Uredništvo in upravništvo želi vsem naliia cenjenim čitateljem m prispe vatel jem SREČNO NOVO LETO! 'Amerikanski Slovenec" DELA ŽE iCTORY BUY LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI, CHICAGO, ILL., TOREK, 2. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY~2Tl945 SVETA PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. LETNIK (VOL.) LIV. po/'/ v Belgiji in Luksemburgu TRETJA ARMADA STISKA NEMCE; RUSI RUSIJO BUDAPEST; DRUGE VESTI Paris, Francija. — V Belgiji in Luksemburgu divjajo zadnje dni strahoviti spopadi. Amerikanci, ki so zaustavili nemško prodiranje v Belgiji, skušajo zdaj nemško ost, ki je prodrla nad 40 milj globoko v Belgijo odrezati zadaj. Zadnji teden so prebili nemški oklep okrog ameri ških sil pri Bastogne. Ta ame riška ost zdaj z vso silo pritiska proti severu. Od severa doli pa pritiskajo čete prve in devete armade, da tako skupno s tretjo armado presekajo ozemlje zadaj za nemškimi kolonami in iste uničijo. Do torka zjutraj so Amerikanci stisnili ta ozadni izhod na 11 milj širine. Upajo, da bodo prebili še ta ostali del in Nemce zajeli. Slednji se pa tudi zavedajo tega ne- MALI ŽELOD varnega položaja in se bijejo fanatično, da bi jim Amerikanci ne odrezali izhoda za umik iz nevarne pasti. Borbe divjajo za življenje in smrt na obeh straneh. Eno je zdaj gotovo. Amerikanci so svoje pozicije toliko izboljšali, da kako nadaljno prodiranje od strani Nemcev ni mogoče več. Zgleda, da se Nemci tega zavedajo in zdaj samo (Dalje na 4. strani) JAPONCI ZGUBILI NADALJNIH OSEM LADIJ Leyte, Filipini. — Amerikanci so s svojimi zračnimi napadi na severni filipinski otok ^uzon potopili jaadal jnih osem japonskih ladij v Lingayen zalivu. Povzročili so Japoncem tudi mno-druge škode na kopnem. V Manili fco ameriški letalci napadli japonsko letalsko bazo in jo močno poškodovali. Uničili so Japoncem tudi mnogo letal, o-menja poročilo. - Operacije na otoku Mindoro uspešno nadaljujejo, Amerikanci so svoja oporišča raztegnili naprej v notranjost. Pri vpadu in zdaj jih podpira naše letalstvo in mornarica. Admiral Nimitz je objavil poročilo na novega leta dan in o-menja, da poslabšanje položaja v Evropi s tem, da se bo v Evropi vojna podaljšala ne ,bo to oviralo pritiska na Japonce. Pritisk na Japonce bo v tem letu nadaljeval in naraščal. Potrebno pa bo, da se Japonce Tororno moštvo izlaga majhen bolniški aercplanček ix trebuha o____ _ ga letala na Peluliu. Tj»tai« us i ,nn w ireouna prostornega Curtus prevozne- i-etalce. ki tehta 1.200 funtov, so poslali vseto narazen, na bazi dale^v notr« njosti so pa posamezne komada spet zložili skupaj. aaxec T notra" premaga invadirati japonsko domaČe otočje in tamkaj na japonskih tleh poraziti sovražnika, je mnenja Nimitz. Japonci so zadnje dni v velikih skrbeh. Pričakujejo na-daljnih ameriških DVA NOVA SLOVENSKA GROBA Chicago, III. — V petek je preminul znani rojak Mr. John Vidmar s 1630 W. Cermak Rd. i mno- bl112 Krške vaal na Dolenjskem vpadov na druge filipinske otoke in so do- I , JMHUU1 ju JJCi wu XX. UI1 tcmve kaj