl đel govori o po-cestnem (poštnem) voznem redu. V Cetr-Um delg ai |n x ibeceđnem, te4n «exnani vsefi železnišldh posta). Ear je za Informacije selo primerno. Knjižici Je priložena kur-zaa karta Slovenije v mcrilu 1:475.000., kjer so navedene vse železniSke progo z vsemi postajami. dalje vse poštne in avtomobilske proge, poštni uradi ter poštne zvere. Ta, zelo praktična knjižica stane 3 Din. — Mednarođtfl visokoiolsU tečafl na Damin. Tud! v tem letu se vrše na Du nafti od 11. do 28. septembra med na rod ni vl-soko&kl tečaji, prirejenl od eneeea angle- I škega m enega avstrijskega komiteja, s predavanji narodnega gospodarstva, politike, sociologije, zgodovlne, prava, filozofije, literature hi tonetnostl. Zraven dimaj-skfli, visokošolsklh učiteljev kaže program predavatelje te Anglije. Nemčije, Jugoslavije, BolgarUe, Poljske, Madžarske. Švice m Celkoslovailce. NatančnejJa pojasnfla daje rektorat Ljubljanske univerze In av-strijski konzulat v Ljubljani. Za fogoslo-venske državljane stane udeležitev s približno 25 predavalnSkbni nrami inkluzfv-vno potovanje, stanovanje in oskrba okoll 1200 Dhi. Vsa podrobna pojasnila daje taj-■iStvo mednarodnlh visokošolsklh tečajev aa Dtmaiu IX Bolbrmannffasse 16. — CeUske vesti. Vodstvo našega mestnega gledaliftča je prev-zelo Udruženje gledalfškfh Igraicev. Sezona se otvori sredi septembra ti. Gojila se bo drama, veseo! gra, bnrka ev. opereta ter operna gostovanja člauov ljubljanske opere. Rei>ertoar se objavi pred začetkom sezone. Režijo predstav bodo vodili poleg g. ŽeteznUca Še režlserji ljubljanske drame gg. Šest, Skrbinšek, Danilo, Lipah 1. dr. Preskrbljeno je pa rudi, da bodo gostovali na celjskem odro različni trmetnfk! jugosl. gledališč. Letognja gledaliSka sezona obe-ta biti za Celje nekaj povsem izrednega. Angažiranih bo wi celjskem jcledallšču tu-dl nekaj poklienih igraJcev. Vodstvo gle-dalISča se je odločilo uvesti dva abone-menta A in B. Abonement bo veljal za 25 predstav. Predstave se sprejemajo pri bla-gajnikn g. rluberhi v trgovini Ooričar & Leskovšek na kralja Petra cesti. — Srbski planinci Iz Beograda so celjskim planincem poslali laskavo zahvalno pismo za prisrcea sprejem, kat ere ca so iim celjski planfnd priredili v Celju ob pri-llkl njlhorega poseta v Celm. — Na drž. realni gimnaziji sa priCne % vpf-tovanjem učencar II.—VIII. raireda dne 11. sept od 9.—11. dorp. Sprejemni Ispiti ea I. razred se vrše v ponedetjek 10. sept. ob 9. Ponavljalni in naknadni izpit! se prič-no v- ponedeljek 10. sept ob B. Dno 12. sept. ob 8. zjutraj v Marijini cerkvl služba božja, 13. sept ob 8. p» se pri£a» v polnem obsegu pottk. —Mariborske tmH. — Prazni romaf-sB vlaki. Povodom potorania na katoHSki shod v Ljubljani je v mariborskem okrožjn odpadlo nad polovico naročenih posebnih vlakov. Koma} 4 vlakl so tzdaU en večll in še ta nepopolno saseden vlak. — Rad! previsokih davkov Je cirkus Cossmy uldnll na-meravano potovanje po Jugoslaviji. V to-rek zaključi predstavo ter 9t vrne proti Nemali. V dveti đneh Je plača] nad 75.000 din. davka. Ravnateljstvo trdi, đa tako vi-sokega obdavčenja ni našlo v nobeni drugi državi. — Mariborski razstavljald na ljubljanski velesejm. Kolikor se je dalo došle] ugotoviti, se udeleži blizu 20 razstavljalcev mariborske izložbe tuđi ijubUanskega veleseima. Med temi se nahaja tuđi znana ljubljanska konfekcijska tvrdka Fran Deren-da, ki je v Maribora vzbujala pozornost in je dobila mnogo naročiL — Maščevanje Javne brezskrbnostL Noben list ni tolikokrat resno opozarjai, da je v interesu Javne var-nosti dolžnost oblasti, da napravijo konec raketnim zalosram gotovih vnanlib tvrdk, ki v Maribora samo zlorabljajo stacovanjske in druge prostore za svoja zakotna skladi-Šča z gorljivim! ali sicer nevarnlmi