TEI /W	POŠTNINA	PLAČANA	V	GOTOVINI
MLADI BORCI
STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJAŠTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. — LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 16 DIN, NEDIJAŠKA 26 DIN. PODPORNA VSAJ 30 DIN. — POSAMEZNA ŠTEVILKA 75 PAR - UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI V STRELIŠKI ULICI 12/11. — ČEKOVNI RAC. ŠT. 16.078.
LETO L	LJUBLJANA,	PETEK,	6. AVGUSTA 1»37.	ŠTEV.	47.
Katoliška fronto v Zdvu&enih državah
POIA)ŽAJ CERKVE
V Združenih državah Severne Amerike uživa katoliška Cerkev pred državnimi oblastmi iste pravice kot navadna društva (Gl. NP. XI., stran 68.). Navezana je na lastno premoženje, iz lastnega denarja mora plačevati duhovščino in vzdrževati svoja poslopja. Vendar je moč katoliške Cerkve tudi v Severni Ameriki zelo velika, o čemer nas prepričajo sledeči podatki iz najnovejših časov.
NEKAJ STATISTIKE
Vsega imajo Združene države približno 126 milijonov prebivalcev. Vsak šesti je katoličan. Našo vero priznava torej enotna skupina 21 milijonov vernikov, medtem ko so protestantje j razdeljeni na več kot 200 sekt. Če upoštevamo, da polovica Amerikancev svojih verskih dolžnosti sploh ne izvršuje, pride poleg 21 milijonov j katoličanov samo kakih 40 milijonov protestan- ! tov. Katoličani namreč skoraj vsi izvršujejo ' svoje verske dolžnosti, medtem ko protestant- | ske verske skupine vedno bolj razjeda verska brezbrižnost.
Posamezne protestantske skupine so pa ve- , činoma zelo šibke. Po več kot milijon pripadnikov ima samo pet protestantskih sekt: me-todistovska, luteranska, prezbiterijanska, episkopalna in anglikanska. In teh pet naj več jih sekt nima več kot vsega skupaj 24 milijonov ljudi!
katoličanov je vedno VEC
Katoličanstvo neprestano napreduje, deloma ker naraščajo katoliške družine, deloma pa, ker število spreobrnjencev vedno bolj narašča.
Dandanes sprejema Cerkev v svoje vrste vsako leto 50.000 novih vernikov. Ta napredek bomo še bolj cenili, če pomislimo, da je ob nastanku Združenih držav (1776) bilo med tremi milijoni prebivalcev le 30.000 katoličanov, dalje če pomislimo tudi na nekatere neugodne okoliščine kakor individualizem skrajne demokracije in protidružinsko zakonodajo nekaterih zveznih držav, nič manj pa tudi na nekatere svobodne vzgojne metode.
BREZKOMPROMISNOST
Ali se morda vera zato tako hitro širi, ker nauk in moralo prikrojuje posebnostim ameriškega značaja ? — Nikakor ne! Krščansko resnico učijo tam kakor drugje: vso in v vsej njeni strogosti. Živijo celo tako goreče katoliško življenje, kot bi si ga le mogli želeti za slovenske katoličane. G. Battifol, univerzitetni profesor v Lilleu, je menil ob svojem povratku iz Amerike pred nekaj meseci, da lahko trdi, da 90% ameriških katoličanov svoje verske dolžnosti dejansko izvršuje. Njihovo zadržanje pri cerkvenih obredih je vzorno — pa to ni samo nekaj zunanjega:
I tudi notranje živijo globoko katoliško. Seveda ni vse popolno, toda imamo nedvomne priče za trdnost njihove vere, tako na primer dejstvo, da so duhovniški poklici zelo številni: 20.000 duhovnikov na 21 milijonov katoličanov; 100.000 redovnic, od katerih se jih 75.000 bavi s poučevanjem v šolah.
TISK
Za tisk skrbijo katoličani z vso pazljivostjo. Izdajajo deset dnevnikov, 150 tednikov, 162 mesečnikov in 34 tromesečnikov. Razen kakih dvanajstih izjem imajo glavni katoliški listi krajevni ali pokrajinski značaj.
Moj Bog, daj mi spoznati moj pravi poklic, Id psi mi ga določil od vse večnosti.
(Legaut.)
ORGANIZACIJE
Katoliška akcija Amerikancem ni tuja. Njeno vodstvo je v rokah laiškega narodnega sveta, ki se deli v narodni svet katoliških mož in narodni svet katoliških žena. Oba sveta razširjata svoj vpliv na vsa društva v škofiji. Ta osrednji organizem je navezan na ustanovo, ki ima nalogo, vzporejati vse sile pod vodstvom hierarhije. To je N. C. W. C. — National Catholic Wel-fare Conference. Tej nacionalni konferenci za širjenje katoličanstva stoji na čelu odbor desetih nadškofov in škofov, ki se volijo vsako leto na splošnem zborovanju.