nervozni. Japonski cesar, ki sv. Štefana. Mrs. Žagar je bila je imel pred par dnevi sprejeme višjih državnikov pred običajnimi molitvami v svetišču je izrazil, da prihaja resni čas preizkušenj, ko bo treba visokih žrtev za domovino in za dosego zmage. Vse te izjave kažejo, da se Japonci zavedajo, da prihaja za nje čas ostrega obračuna. SLOVENSKI PIJONIR FRANK OPEKA UMRL North Chicago, 111. — Ameriškim Slovencem dobroznani rojak Mr. Frank Opeka, bivši gl. predsednik KSKJ, je v soboto zgodaj zjutraj četrt čez pol noč izdihnil svojo blago dušo. Pokojnik je bil že par zadnjih let zelo rahlega zdravja, odkar ga je paraliza zadela pred časom.: Na božični večer letos ga je ista na novo zadela in od tedaj naprej je bil skoro v stalni nezavesti do svoje smrti. Pokojni Mr. Frank Opeka je bil rodom, iz Vrhnike na Notranjskem. Njegoy življenjepis v "Novem Svetu" na strani 297, in leta 1&«>9, omenja, da so ga doma podomače imenovali "Ša-rovčev Francelj". V Ameriko je prišel leta 1898. Leta 1901 se je poročil z Gertrudo, rojeno Stražišar (p. d. Stefkovo) iz Padeža pri Borovnici. Prva leta je bival nekaj mesecev v Pueblo in Leadvillc, Colo. Potem ves čas v Waukeganu. Bil je prvi slovenski grocerist v Waukeganu, potem je vodil gostilno, pozneje trgovino z oblekami in obuvali. Zadnja leta pa je b0 razpečevalec piva. V glavnem odboru KSKJ je služil nad 24 let. Devet let je bil glavni pred. Ije! sednik KSKJ. Na konvenciji v Minnesoti so ga izvolili za dosmrtnega častnega predsednika jednote. Bil je jako prijaznega in družabnega značaja vsled tega od vseh priljubljen. V domači naselbini je bil kot pijonir ustanovnik fare, raznih društev, itd. Za seboj zapušča žalujočo vdovo, 6 sinov in 3 hčere. En sin je v aktivni vojni službi, sin Frank je odvetnik v Chicagi, in ena hčer je izšolana bolničarka. Pokojnik je bil zvest naročnik Am. Slovenca in Novega Sveta in naš iskren prijatelj. Pogreb se je vršil v torek dopoldne ob 10. uri iz hiše žalosti in cerkve Matere Božje, katere ustanovnik je bil. in v Ameriki je bival okrog 35 let. Pred 12 leti mu je umrla žena. Zapušča 1 sina in 5 hčera. Pokopan je bil v torek 2. januarja ob 10. uri iz cerkve sv. Štefana. — Isti dan je preminula tudi rojakinja Mrs. Mary Žagar, stanujoča na Cermak Rd. blizu Blue Island Ave. Njen pogreb se je vršil tudi v torek 2. januarja pa ob 11. uri iz cerkve stara okrog 58 let in je bila rodom od Ljubljane. Zapušča 4 sine in 1 hčer. Oba pogreba je imel v oskrbi slovenski pogrebnik Louis Že-fran. Žalujočim sorodnikom naše globoko sožalje, pokojnikoma pa večni mir in pokoj! -o- CHURCHILL UPA NA ZMAGO V LETU 1945 London, Anglija. — Angleški prvi minister Winston Churchill je v svoji Tiovoletni poslanici na Primrose ligo omenil tudi svoje upanje, da bo Nemčija v tem letu končno poražena. Treba pa bo zato še mnogo prizadevanja, je dostavil. -o- .HITLER SE JE OGLASIL London, Anglija. — Ob nastopu novega leta v ponedeljek jutro je imel govor Adolf Hitler. Dejal je: Vojna zna konča-leta 1945, če bo Nemčija zmagala. Drugače se bo vlekla