predmeti. Namesto, da bi se na take tvrdke, ki bi morale bi« vesele, da so v Maribora, nra-doma pri tiskalo, da tuđi kaj grade, se jih pusti v miru se po ti ka ti po zakotnih skladi-ščih. Poleg raznih skladišč ima neka tvrdka v najenra radi nekdanjo cerkev v Dravski vojašnid, kler je bilo med vojno voja-šico skladišče. V tem skladlSču Ima tvrdka shranien en del svojega premojra. Da ni vojaška straža pravočasno opazila nevar-nost, bf bilo v nedeljo dopoldne ćelo to ob-mestje postalo žrtev požara. V skladilču se Je — kakor mislijo — sam od sebe vnel pre-moK. Požar je s silnim naporom zadužila požarna bramba pod vodstvom dr. Schmle-dererja. Morala le v akcijo stopiti avtotur-binska brizsralna. Kdo bi bil odeovoren za ve-likansko Škodo, ako bf se nevamost ne bila pravočasno opazila, kar Ja pri drugih skla-dlščih lahko mogoče? Ali so 2e odpravljena Iz mesta vsa sklađiiča, v katerlh se naha-lalo več je množine drugih, im nevameJSIh (eksplozivnih) predmetov? — Podporociifk ponevert! 800.000 Dm. V Beograda Je bil v hoteln »Astorla« are-tlran j>odponičnlk Luka Pervanov, kl Je bil , blagajnik tetovske garnlzlje In Je kot tak poneverl] pol milijona Dln^ na kar Je po-begnil v Beograd, kjer ie Uvel pod hne-nom Luka Bekal. Živel je silno skromno. Pri aretacft aiso naill pri njem aobenegm denarja In je izjavfl, da je vto vsoto za* pravfl. Med tem je policija ngotovtla, da je sprejemal obiske elegantnih dam iz Zagreba, odkoder Je on sam. Zapttstil J« ćelo v hoteln 600 Dta 4olga. BB Je odda« komandi mesta. — Koncert v Eavaral »Enoeac se vrffl đaaes ▼ torck ob 8. gvcčtr. Ura L UsMJaa-skl salonski orkester. — VefUn tatvtaa tireieia «a đrf. kolodvoru v Zagreb«. V Zagrebu to prfSll na sled dražbi, ki Je kar na debelo krađi a država! premog m sicer na Jako pretka« na-čfn. Državni nameicenecl v Zagreba Ma-tec. Ma Jer in šepetiC so vagone, ki so prtili iz TrboveU za sagrebfko direkcijo, đW 1 rigtrall na Industrijski tlr nekega indastrl^ ] skega pod je t ja v Zagreba. To so Izvrše- < vali skoraj leto dni. Država Je, koilkor Je dosedaj ngotovljeno oSkodovana za 700 SMConos pTemoga. Olaval kupe« |exa irt* j moga je bila zagrebSTca tvornica paplrja. Aretiranih Je bilo mnogo odličnih oseb. — Vektragičen Uobavnl lUm t kinu Matica. Kino Matica predvaja. krasno in ginljivo ljubavno dramo »Potujoči komedi-jantic z glasovito krasotico in filmsko divo Ellen Rlcbter v glavni vlogi. Film ie slika iz življenja poljskega naroda in je prepleten z originalnim! prizori in plesnim! sce-nami. Jedro filma je usoda po nedolžnetn na dosmrtao ječo obscjeneza kaznjenca, ki v ječi svojim sokaznjencera pripovedu-je svoje tracične doživljaje. Predvaja se samo Se dancs in v sredo. — Tatvme In rlomL Ana Vahtar Iz Tr-žiča je 26. t m. v stranišču na tuaki^njem glavnem kolodvoru pozabila denamlco s 500 D, 150.000 Ka in nekaj drugih malenkosti. Ko se je vrnila nazaj, denamice že ni bilo več. — Na kolodvoru Je neki žepar iz-maknil branjevki Josipini PleŠlco denarnico S 25 D. — V Dol. Suhoriu Je bilo vlomljeno v stanovanje Helene MihcliČ. Tat ie odnese! za 4000 D obleke. — Pos. Jožefu Mor-vatu iz Hudinja je bil s pa§e na Roglji ukraden 500 ks: težak vol. vreden okoli 4-000 D. Vo! ie rdečkaste barve in ie star 3 leta- — Učitelju Josipu Rosu iz Sv. Stefanja Je bila ukradena siva obleka. vredna 2000 D. — Josip Pec 27-lerni postopač, je poneverfl po-sestniku Viktorju BrabeČu Iz Ooliča 4000 D In poleg tega napravil 500 D dolca za hrana — Ma kol se Je nabodel. Grome smrti Je umri pretekll teden Tx>sesrnrk Josip Mar-tisko iz Zaprešiča pri Zajrrebu. Pri obira-njn sadja Je padel z drevesa In prHetel na oster kol, ld mu je predrl trebtih. V jttoz-nih nrakah so ga prcpeliall v zagreb5ko bolnico, kjer je po preteku nekaj ur umri. — Svojega moža