Vodstvo nad delom organizacije ima pet odsekov, vsak pod predsedstvom škofa. To so od-
seki za vzgojo, za tisk, za socialno delo, za zakonodajno akcijo in petič izvršilni urad. Vsak teh odsekov je prav tako razdeljen v pododseke. Tako ima na primer odsek za vzgojo oddelke za statistiko, za učno osebje in za raziskovanje na področju pedagogike.
MOČ IN NAPREDEK
Kakor vidimo, je dovolj znakov, da je tudi v Ameriki Cerkev trdna in živa. Medtem ko protestantizem kot žrtev svojih lastnih zmot počasi hira, se katolicizem radi trdnosti svojih naukov vedno bolj ukoreninja v tleh, ki so sicer na prvi pogled zapisana materializmu.
DINAMIKA REVOLUCIONARJEV
NETENJE REVOLUCIJ
Komunistični revolucionarji so s svojimi lažmi in svojo drznostjo povzročili opasno revolucionarno razpoloženje po vsem svetu. V mnogih državah je to revolucionarno razpoloženje povzročilo bolj ali manj nevarne revolucije. Bolj nevarno pa je to, da so nekatere vlade sramotno podpirale revolucionarje s tem, da so pustile kršiti pravice in svoboščine mirnih katoličanov. Jasno je, da je moralo priti do tega, kar je prišlo v Mehiki, Španiji in sedaj v Franciji. Kljub temu, da zgledi kažejo, kako so te vlade grešile, pa še danes mnoge druge vlade podpirajo te revolucionarje, radi česar revolucionarno razpoloženje še vedno napreduje.
Uspeh revolucije je vprašanje di-namizma. In tega je na komunistični strani preveč, na strani reda pa premalo. Na strani komunizma se šopirita tiranija in laž, toda združeni z drznostjo, na drugi strani pa v mnogih državah sicer res vladata demokratična svoboda in pravica, toda žal skoro brez dinamizma.
TRIJE VIRI KOMUNISTIČNE UDARNOSTI
Vprašanje je sedaj, odkod dobiva komunistični dinamizem svojo moč? Reči bi se moglo, da je njihov položaj ugoden radi dejstva, da oni napadajo, toda to napadanje samo je že bolj učinek dinamizma kakor pa vzrok. Trije viri so, iz katerih izhaja udarna moč komunizma.
1.	Obilne zaloge denarja in propagandnih sredstev.
Doriot, ki je bil sam vodilen komunist, a se je spreobrnil, je dokazal, da je bilanco komunistične propagande v Franciji podprlo 250 ruskih milijonov, stradajočemu ruskemu proletarstvu izpred ust iztrganih. Prav tako kot v Francijo gre ruski denar tudi v druge države in tako z vso silo podpira komunistično propagando. Jasno je, da propaganda ob takih podporah ne more biti brezuspešna.
2.	Drugi vir komunistične udarnosti je izšolanost in izvrstna priprava voditeljev, ki so skrbno izurjeni za očitno in za podtalno delo po stalno izboljševanih načrtih in metodah.
3.	Tretji vzrok komunistične dinamike je mistika novega človeka; mistika novega sveta, ki ga je treba ustvariti. Ta lažna mistika navdušuje mase in voditelje, dasi ne tudi vseh poedincev.
*
Ta silna aktivnost revolucionarjev mora najti odziv v dinamiki katoličanov. Katoliškega gibanja sicer ne finansirajo ne državne blagajne, ne kapitalistična velepodjetja, a to ne more biti ovira katoliškega dinamizma. Saj prava mistika je duhovnost. Duhovnost pa je moč katolicizma in nikakor ne materializma, ki duhovnost načelno taji'. Katolicizem, brezpogojni katolicizem bo razvil mistiko, ki ji nobena druga sila ne bo kos.
Slavia Catholica “
v
Prejšnji teden je bil v Ljubljani važen kongres: sestala se je »Slavia Catholica«, slovanska organizacija katoliških akademikov in starešin. Potek kongresa je prinašalo sproti dnevno časopisje, mi naj opomnimo samo na eno izmed resolucij, ki je za naše organizacijsko katoliško življenje resen opomin.
ZA MODERNE
ORGANIZACIJSKE METODE
Druga točka drugega dela resolucij se glasi:
»Slavia catholica« naj se organizira po stanovskem načelu, in sicer: akademiki po študijskih strokah, starešine po stanovih. To v interesu poglobitve delovanja.