naprej, ker Nemčija se ne bo podala. Bomo videli! -o- NOVE JAPONSKE GROŽNJE Pearl Harbor, Havajsko. — Japonska radio oddaja v Tokio je v nedeljo ponovno omenjala, da vsak ameriški letalec, ki bo ob napadih padel v japonske roke, bo usmrčen. Te grožnje kažejo japonski obup. -o- Blagemu pokojniku želimo v svojem poročilu, da je bilo te-mir in pokoj pri Bogu. Žalujoči kom leta 1944 v Reno razdrtih družini pa naše globoko soža- 7,030 porok. Vrlo žalostna sli- KRIŽEM — Washington, D. C.—OPA urad objavlja, da bp,y Jetu 1945 viliste. Vzrok, višje potrebe v vojski. Dosedaj je vladalo povprečno določilo po dva para čevljev za osebo na leto. Za naprej se bo omejilo tudi to, pravi objava. — London, Anglija. — V Tihem morju se zbirate dve močni angleški mornariški edinici, ki bosta sodelovali v vojnih o-peracijah proti Japoncem v letu 1945. Obema skupinama je prideljenih večje število matičnih ladij, nosilk letal. — Pearl Harbor, Havajsko. General MacArthur je ukazal, da se imajo na Filipinih odvesti v internacijo vsi oni, ki so sodelovali in pomagali Japoncem med časom sovražne okupacije. Vsem takim bodo odvzete vse odgovorne politične službe in pravic^. — London, Anglija. — Norveški patriotje vodijo podtalno borbo proti vsem kvizlingom v deželi. Tekom zadnjih šest tednov so patriotje pobili nad 30 takih oseb, ki so sodelovale z Nemci. Poročilo omenja, da ga skoro ni dneva, da bi na Norveškem ne ubili kakega kvizlinga. — Liverpool, Anglija.—Precej občuten potres se je pojavil v.soboto v skoro vsej severni Angliji. Posebno so čutili potres v Manchesteru, pa tudi v Leed-su. O kakih življenskih zgu-bah poročilo ne omenja. — London, Anglija. — Mini-sterstvo za domačo zaščito ob kom prvih enajst mesecev ubili 8,098 oseb v Angliji, 21,137 pa poškodovale. NAZUI UBILI RUSKE ZASTOPNIKE V BUDAPESTI London, Anglija. — Ruski poveljnik, ki napada Budape-što, je v nedeljo poslal 2 častni-AJijAVtorohiliT, ki gta .. RUSI NA TEM DA PRIZNAJO POLJSKI ODBOR V LUBLINU ZA PRAVO POLJSKO VLADO Washington, D. C. — Te dni se je raznesla vest, da so Rusi zdaj pripravljeni, da bodo vsak čas priznali Poljski osvobodilni odbor v Lublinu za pravo začasno vlado Poljske. Pravijo, da smatra premier Stalin to dejanje potrebno zaradi vojaškega kre-tanja, do katerega mora priti vsak čas na vzhodni fronti. Oba, Washington in London, sta do sedaj priznala poljsko vlado v zamejstvu v Londonu, razen tega pa sta jo oba skušala nagovoriti, naj poravna svoje spore z Rusi glede rusko-poljske meje. Poročilo iz tukajšnjih diplomatskih krogov merijo na to, da se bo najbrž zgodilo naslednje, četudi ne more nihče tega trditi s popolno gotovostjo: 1. Odbor v Lublinu, ki ga podpirajo Sovjeti, se bo najbrž proglasil za začasno vlado. 