Je ubila. Velimir Damjanovič iz Valjeva je živel v vednem prepiru s svojo ženo. Pretekli teden sta se ob neki prilikl zopet swla. Žena ie udarila moža s sekiro tako po glavi, da je oble-žal na mestn mrtev. — Sesđetnl morflec Šestletni Slavko Vrgovec iz Gardinovcev se Je sprl s svojim sovrstnlkorn. V prepiru je potegnil nož In mu razparal trebuh. Deček ie kmaln umrL — Nova QubQanstea twrđk* za Izdclo. van]e colnov. Gosp. Ivan Bitenc, mlzarsld mojster, Poljanski nasip 40, je pravkar do-gotovil prvi čoln m včeraj iTvršil poizkus-no vožnjo po LjubljanlcL Oosp. Bitenc se misli posvetiti tedetovanju čolnov, kar moramo iz lokalne^a obrtniJkesra srledišča toplo pozdraviti Go*p. Blteuc vabi faitere-slrano občinstvo na ogled tega svojega prveca dela. — UubUenee stroleplscev U adinole »STOEWER«. zastopstvo LJaUlana, Selen-bergova Hllca 6. L — Kino TlvoB. »Kameleon«. Sijajna kriminalna drama v petih dejanjm s slovi-tfm utnetnikom Reinhold Schunrelom v glavni viog*. To izvanredno ra napeto delo je bilo predvajano pretekll teden kra-ljevemu dvoru na Bledu. Kino Tivoll bo v bodoče kakor rudi sedaj predvajal ćelo serijo prvovrstnih učinkovitosti, kl so bile vse predvajane kraljevemu dvoru, mm se predvaja do srede 29. tm. Društvene vesti. —Program velike sknpščme CMD v Prnju. 1.) ob 10. dopoldne sprejem zostov na kolodvoru. 2). ob 10.30 zborovanje CMD v zgomji dvorani Narodnega doma, 3.) ob 12*30 skupen obed v Narodnem domu. 4.) od 15. naprej ljudska slavnost v mestn era parku. Sotori, v katerih strežeio narodne dame, narodna godba, vedeževalke. ki proroku] cio sreča poročne posredovalnice itd. Vsakđo bo naSel za se dobro zabavo. Pi}a-ča in jed izborna, cene ielo zmerae. Kdor želi prenoČišče v noči od 7. na 8. septembra, ali v noči od 8. na 0. septembra, ali skupni obed, naj to lavi odb oru CMD v Ptuju. — ĐUačko fer. udruženja za oarodita prosvjetu n Krapini je 25. t m. priredilo v Rogaški Slatini svoj koncert Občinstvo po silajnih prireditvah zadnjeKa časa pač ni pri čak oval o od dijasTceja in še samo počit-Di^kega društva kdo ve kakih umetniških užttkov — nasrlašati pa je treba, da so se mladi Hrvati In Hrvatice postavili vseskozi Častno — a Je koticertno dvorano vendar do radniega prostorčka napolnilo. Starejši, ki vidimo v mladini res Jamstvo za našo bolj- 50 bodočnost, ]i pač radi priznamo in pojačamo vsako njeno idealno stremljenje in 51 ne moretno kaj, da bi od nje ne prlčako-rall nekaj več od golega shlmmvja.. —o —r Ciril Metodova podružnica za Gro-befno In okolico proslavi svoJo lOletnico z veliko ljudsko veselico v St. VIdn pri Orrtbelitem 2. sept. ob 3. pop. Spored ie DbMren m zanlmlv. Komur Je na srcu pro-evit C. M. D. ta naj ta dan prihltl v prilazni St. Vid, ne bo mu žal. K obilni ude-težbl od blizu ra daleč prijazno vabi odbor. — Pozor, vrfnerji tn zelenfavarjtf Na članek »Jutarnjega lista«, da se »agrebski vrtnarji organizira fo. obveSČamo s tem vas domaće, kakor tuđi vse podefelske tovtriSe lirom naše domovine SHS, da se tu uita« navlii udruženje vrtnarjev ra zelenjavrnTier t% Hrvatsko to Slavonijo » aedelem ▼ Za* grebu. Kmtlu homo sklieali prvo skupno Javno akupSčino ter vaa v to rrrho obve* Ičujemo ie vnaprej. NaJc zsčasrto a druže-nj« ▼rtnmrierr in »eletijaTarjrr dela « tso memo in Steje 2e danea nad 60 čltnov, torej ▼eč ktkor v prejjnjem začatnem odboru Za* druge, kl dane» v svoji eelori ne obstojL Zato nn to naraanjamo. — Zacasni odT>or □drafenja Trtnarjev m zelen jtrtrjev n Hr« vatsko m Slavonijo a aedežem v Zagrebu. —» S pozdravom: zdravo, naH tovarSil Poizvedbe. — Ođlla U od doma žena, abfečena v •jfav plaSČ, na glavi rdeč robec Kontur le cal mano, naj sporočt Antoon Majntkn, Je* tenice 144. — NaSla st« w kOača skupa) kovana. rzgnbiteli Ju dobi na mestnl