Ta zamisel, da bi se akademske in starešinske organizacije orga-
nizirale po fakultetah oziroma po stanovih, smo pri nas nazvali s tehničnim izrazom specializacija. Pomenljivo je, da je že pred sklepom slovanske organizacije spoznala nujnost specializacije in jo priporočila tudi svetovna dijaška organizacija »Pax Romana«.
DEDIŠČINA LIBERALIZMA
Doba liberalizma s svojim vplivom tudi katoliškim organizacijam ni prizanesla. Namesto, da bi se oblikovale tako, kakor narava sama kaže, po stanovih in poklicnih okoljih, so se pod vplivom liberalizma stanovske in poklicne razlike vedno prezirale in tajile. To pa je pomenilo razkroj, kajti v zdravem življenju družbe in poedinca je vedno osnovno načelo stan in poklic.
Katoliške akademske organizacije, razen malih izjem, tega na-
čela niso upoštevale. Svojega članstva niso organizirale po fakultetah, to je po sedanjem glavnem življenjskem okolju in po bodočem poklicu. Pokazalo se je dozdaj dovolj jasno, da stare oblike organizacij iz dobe liberalizma za novi čas ne zadoščajo. Ker je v našem času idejni boj toliko ostrejši in resnejši, okolje in javno mnenje katoliškemu prepričanju bolj sovražno kot prej, so se stare, lagodne metode izkazale za nezadostne.
Nočemo prikrivati, da ta liberalna stanovska zbroda naše katoliške dijaške vrste in njih udarno in kulturno moč bistveno ovira. Zlasti komunistična propaganda zajame na vsaki fakulteti vsako leto toliko in toliko fantov, ki so na gimnaziji bili še katoliški ali vsaj indiferentni. Zanje se nihče ni zmenil, in sicer zato ne, ker je pri starem sistemu katoliških akademskih organizacij, ko so vse fakultete navzkriž pomešane med seboj, pametna skrb za poedinca ali sploh nemogoča ali pa naporna in vkljub veliki delavnosti nepopolna in nezadostna. Ce pa so akademska društva organizirana po fakultetah, se delo tako poenostavi in so naloge toliko jasnejše, da se z manj dela več naredi.
KDO SKRBI ZA STANOVSKO KULTURO ?
Na drugi strani pa je dobrota specializacije, za katero se zavzemata »Slavia catholica« in »Pax Romana«, tudi v tem, da katoliška inteligenca dobi poleg splošne še posebej svojo poklicno in stanovsko pripravo in načelno pripravo.
Koliko je danes katoliških inte-ligentov, katerim se pozna, da v svojem poklicnem življenju za katoliška načela ne vedo!
Dokler bo vladala dosedanja organizatorna revščina, ne bomo mogli odločilno vplivati na kulturo, ampak bomo vedno imeli samo po nekaj kulturnih delavcev, ki bodo v zasebnem življenju dobri kristjani, v svojem poklicu pa vedno odvisni od sugestije nasprotnih vplivov. S takimi ljudmi ni mogoče zgraditi novega krščanskega sveta.
Jasno pa je zopet, da take specialne poklicne načelne izobrazbe ne morejo nuditi društva, v katerih se popolnoma mešano vzgajajo fantje vsaj petih različnih poklicev.
NAJMODERNEJŠA METODA
Na vseh kulturnih področjih: v znanosti, v gospodarstvu, v tehniki, v organizaciji se uvaja specializacija. Specializacija je danes dovolj preizkušena in priznana delovna metoda. Vsa znanost, gospodarstvo, industrija, vse v resnici sodobne večje organizacije izvajajo specializacijo.
In naša akademska društva? Nekateri bi menda radi, da bi bila Slovenija kakor kaka zakotna hribovska vas, kamor pridejo vse novosti ravno petdeset let kasneje kakor drugam.
PRAZNE SUMNJE
Tudi za naša akademska društva je bilo že predlagano, da se
specializirajo, razdelijo po fakultetah.
Za tem predlogom so pa nekateri zrli vse mogoče črne nakane in skrite zanke, samo pravega namena ne, da se namreč okrepi moč in prodornost naših društev čisto brez ozira na kake struje in zgolj radi skupne koristi. Mogoče bodo zdaj ob resoluciji »Katoliške Slavije« spoznali, da so se motili in se v tej zmoti borili le za starokopitnost.
Kar pa nas je mladih in brez predsodkov, bomo neutrudno delali za to, da ne bomo vedno capljali za petdeset let zadaj za svetovnim katolicizmom in tudi ne za komunisti.