2. Rusija bi potem priznala provizorično stanje tega odbora. S tem bi mu dala diplomatsko veljavo v nasprotju s poljsko vlado v Londonu. Ruski priznalni izjavi bi v kratkem sledile izjave raznih evropskih dežel, ki so v območju ali pod vplivom Rusije. Prva med njimi bi bila morda Ceho-slovaška. Kakor poročajo, je Francija že do sedaj izmenjala zastopnike z odborom v Lublinu. la z belo razvito zastavo proti nemškim pozicijam. Pred odhodom so Rusi potom "loudspeak-erjev" oglasili Nemcem, da bodo priSli zastopniki na gotovo mesto z ruskimi pogoji. Častnika z avto voznikom sta se podala na pot. Eden izmed častnikov je bil zadet od sovražne krogle Še predno je avto prišel do do- CHURCHILL KOMAJ USEL OGLI V GRČIJI SMRTNI Atene, Grčija. — Iz britiških virov je prišlo poročilo, da je ministerski predsednik Winston Churchill te dni v Atenah v 24 urah dvakrat le po sreči ušel smrti. Mislijo, d* so grški uporniki namenoma streljali nanj, da ga ubijejo. Ravno toliko, da je ušel kroglam iz strojnice. Najprej go v torek zadnji te- Scobie, britiškega poveljnika v, den našli skoraj tono dinamita j Atenah. To se je pripetilo rav-v odvodni cevi pod hotelom no tedaj, ko je pri pogajanju ločene Črte Videč" dfl NpmniiGreatBritain' kjer glavni 1 med grškimi voditelji, ki bi radi strel j a jo na prej 's eie d™f*n bHtiŠke in grške vlade" Do napravili konec civilni vojni, častnik obrnT n Tdpeljafnf do z™ ™*ve točke! " Pr. J?i; .Da:ii?alna vrvjca. |to je, da niso nič dosegli in niso zaj. Nemci pa so streljali tudi i Nadalje ijo Leči nrSl r L ** 3\k i -^valci, <*a so uporniki s stroj- sreči prišel živ nazaj. Ruska Limi puškami , kako se bo obrnilo za postavlja na oltar, druge pa prezira in zametuje in končni praznike. Sedaj pa želim uredništvu in vsem čitateljem srečno novo le- rezultati vsega tega so, da je človek proti človeku, brat proti bratu. In v takem razpoloženju naj bo na svetu mir? Kako, ko pa vsak z vsako svojo kretnjo dela ravno našprot- lo 1945» hstu pa obilo novih na-no, dela proti miru, ustvarja podlago za prepire. Noben ne 11 ^nikov\ t • JU • -U 1 Zastopnica Josephine Richter. ve o svojem bližnjem ničesar dobrega, nima zanj nobenega j " r priznanja, menda misleč, da če bo priznal svojemu bližnjemu nekaj dobrega, da bo to zasenčilo njegovo slavo. V taki sebičnosti tavamo* ljudje naprej iz leta v leto in ob novem letu si voščimo srečo, zadovoljnost in boljšo bodočnost. Voščila so na mestu in lepa navada je to. Le eno manjka Človeku: manjka mu trdne volje in močne odločnosti, HVALI ROJAKE V MINNE-SOTI Bishop, Pa. Dragi g. urednik: Pošiljam Vam naročnino za Novi Svet; Ne mogla bi ga pustiti, ker je da bi šel ob taki priliki tudi sam vase in bi tam izvedel mo- ,110tri tako leP? branje. Ko bi can in temeljit preobrat, v svojem srcu in v svoji duši. Ta ^^^ k^ko.je v Novem preobrat bi moral biti tak, da bi pometel iz srca in duše vso ^6 U epega ran-Ja» bi S1 za lastno domišljavost in jo nadomestil s širokogrudno ljubeznijo in spoštovanjem do bližnjega. Ko bi vsako leto ljudje krenili le malo v to smer, vsako leto bi bilo na svetu boljše. Tisti, ki pozna samega sebe, pravi pregovor, ve največ. Kdor zna pa še samega sebe premagati, je največji zmagovalec, pravi drugi pregovor. Kolika modrost je v tem, pa to modrost le malokdo osvoji sam zase. Srečni tisti, ki jo pisuje rojake po vseh naselbi_ posedujejo, pa tudi izvajajo. V spremstvu te modrosti člo- j ilah. Tudi mene je moja neča- vsak naročil, saj ni toliko tista dva dolarja na leto. Kadar ga dobim, ga vsega preberem, nasvete za zdravje, nasvete za kuhinjo, iz katerih se veliko izve, in vse drugo. Tudi glede sorodnikov in prijateljev se lahko ve-j !iko izve iz Novega Sveta, ki po- vek ne zaide, ker ta modrost ga uči spoštovati in upoštevati svojega bližnjega, in kdor to izvaja, izvaja nekaj velikega, ustvarja podlago za pravi mir v svoji okolici in v svetu. Malo razmišljanja o vsem tem je v teh prvih novoletnih dneh zelo na mestu. Vsak preokret v duhu teh misli k dobremu pa je že lep prispevek v prizadevanju za boljši svet in boljšo človeško bodočnost na svetu. S tem preobratom v lastni duši in srcu lahko vsak začne. Nobena oblast tega ne prepoveduje, razen naše lastne slabosti, ki krajih. Bila sem v Ely, Minn, nas drži pri gizdavi sebični domišljavosti. Potrebno je le, na Veliko ma*o. Cerkev je bila da postanemo nekoliko pogumni za svoje lastno dobro in1 polna in V3e je Prist°Pn° k sveti izvedemo vsak sam v sebi preobrat, pa bodo sklepi, ki jih delamo v teh novoletnih dneh obilno blagoslovljeni. Mi vsi bomo mnogo boljši, z nami vsemi pa tudi ves svet. Naša ljudi. Pa tudi človek se počuti novoletna voščila, da bi bilo novo leto srečno, zadovoljno in! vesel med njimi. Kamor pri/ieš, veselo, se bodo uresničila. Mir se bo vrnil v duše in srca vidiš vesele obraze. Pa naj 3i bo posameznikov, pa tudi ves svet bo občutil blagodejni vplivistar M* mlad* vsak *ovori sl°- miru. Svet bo postal srečnejši, tak, kakoršnega si želimo ™n*ko' Prav fie vam w• i , , ...... i v.,., „ . J ihvaljujem rojakom m rojaki- v naših novoletnih voscilih, da bi bil srečen in zadovoljen.; njam v Eiy in na Gilbertu> Mi vsi, ti in jaz smo zidarji te srečnejše bodočnosti in Minn., kan?or se prišla. Vsi ste boljšega sveta. Potrudimo se z vsemi svojimi močmi, da I bili prijazni in veselega obraza. kinja našla na ta način. Kdor še nima tega mesečnika, naj še danes piše ponj. Ne bo mu žal. Letos sem bila v Minnesoti pa sem videla jako dosti dobrih ljudi. So res od sile pridni. Kako je lepo, ko pride toliko moških k sveti mizi; morali bi jih posnemati tudi moški po drugih mizi, moški in ženske. Ne mo remo si misliti drugače, kakor da je Bog gotovo vesel takih v-'-:- \ SLOVENSKEGA BERILA PROSIJO Veteran, Wyo. Cenjeno uredništvo: V prvi vrsti se Vam zahvaljujemo za poslano Baragovo pratiko, ki nam kratkočasi te dolge tabo-riške ure in nas seznanja z ostalim svetom. Obenem pošiljamo tudi naročnino za Am. Slovenec, ki nam je enako ljub. Naznanjamo Vam, da nas je tukaj 36 Slovencev, ki smo bili pod pritiskom, da smo morali iti v sovražno nemško armado. Naša edina rešitev je bila, da smo se predali v roke našim rešiteljem Amerikancem. Tukaj opravljamo kmetijska dela, večere pa porabljamo za slovensko branje. Tako nam minevajo dnevi. Naprošamo Vas, in druge rojake, Če bi nam poslali kaj več slovenskega čtiva, če ga imate kaj odveč ali kaj sličnega. Mogoče ima