stražoicU pri Trudu MiclaJm« -■ . — Borzna poročila. ZAGREBSKA BOUZA. Dno 28, avgusta. Zakijuček sprelet ob Danes se ie trgovalo cb zelo živahnem prometu, kljub temu. da radi praznika v Beogradu ne trgujejo, so s tem od-padli nakupi za Beograd, je borza zaključila r blasovnimi tečaiL Italija ie po včerajŠnjem skoku zopet padla na 417, neznatno so pa tuđi ostalo devize nazadovale. Na efektnem tržišnu b© Je zopet raz\rila hausse v arbitražnih papirjih. posebno so napredovale delnice Hypo-tekarne banke, katero so z czirom. da notirajo danes na Dunaju že 112.000 aK, dvig^iile od 110 na 125 D. Močno so napredovale tuđi iz istega vzroka Slavonija in Guttmann. Vcčina nakupnih na-logov irv'ira iz Budimpešte, kejr ljudje iz strahu pred nadaJinim padcem ogrske krone kupujejo ruje valutne papirie, Ob zaključku borze notirajo: Devize. Ctrrth 17-425—17.475, Pariz 5.475—^.52, London 43S.75—439.75, Berlin 0.020—0.02^ Dunaj 0.13.50—0.1360, Praga 283.25—254.25 Trst 4.17—4.1S5, Newyork 95—96. Biidinv pešta 0^25—0.575. Valute: dolar 94. Efekti. 7% inv. drž. posojilo od L 1921 7f>—71, Uublj. kred. banka 237—240. Prva hr\'. štedionica 1165—1175. Slavenska banka 110, Hrv.-slav. rem. hip. bmka 12TV— 127. Hrv. eks. banka 165, Jugoslavenska banka 158—160. Trboveljsko prenio*, društvo 990—1000. Outtmann 1110, Slavonija 240—260, Eksploatacija 245—247, Šećerana 2270^ Narodna šumska Lnd. 145. InOzemske borje' — dtrOi 28. avsusta. (Ir\Mr.) Današnji predborra: Beojaad 5.75, Berlin 0.0009$, Amsterdam 217.75, Newyork 5.45 London 25.19 Pariz 31.76 Milan 16.225, Budimpešta 0.03125, Bukarelta 2.40. Sofija 5.25, Var-Šava 0.0024, Dunaj 0.0078, arstr. žic krone a007S. — Trst, 2&. avg. (Izv.) Prcđborra: Beo-rrad 23.90—24.10, Berlin 0.004—0.0045, Du-nii 0.0324—0.0326, Praga 67.75—^.05. Pm-riz 13150—132, London 105.05—105.15, Hvw* york 22.90—23.05, Curih 415—418. Turistika in sport. — JubDej planine«. Q. v. revid. Alojrii Knafelc ie te dni slavil Jubllel, kakršne-X* nemara doslei le ni nihče: te dni je bil gestdesetlč* na vrhu očaka TiicUva. Želimo mu, da bi slavil ie luMei stote«* rspona na teme Triglava, — Prvenstveno tekrao IDrHa : OnKfjaii-skl SK (Za«reb), kl se VT$i prlhodnjo ned©-Uo 2. sept. v Ljubljani, bo vodil sodnik Ma-zić iz Subotlce. — Cellsk! Afleilkl so o sto kron kg, mleko prodajamo v mlefcarno po 11 K Hter, Jajca pa so p« 5 do 6 kron komad. Toliko za danes pa prlhodnjič še kaj. — NedostatkI na rogaSki železnld. Pišejo nam: SinoČi iz Rog. Slatine vra-čajoči se gostje in potniki so doživeli na postaji Orobelno nemalo preseneče* nje, ko jira je v Ljubliano in Zagreb vo-zeči večerni osebni vlak malone pred nosom poplhal naprej, tako da so zgu-bili vsako nadaljno zvezo ter morali ča-katl na postajici Grobelno od 19.15 do 130, toraj čez 6 ur. VeČemi prenapol-njeni vlak iz Rog. Slatine je vozila stara mašinica, ki se je na vsaki strmini rstavljala in tako napravila polurno za-mudo. Osebni vlak proti Ljubljani od-haja z Orobelncga normalno ob 18.51« na Grobelno pa je dospel snoči ob 19.10, toraj dobrih 20 minut prepozno. Meni-mo, da bi osebni vlak prav lahko po-čakal tistih 20 ali 25 minut da bi mozli ▼si potniki nadaljevati svoio pot. 5 tem bi bilo izostalo veliko razburjenja in skandaliziranje zlasti tujih gostov, radi take malomarnostL Upamo, da že^ lezni$ka uprava že z ozirom na rora-ške ruje, inozemske goste take nedo-statke odpravi Glavni urednik: HASTO PUSTOSLEMŠEK Odgovorni urednik; VALENTIN KOPITAR, . Stran *' ______________________________ »SLOVENSKI NAROD« dne 29. avgusta 1923. štev. 196. Vsem semenlsUm razstavllaloem priporoča svojo veliko zalogo kreppapirja t vsch barvah in množini 8856 lv. BONAČ, Šelenburgova ulica 5 Lepo posestvo. obstofjfe te prostorne enonadstropne hi5e, gospodarskega posiopja, obširnega vrta in kegljišča z doferoidoto t*-9***«* se radi preselitve takoj proda. V hfltt je tuđi ^atUtee, Stanovanje kupcu na razpolago. V kraju na Doi«ojcl«tn, tiasproti Župne cerkve, v blizini postaje južne ftieznfce. vse v najboljSem stanju. Vprašanja pod fTrgifkia1 na anončni zavod H. Sax, Maribor. 