*
Kako rdeči M laže
Neki radoveden časnikar se je trudil, da je znova prebral vsa »vladna« poročila, ki so jih objavili boljševiški listi.
Po teh »uradnih« komunikejih iz Madrida, Valencije in Barcelone je general Franco izgubil v desetih mescih 2,686.000 mož, 13.455 avijonov, 600 topov in 80.000 motornih vozil. Rdeči so zavzeli ozemlje, ki je dvakrat večje kot Španija in Maroko skupaj. Po istih poročilih je j »Frente popular« 20krat osvojila J Oviedo, Toledo 16krat, Šaragoso 1 9krat, Cordovo Škrat in Huesco 33krat! ...	j
Ves svet pa ve, da je general Franco zavzel samo enkrat — toda enkrat za vselej — Bada-joz, Irun, San Sebastian, Tala-vero, Toledo, Malago, Bilbao. Oviedo je bil osvobojen enkrat samkrat, toda končnoveljavno.
Boljševiška zveza »Amis de 1’ Espagne republicaine« je razširjala fotografije otrok, ki so jih ubile »Francove bombe«. Te slike so grozanske falzifikacije. Pobrali so jih iz francoskih arhivov o vojni leta 1914. Nekaj teh ganljivih fotografij je izšlo tudi že v publikacijah o svetovni vojni — pred desetimi leti.
Zakonitost španske
nacionalne vojske
Na strani belih se v španski j vojski vojskujejo tisoči prepriča- i nih in res katoliško živečih kato- j ličanov. Preden so ti tisoči za- j grabili za orožje, so si morali : pred vestjo odgovoriti, ali je njihovo ravnanje dovoljeno ali ne. Ves tisk, ki ga krmijo razne komunistične in framasonske korespondence, je zagnal krik, da so nacionalisti uporniki, obenem pa hinavsko zavijali oči nad katoliškimi Španci, ki so se uprli, torej storili dejanje, ki ga cerkveni nauk strogo prepoveduje. In tako skuša med katoličani in vsemi, ki so jim nravna načela sveta, vzbuditi odpor proti belim »upornikom«.
BOJ BELIH JE ZAKONIT
Kaj pravijo k vprašanju katoliški teologi, moralisti, ki jim gre pod vodstvom cerkvenega učeni-štva znanstvena sodba o nravnih rečeh? Španski dominikanski teolog p. Ignacij G. Menendez-Reigalda je priobčil razpravo »La guerra nacional espanola ante la Moral y el Derecho.« (»Španska nacionalna vojska z moralnega in pravnega vidika«). Učeni tomistični pisec te temeljite razprave gradi svoje dokaze in utemeljuje svoje trditve predvsem z naukom sv. Tomaža Akvinskega o državi in z izjavami sv. očeta papeža Pija XI.
Svoje stališče povzema v naslednje stavke: »Vlada ljudske
Antonio de Trueba:
1AUU. — žlIltfA
WwWwWWW	wWrlrrW^
Baskovska povest. Prevod iz španščine.
V	Busturiji dobe irski izgnanci gostoljubno zavetje. Toda hitro se je izvedelo po baskovskih hribih, da biva med njimi kraljevi sin, in stari Lekobide, baskovski vojvoda in potomec onega slavnega Lekobida, ki je ponižal ošabnost rimskih cesarjev in ki ga proslavljajo baskovske narodne pesmi, 'pošlje odposlance h kraljeviču Lemorju in mu ponudi svoj dom v padurski dolini.
Lemor občuduje srečno deželo, ko dospe na dom baskovskega vojvode.
Sij slave obdaja starega Lekobida, sij čistosti in lepote obdaja mladostno čelo njegove hčerke Luz.
Že več mesecev biva Lemor v Lekobidovi hiši. Že več mesecev hoče zapustiti padursko dolino, kajti kot dober vitez in dober kristjan se sramuje svojega brezdelja, medtem ko ob Ebru Španci bijejo boj za sveto vero. Že več mesecev hoče dati svoj meč v službo hrabremu kastiljskemu vojvodi, toda vedno ga zadrže Luzine in Lekobidove prošnje, in pred vsem neka tajna sila, ki biva v njegovi duši.
Bojne igre in lov mu dajejo razvedrilo. Kadar gre Lemor v visoke gore, ki obdajajo padursko dolino, lovit divjega merjasca ali jelena, sloni lepa Luz pri oknu in postaja tem bolj otožna, čim bolj se tujec oddaljuje, in Lemor se ozira ter išče v oknu njenega obraza.
IV.
Baski so svobodni, svobodni kakor ptice v gozdu.