kdo kakšen zemljevid Evrope ali naše stare domovine, ki bi nam ^Jpil za boljše razumevanje, kaflco poteka vojna. Iz dna srca Vas naprošamo, če bi Vam bilo mogoče ustreči želji slovenskih fantov v tukajšnjem taborišču. Ysako pošiljko pošljite na naslov: Rev. Paul Hellung, Thfe Church of St. Rose, Torrington, Wyo. S pozdravom Slovenci-ujetniki. -o- NEČAKOVO PISMO Cleveland, O. Nečak Ivan Zvoljšak, doma iz Škofje Loke, me je te dni presenetil s pismom. Morda bo zanimalo čitatelje Am. Slovenca. Prosi me za slovenske knjige in časopise, zato mu pošiljajte Novi Svet in Am. Slovenec. Naročnino pošljem pozneje. Takole piše: Draga teta! V prvih vrstah mojega pisanja vse skupaj lepo pozdravljam. Gotovo se boste začudili, da Vam pišem tukaj iz Amerike. V mesecu novembru sem prišel v ujetništvo in sem po. dolgih osmih mesecih dobil od doma pismo in Vaš cenjeni naslov. Predvsem morate razumeti, da sem bil prisiljen vstopiti v nemško armado. Kakor sem v pismu zvedel, so domači še vsi pri zdravju. Ata so mi pred enim letom in pol umrli. Za brata ne vem; nahaja se na ruski fronti in ker je tega že šest mesecev, je mogoče še živ ali pa1 ga že ni več. Moja sestra Minka je še doma in starejši brat tudi. Sestra Francka se je že poročila. Ata, Vaš brat, so mi umrli, ko sem bil še doma, dva meseca po tistem pa sem moral iti k vojakom. Druga dva Vaša brata, Janez in Tone, sta še oba pri zdravju. Stric Tone je p'risel k meni na obisk, ko sem šel k vojakom. Uposlen je tudi v Kranju v tovarni. Meni gre tukaj kar dobro. Po več krajših dopisov iz nje. Opi-tov vojakov iz'vseh krajev sve- sovati vreme preveč na dolgo, ta. navadno ni treba. Popis vreme- Ta naš pogovor "pod chica- na šteje lahko pri poročilih iz ško lipo" bo pa tem bolj zani- farm, drugače pa to malokdaj miv, kolikor več rojakov se bo kaj pomeni. Začeti pisati o de-oglasilo k besedi in kolikor več lavskih razmerah, pa nič po- naselbin bo zastopanih. Delati kakšna pravila za koga, ko je vse odvisno le od dobre volje, navdušenja za svojo naselbino in za slovensko skupnost po A-meriki, skoraj ne moremo. Ker se pa marsikdo iz enega ali dru- sebnega o tem povedati, se tudi ne izplača. Na dolgo izvedeni pozdravi ob koncu dopisa tudi samo kradejo prostor. Podobno več takih stvari, ki so same ob sebi umljive in vedno enake. Pri naših dopisih tudi ni treba Požar na božični dan Ely, Minn. — Na božični dan je pogorela hiša rojaku Antonu Jerichu st. na E. Chapman St. Pri 22 stopinjah mraza je bil ognjegasni oddelek poklican dvakrat na božični dan. — J. J. P. Operirana Chicago, 111. — V Garfield bolnišnici je bila zadhji torek operirana Miss Hetena Blatnik, hčerka, znane rojakinje Mrs. Antonije Blatnik iz 4032 No. Ashland Blvd. Pozdrav iz Kalifornije La Crescenta, Calif.