8776 Radi dolge bolezni zamudno, se zahvaljujem danes mojim cenjenim odjemalcem povodom svoje izselitve iz Krškega za mnogobrojen obisk in kličem v slovo ZdravoI L. Knez, trgovec. naznanjam vljudno svojim cenjenim dobaviteljem in drugim, da sem se 30. maja t. 1. iz Krškega izaelil in trgovino začasno prekinil. Leopold Knez, 3w. Jurll-Rad«** Hm prodaj: I dvojlSni parni stroj 150 KS, izdelek Ringhoffer 1 pregrejevalec za napajalno vodo » , 1 generator za izmenični tok 53 Amp 330 Voltov skupno z vzbujalno dinamo in stikalno ploščo 1 dinamo za istomerni tok za stranski priklop, 109 Amp 110 Voltov, skupno s stikalno ploščo. ▼se se la!s!io ogleda pri „DRAVA" torama vil* ffslte đ. d. Osijek. 8829 3 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodirifcom, | prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je na5 I ljubljeni sin in brat, gospod Rudolf Bučar I zlatarski pomoćnik I vCersj ob ty*3. popoludnc po kratki mučni bolezni, I v starosti 19 let, previđen s tolaŽili s*. vere, mimo I preminul. I Pogreb nepocabnega rajnkega se vr5i v torek, I dne 28. t. m. ob 4. po pol dne !z biše Žalosti v Gaberjih I pri Celju na famo pokopaliSče v Celju. I Bodi mu blag fcpomfn! | Ljubljana-Celje, dne 27. avgusta 1923. i I Josip In Jeđert Bv6ary starfSf. — lovf, Frenkiv I Zvoni* Blerl, bratje In sestrn. Znižanje naroćnlne. Naročnina na dokazano najraz§irjenej§i nemški dnevnik v CeSkoslo-vaSld Republiki in V tujini Pr_f npr Prossi* znaSa seđtf za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev mese&to samo za Jatranje In večerno izdanje ......... Din 40*—; samo Jutranje i-danie............. Din 28*—; poedina Stevilka jutranja z večerno........Din 1*80; Stevilka nedeljsko izdanje z ilustrovano prtlogo . . . Din 3*—. «tof«fUW Pimfa prinaša najboljse in objektivne sTS^mfl ■rTB»!ffil5 informacije o dogodkih, trgovskih, flnancjiih in industrijskih razmerah Male Antonte, Srednje Evrope In vseh drugih držav, posreduje vrlo in neprestano vzajemne poslovne tvezt vsake vrste (iskanje in ponudbe vsakovrstnega blaga) tako da je največji in najuspeSnejšt oglasnik. Sfevflke na ogled In ponudbe oglasov brezplačno. Uprava PRAOER PRESSE, Praga m. IVadlidOva 5. (CeškoslovaSka Republika.) Račun poStnega čekovnega urada v Zagrebu 40.156. . . . Ljubljani 20*264. pri Podružnici Ljubljanske kreditne banke v Mariboru........ 11:358_______ S£ LED =S| se oddaja vsak dan od 7.—9. dop. I po najniijl cenL I T. M#a*inger, Sv. Petra cesta 43 na dvoriKa poleg zajutrkovalolce X— - *_. stalno vitko množino fotstov, bukov, ocehov, javorjev. smrekov in gabrov les v hlodfh sa rtz-Žaganje. Ponudhe z naveđbo cene | In količine na DRAOA, fesna tr- I govska in indostrljika dražba z o, z., Ljubljana, Jeranova ttllca 15. Vlzltbe in kuverte priporeia Ma Mm Slfoijpiska starajli moč popotnoma vaRi slovenske ia ncmsko steoojrnffie kakor tuđi perfektna v obeh je-zJklli tef izurjena pistlka I m UkoJ sprojnso. Plača dobra. Ponudbe je nasloviti z navedbo pogojev in dosedanjega službovanja pod .Strojepiska 8913* na upr. Slov. Naroda. Fini melmnlk izučen urar se sprejme takoj ali v 14 dneh. Plača po dogovora. Ponudbe z navedbo pogojev in zadnjega službovanja je poslati pod .Fin. mehanlk 8914" na upravo Slov Naroda. j^UkUHaII higienska gami sedanjosti Strokovnjaško pregledana In zajamčena. Zakonito zavarovana. Razpošilja v vse kraje Jugoslavije lekarnam, drogerijam in parfumerijam po čudno nizkih cenah, kakor tuđi privatnikom z največjo diskrecijo s povzetjem. Uran Parlramerfla, Uubllana ___________mesna trg «___________ ffipt ali za modno in manufakturno trgovino, satno prvovrstna moč, se takoj sprejme; pogoj daljša praksa v kakSoi modni manufakturni trgovini* Ponndbe |e poslati samo qd res dobrih samostojnih moči, z navedbo dosedanje službe in eventnelno s sliko na poitnl pradal 03 v Maribora. Domaća tvornica bičeva. Glina \ nudja svoj prvorazredni proizvod. Uzord su izloženi na ljubljanskom vele- \ sajmu od 1-og do 10-og rujna u paviljonu „!