Nimajo gospodarja, ki bi mu morali služiti, nimajo drugih postav kakor postave, ki so zapisane v vesti njih starešin. Ti sodijo zločince in razsojajo spore pod senco svetega hrasta v Guernici.
Vsi so enaki. Razlikujejo se le po krepostih, razumu, starosti in po tem, da se pokoravajo svojemu vojvodi.
Baski si volijo vojvodo, ki je zmeraj pripravljen, da jih povede v boj, kadar pridere sovražnik v deželo. Že več ko pol stoletja pripada to slavno ime Lekobidu. Izvolili so si ga za vojvodo radi njegovega poguma, razumnosti in radi njegove slave.
Nekega dne se zberejo baskovski starešine pod svetim hrastom v Guernici. Eden izmed njih opozori, da je Lekobide že star, in ne bo več mogel voditi baskovskih čet, ko pridere sovražnik v deželo. Nato spregovori stoleten starček in pravi zbranim starešinam:
»Petnajst let je Leyala, najmočnejši in najzvestejši pes v naših hribih, stražil noč in dan hišo svojega gospodarja.
*Leyala je že	star!’ (pravi nekega dne ,echeco-jauna’. In še	tisto
noč	je novi čuvaj zasedel mesto, na katerem je Leyala osivel.
Lisica, ki jo je Leyala ipetnajst let strahoval, saj jo je vedno zavohal že od daleč, se je tisto noč prikradla in požrla kokoši, ker je mladd pes ni zavohal.
In Leyala, ki	je žalosten zapustil ležišče pred hišnimi vrati,	kjer
je	spal že petnajst	let, je tisto noč poginil, čeprav mu je gospodar	pri-
pravil mehkejše in boljše ležišče, kakor je bilo ono, na katerem je spal petnajst let.«
Tako je rekel stoletni starček, in od tega časa ni nihče več opozarjal, da je Lekobide že star.
Tudi Lekobide ne misli na to, kajti mladostni duh ga ne spominja na onemoglo telo.
Toda glej, kar nenadoma se razširi po baskovskih hribih in doleh vznemirjenje, kakršnega že dolgo let ni bilo. Številni sli prihajajo 'k Lekobidu m poročajo:
(Dalje prihodnjič.)
fronte je nezakonita, tiranska, izdajalec domovine in naroda, sovražnik Boga in Cerkve. Narodna vstaja proti ljudski fronti in njeni vladi ni samo pravična in dovoljena, ampak tudi obvezna in je s strani nacionalne vlade in njenih pridružencev najsvetejša vojska, kar jo pozna zgodovina. Prepovedana je vsaka naravnost-na ali posredna pomoč ljudski fronti; prav tako je v sedanjih okoliščinah prepovedana opozicija proti zakoniti, to je nacionalni vladi. Baskovski nacionalisti kot kristjani — da niti ne govorimo kot Španci nedopustno ravnajo, ko se z oboroženo silo skupno z ljudsko fronto vojskujejo zoper nacionalno vlado.«
SILOBRAN PROTI MORILCEM
P. Ignacij G. Menendez-Reigal-da O. P. dalje piše, da španska vojska ni boj političnih strank, niti navadna državljanska vojska, ampak je boj za neodvisnost domovine, za vero in za individualni in kolektivni obstoj sam. Ako ima posameznik pravico, da se brani, ako je krivično napaden, toliko bolj ima to pravico narod kot tak.
Špancev ne morejo razumeti niti angleški materialisti niti francoski spiritualisti. Ko je španski narod videl, da so na vlado prišli razbojniki, ko je gledal, da vlada sama ubija može kot Calva Sotela, ko je opazil, da se ustvarja posebna organizacija, ki more uničiti vse, kar je v Španiji velikega in svetega, ko je zaslišal »Živela Rusija!«, tedaj se je zavedel, da je prišel čas, ko mora stopiti v sveti boj, v križarsko vojsko. (Nova Revija XVI [1937] 3—4).
POPItAVI !
V zadnji številki je ostalo nekaj napak, ki jih naj bralci blagohotno popravijo.
V naslovu mora biti 80. julija In št. mora biti 46.
Na strani 185 v prvem odstavku desnega stolpca Črtaj ko gre za dogme in čitaj:	ko	se
kaka dogma proglasi...
Na strani 186 v četrtem odstavku levega stolpca čitaj: Kako da so se našli katoliki,...
Odg. urednik: Ciril Kovač (Ljubljana). Izdaja konzorcij (J. Prešeren, Ljubljana). Tiska Misijonska tiskar-na, Groblje-Domžaie (Jože Godina),