—"Vsem pozdrav in veselo novo leto! Danes 23. dec., ko to pišem, tukaj lepo sije sonce in toplomer kaže 77 stopinj toplote. Skoraj povsod, kjer sem obiskal roja. ke, sem videl, da imajo v hiši Am. Slovenca. Kmalu se bom spet oglasil glede mojega posla, to je prodaje hiš in zemljišč. — Anton Jordan." gega vzroka boji pisati, bo mor- nobenih posebnih uvodov; kar da našemu dopisovanju v ko- začnite pripovedovati, komu se rist, če malo več povemo-o je kaj zgodilo, kje, zakaj, kako njem. in kdaj. Pa predite spet na drug Najbolj prav za vse strani bi slučaj in postopajte ravno tako. bilo, ko bi vse naše naselbine Kakor pa na eni strani skušamo poročale o vsem, kar se zgodi izločiti vse nepotrebno besedi- med našimi rojaki. Zelo velikokrat prevzamejo naši zastopniki vlogo poročevalcev, toda za to narodno delo ni treba nobe- čenje, tako na drugi strani tudi ni treba, da bi bila naša poročila le suhoparna statistika ali okostnjaška kronika. Boljše je, nemu nobenega posebnega po-j da je v njih nekaj, kar jim da oblastila. Vsak je povabljen, da barvo, ozadje, privlačnost, zapiše, kdor je pripravljen žrtvo- nimivost, dušo, morda celo čuvati se za to. In katere naselbi- tenje in razpoloženje dopisovalca, itd. ne nimajo takih ljudi, ki bi imeli toliko ponosa na svojo naselbino in toliko smisla za našo skupnost, da bi ali redno ali pa vsaj o posebnih prilikah poro- Redkokrat se zgodi, da bi u-rednik kaj namenoma izpustil iz katerega poročila. Toda če se to zgodi, ste lahko prepričali, čali v list, tam nekaj ni prav. Ni da Je P° njegovi sodbi tako namreč treba, da bi imel dopi-ibolJŠe za dopisovalca, za čita-sovalec ali dopisovalka kako(telJe in za list sam- Izpuščeno višjo šolsko izobrazbo. Res je, morda ni imelo nobenega pome-da je izobražencem veliko lažje na» ali Pa Je za ko#a žalji-kaj takega napraviti, toda mno-svo ali komu naravnost škodlji-gi so tako na vse strani zapo-|vo- sleni, da nikoli ne pridejo do Kakor do'slej, tako se bomo tega. Kdo piše največ poročila tudi za naprej skušali ravnati v naš list? Trde in tresoče roke po dejstvu, da smo vsi Slovenci, starejših pionirjev in pionirk, katoličani, ameriški državljani, farmarjev, rudarjev in tovarni- delavci. Lahko bi rekli v prime- skih delavcev, mater in gospodinj. Ce je vsaka beseda ravno prav zapisana ali ne, če je kaj ločil in če so ta postavljena na ri, da so to štiri sklede, iz katerih zajemamo. Ce ne moremo pomagati, da bi bilo v teh skledah še kaj boljšega, ali da bi ostalo vsaj tako dobro, kakor pravo mesto ali ne, vse to ne po- smo našli, nam prav gotovo tudi meni nič. Da je le toliko raz- ne kaže pljuvati v nobeno teh ločno napisano, da zna urednik skled. V tem so zapopadena vsa razvozljati in vidi, kaj hoče do- navodila glede smernic pisanja pisovalec povedati, pa zadostu- za naš list. je v naših razmerah. Bo pa imel i Dopisovalčev podpis je sko-urednik veliko lažje delo, če do- raj vedno priobčen z dopisom, pisovalci ne skušajo preveč pi- Tako je najboljše, ni pa nikjer sanja stlačiti na kak majhen papirček. Pravilno je tako, da zapovedano, da bi moralo ved no biti tako.