•• broj 418a < Preselite v! ALFONZ BREZNIK tvrđka klavirjcv, harmonijcv in vseh godbenih insirumeniov se jt preselila iz Konire«ncga ■| trga *tew. 15 m P Mestni trg Mv. 3y ter se priporoča slavnemu občinstvu ztt nadaljno aaklonjenoijL ------- --immm-i-^mmmmm^^——aia—aaaaaaaaaaaaaaaiaaaiBi—aMSSMSI ~=Z~- IT1HLIOGLHSI =111 .....................■ prodam i UIIMM.........Mll| Ruski pinč, čistokrvni, na prodaj. — IFlorjmskA 17/IL 8870 Priklopnl voz (modem) za motorno kp« lo proda tvrdka Hcnrik Kenda, Ljubljana. 8831 Fini rizling, potem zeleniko in rdeče ▼ino proda po ugodni ceni kletarstvo Krizman t Krikem na DbL 8925 Pnch-motor 2H HP in pomožni mo» tor)i mamice Cockercll, */« HP, po nizki ceni na* prodaj. — Avto — Flor# Jaočdč — Ljubljana. 7636 Pohištro, skoro novo, iz mehkega lesa hi motko kolo prodam po ugodni ceni. — IVpraiati: Roina dolina. it 147.____________^65 Vcč|a množina zobotrebcev po ugodni ceni na prodaj. — Ponudbe pod »Zobo* trebci^B897« na upravo »Slov. Naroda«. Radi premestitve prodam veliko, najzacU nejšo izdajo Meyert*Kon* versationa * Lezikon po nizki ceni. — Ponudbe pod »Premestitev/8986« na upravo »Slov. Nar.«. Starinsko tursko orožje (handžari in kubure) do* bro ohranjeno, s srebrom okovano, naprodaj. — Poizve se v upravi »Slov. Naroda«. 8977 Lem parcela v izmeri 2500 m" A 60 di-narjev m*, v lepi solnčni legi v Trnovskem prista« nu. pet minut od elek* trične postaje, se proda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 8959 Proda se čoln (375 cm dolg), zgrajen od mi^arskega mojstra Iva* na Bitenca, Poljanski na* sip 40. Ogleda se lahko pri Janezu KraSevicu, Tr* Inovski pristan št. 3. — Eventualno reflektiram na nađaljna naročila. 8952 Nova vila fenonadstropna, enodru* žinska) s Sestimi sobami, kopalnico, električno raz* sveti javo hi velikim vr* tom, katera se nahaja na periferiji mesta, na solčni legi, z manjšo hišo s tre* mi sohami se zamenja. Jo tt^di naprodaj. — Po* nudbe pod »Ugodna za* menjava/8968« na upravo »Slov. Naroda«. Galoše, ruske in amerikanske, okoli pol tisoča parov, ugodno prodam. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. S962 Lovski ptičarfi* mladi, resasti, čistokrvni, nemske pasme, z rodov* nikom, naprodaj. — Več pove Mekinda, Novi Vod* mat 62. 8871 Proda se po zelo nizki ceni: dve postelji iz trdega lesa« Drav dobro ohranjeni, dva para novih moških čevljev in moSki dežni plai£. — Naslov pove upravu »Slov. Nar.«. 8978 Ml M $ it>M »»»MM ♦»♦♦«P | Xnpim | OtroSki roziček, lep, kupim. -— Ponudbe pod »Voziček/8949« na upravo »Slov. Naroda«. Borovi hlocH, dolgi 6 do 8 m, debelost na tanjSem kraju 55 cm, se kupijo po najviSjih ce* nah. — Ponudbe je po* slati na upravo »Sloven* skega Naroda pod »1200 8894«._________________ Kupim vsako množino starih kakor pokvarjenih juta« stih vreč po najvišjih dnevnih cenah. Istotako popravljam obrabljene vreče v najkrajSem času in po konkurenčnih ce* nah. — Peter Kobal, iz« delovalnica slamnic in jutastih vreč, Kranj, Slo* veni ja. 8592 Imm«mmm»mmmm>I I Stanovanja ! Dva dijaka nižjega razreda iz boljSe hiSe se sprejmeta v do* bro oskrbo. Na razpolago tuđi klavir. — Naslov in pogoj e pove uprava »Slov. Naroda«. 8865 Hišnim posestnfleom! Mesečno 5000 kron pla* čam za stanovanje, ob* stojeće iz šestih sob in pritiklin v 8tari hiši v LjuHjani. — A. Arncjc, Ljubljana, GradiSče 4. 8938 Stanovanje, obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pritiklin, dobi v Spodnji 5i5ki za štiri leta zaston] oni, ki po* vrne Din 25.000 adapta* cijskih stroSkov. — Po* jasnila daje Realitetna pisama, Ljubljana, Po* i ljanska cesta 12. 89731 1 ali 2 dijakinfi srednjih šol se sprejmete v oskrbo pri u radnički rodbini. Klavir na rarpo* lago. — Naalov pove uprava »SL Nar.«. 8957 Dva dijaka sprejme na hrano in sta* novanje gimnarijski pro* fesor. Poizve se v upravi »Slov. Naroda« ali Kolo* dvorska ulica št. 13, pri* tličje. 8979 Stanovanje v stari ali novi hiši isče zakonski par brez otrok proti dobri najemnini za čimpreje. — Ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod »Mirna stranka/8951«. Zamenja se stanovanje dveh sob, kuhinje in pri* tiklin, z cnakim. — Po* nudbe pod »Stanovanje 5t. 5/8961« na upravo »Slov. Naroda«. Sobo za dobo enega meseca, s popolnoma separiranim vhodom išče za takoj sameo. Najemnina po* stranska stvar. — Ponud* be pod »A. S./8936« na upravo »Slov. Naroda«. Odda se lepo meblovana soba z električno razsvetljavo in posebnim vhodom v novi vili takoj ali s 1. septembrom. — Naslov pove uprava »Slov. Na* roda«. 8958 Sostanovalca, po možnosti z znanjem nemlčine sprejme bančni u radnik. Cena s peiHom, za j trkom m postrežbo Din 250»— mesečno, — Ponudbe pod »Sostano vale c/8983« na upravo »Slov. Naroda«. Stanovanje« solnčno, v L nadstropju, 2 sobi 9 pritiklinami ▼ {»redmestju blizu doL ko« odvora in cestne želes* ntce zamenjam 2 vefl* jim v mestu ali pred* mestju. — Ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod »Stanovanje /8950«. 1MMMMIMMMMMI>B f Službe f Kontoristinja i5če službe, — Nastopi lahko takoj. — Pismene ponudbe pod »PiiaraiSka moč/8923« na upravo »SL Naroda«. Prirezovalec za gornje delo, Izurien, se sprejme. Nastop takoj. Placa po dogovoru. — Naslov: Kralj Fr&nc, No* vi Vodmat, DraStvena ulica 64. 8941 Ečcm ({ospodinjo srednjih let, naobraieno m mirnega značaja, ka* tera bi imela dobro pri* hodnjost. Na plačilo se ne gleda. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. &915 Kuharica (prvovrstna, bivša hotel* ska) želi mesta za čaia vclcsejma. — Ponudbe z navedbo dnevne place pod »Hotelska kuharica »963« na upravo »Slov. Naroda«. Akademik, , absolvent knjigovodskega | tečaja, raiozen trgovske* ga računanja, slovenske in ncmške stenografije, išče službe. — Ponudile pod »Maribor/8954« na upravo »Slov. Naroda«. Kuharica, dobra in zanesljiva, sred* njih let, z letnimi rpriče* valL, «e spr«jme s 15. aeyv ternbrom k mali družini. Plaća 1000 do 1200 kron. — Pismene ponudbe pod »Vestna *S95>« na upravo »Slov. Naroda«. Učenec, zdrav in krepak, iz bolj« še hiše s primerno Solsko izobrazbo se sprejme v večjo trgovino z meSa* nim blagom v večjem mestu na Spodnjem Sta* jerskem, — Ponudbe pod »Veletrgovina,'8893« na upravo »Slov. Naroda«. Kuharico, prvorazredno, s plačo 500 dtnarjev mesečno in sobarico, ki zna dobro svoj po«el in je vešča tuđi Šivanja, s plačo 300 dinarjev, iščetn za Beo* tfrad- — Ponudbe je po* slati na: gosp. M. Grgin, VHastelinstvo Orahovica, Slavonija, 8935 Sprejme se več dobrih samostojnih krojaŠkih pomočnlkov za male in velike komade *- konfekdjslco delo. Le Množni in trcznl naj se javfjo v plsarni Emon« ska cesta 8. Samostojni mojstri pa dobijo delo proti garanciji ali k&vciji na dom. Samostofna prodafaffia, starejia, prvovrstna moČ, frvrstna manu fakturi sti« nj a, želi premeniti služ* bo; prosi službe na de* želi. Grc tuđi t mesto. 51a M tuđi kot voditelji, ca podružnice itd. — Ponudbe pod »Prodaj alka Ljubljana/8967« na upravo »Slov. Naroda«. MALI OGLAS lahko trraćunit* temi tn poiljite tznoi v gotovini ali v znamkah v pismu, i betedilom vr#cf. Dopisovanje | Še — neznani porednici! Čakam, kakor si pisti a, v torek ali sreJo, 2S. — 29. t m. 8960 f Razno | fcMMM »»»»»»»»♦♦♦♦♦♦♦ B Zastavice, zalepke za srečolov in šaljivo pcffo priporoča M. Tičar, LjuMjana. SI09 Pletilke I Igle 7a plctilnc stroje št. 8 in 10 se dobijo po* ceni. — Naslov pove uprava *Slov. Naroda«. Šolske zvezke In solske potrebšcine na dehelo najceneie pri L. Pevaleku. Ljubljana. Židovska ulica 4. fcooS Večja množina ličnih smrekovih stolnv .k dospela. Posebno pri« pravni za uradne prosta« re. Po ugodni ceni so na razpolago pri Peter Ko* balu, Kranj. S901 Tvornice ili radione, koje same \r* radjuju dizala za ustave (Schiitzcnauf.uige), neka se jave Hidrotrhničknm Odeljku u Ros. Brodu, od kojega čc dobiti po* datke za oferto na 4 ko* mada dizala. S910 Dobro prometno gostilno, vinako klet ali trgovino v kakem mestu Slovenije iidc rmožen zakonski par brer otrok. — Ponudbc pod »Jesen 923 ^26« t\% upravo »Slov. Naroda«. Suho grlo se običajno poja vi ja pri dolt?otrajni hojt. težkem delu in pri strastnem kn* jenju. Tej neprijetnosti so turist, delavec in stra* sten kadilec irocjne na ta način, da zveči Wri'1e* y*v gumi. — Generalno rastopst\*o drogerija »Adrija«, Ljubljana, ^e« lenburgovft ulica. 8707 V nafem se odda ▼©čjl pritllčni lokal na cesto v novi hiši, pripra« ven sa proda jalne in pi* sarne na eni glavnih ulic v Ljubljani, blizu južne* ga kolodvora. — Ponud* be pod »Pripravni lokali« na: Aloma Companv, anončna in reklamna družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. 8965 Traži i drvorezbar (poiar) sa Uni posao Javor d. d., prije I. Stol. udruga, Zagreb Strossmajerova ulica 10 ■■■■■■■■■———■■■■■■■■■■—■■———B Josip Kregar oblastreno preizkašeni mestni tesarski mojster Ljubljana Gesta na Kodeijevo štev. 2 Ljubljana izvrštije vsa v svojo stroko spadajoča dela in sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. Pre-vzamem po danih kakor tuđi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, ter rame gospodarske in Industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostreSja, balkone, vrtne atlce, verande, ter razna drug« vrtna artiitektorična dala. Stopnice, dekorativne stropove, ter dekor, stenske opaze. 8685 M^HHfawmmmiMinmiiMMBi Meli dria eenremio. Vsled dovolilt okrajnega sodišča v Trebnjem se vrt* v sredo, dne 12. septembra 1923 ob 9. ori na licu mesta v Trebnjem h. št. 12 javna dražba nepre-mičnine pod vi. St 425 in 127 d. o. Trebnje, sesto tče iz lepe> enonadstropne trgovske hiše St. 12 v Trebnjem ob železnid, gospodarskih potlopij, velikih akladtšč, droriiCa, vodnjaka in vrta. niša stoji nekaj korakov od Šapne etrkve; v njej se nahaja selo dobro vpeljana trgovina. Cenilna vrednost 504.925 Din. Izklicna cena 150.000 Din. Cenilni lapisnik in dražbene pogoje je mogoCe vpogledati v pisarni notar] a Frana Mastnaka v Trebnjem in v pisaini odvetnlka dr. Josipa Olobevnika v Novem mesta. I Ne pozabite obiskati SINGER a\ W* V* oddelek Stv. 155 j na UUBUANSKEH VELESEJMU Rabljene mm osaiine (tnii) 1 to 3 osovine po 4 metra 60 mm premjera, 4 i pol m a 4 m osovint 50 mm premjera, nadalje 6 komada zidnih ležaja (Wandlager) od crvene mjedi (Rotguss) 60 mm Šupljine (Bohrunjr) 120 mm Schalenlange 400 mm Ausladung 9 komada zid. ležaja kao gore samo od 50 mm Šu-pline i 100 mm Schalenlange 2 komada kopče (Kupplung) 60 mm šupline (Dohrung) 150

sa flanšem 4 komada kopče (Kupplung) 30 mm šupline (Bohrung) 150 <$> sa flanšem 1 komad pomične (ausrtickbar) kopče (Kuppung) 60 mm iupline sa polugom od 3000 mm dulj 1 komad pomične (ausrtickbar) kopče (Kupplung) 50 mm Impline sa polugom od 3000 mm dulj 1 dvodjelna jcrmanica 650 mm