Če kdo hoče, se lah- kar gre v tisk, mora biti natip- ko podpiše tudi z izmišljenim kano na pisalni stroj in sicer ta- 'imenom, toda uredniku mora ko, da vrste niso preveč skupaj povedati svoje pravo ime in na-(double space), ali pa spisano slov, drugače dopis ne more bi- razločno, da je veliko praznega prostora med posameznimi vrstami, pa tudi zadosti prostora med posameznimi besedami. ti priobčen. Mnogo dopisov je take vsebine, da je popolnoma vseeno, ali so objavljeni malo preje fili ma- Po pravilih bi se moralo tudi pi- lo pozneje. Kadar pa želite, da sati ali tipkati samo na eno i bo kak dopis objavljen ravno v stran papirja, ne na obe strani, gotovi številki, ga odpošljite za- To velja za tvarino, ki je namenjena za tisk; navadna pisma so spet nekaj drugega. Pri dopisih ne skušajte preveč tlačiti in štediti s papirjem, ker iz tega pride le toliko večja zamuda in Padli za domovino Hoboken, N. Y. — V nedeljo 17. dec. so se v New Yorku v slovenski cerkvi sv. Cirila vršili pogrebni obredi za slovenskega fanta Andrew Ceparja, ki je podlegel ranam v Franciji v začetku oktobra. Mati Mrs. Ce-par-Radovič je doma iz Krtine, fara Dob na Gorenjskem. Onoville, N. Y. — Vojna oblast je obvestila družino Anton Zrinšek, da je 4. okt. padel v Italiji njihov najmlajši sin Henry, star komaj 19 let. Zapušča starše, sestro in pet bratov — tri pri vojakih in eden teh je v Franciji. Cleveland, O. — Dne 12. novembra je padel v Franciji Pfc. Ludwig F. Laurich, star 26 let, čigar žena stanuje na 15702 Sa-ranac Rd. Pogrešan Cleveland, O. — Rojak Joseph Tomažin iz 5700 Bonna Ave., je dobil obvestilo, da je v Franciji pogrešan izza 14. novembra njegov sin Pfc. Edward A. Tomažin, star 20 let. 45 let že naročnik Chicago, 111. — Zadnjo sredo se je sglasil v našem uradu znani o^čespoštovani rojak Mr. Lovrenc Samotorčan iz South Chicage in je obnovil svojo naročnino za prihodnje leto za list Am. Slovenec. Ko smo mu napisali potrdilo, je Mr. Samotorčan pripomnil, da je s tem že 45 krat plačal naročnino za Am. Slovenca, na katerega je stalno naročen od leta 1900 naprej. Mr. Samotorčanu najlepša hvala in vse najboljše v novem letu! Na take svoje zveste slovenske korenine je Am. Slovenec upravičeno lahko ponosen. Jih je še precej tudi po drugih krajih. Bog jih živi še mnogo let! Trije iz naselbine Creighton Mine, Ont., Canada. — Frank Marol poroča, da so na 5. decembra položili k večnemu počitku mladega rojaka Tony Smrketa, ki je dal dosti zgodaj. Za torkovo števil-morajo biti rokopisi v uredništvu najkasneje do petka do- j življenje za domovino nekje na poldne prejšnji teden, za pet-1 morju. Služil je pri. mornarici kovo številko pa v sredo dopol- in je bil star šele 21 let. Truplo dne. To velja le za izredne in:so poslali roditeljem, da je bil izguba časa, tako za urednika, j skrajno važne slučaje, drugače pokopan v Sudbury. Zapušča kakor za stavca. Tudi je menda pa pišite malo prej. Ce pridejo starše, sestro in dva brata. Bil ni take pisave, da bi je urednik kaki prazniki vmes, tudi pošlji- je po, jpan po katoliškem obre-ne znal razbrati, nekaj drugega te dan ali dva prej. !du z vojaško častjo. To je že pa je, kadar navajate imena, i Dopise in sporočila naslovite tretji Slovenec od tukajšnjih številke, naslove. Te stvari mo- na uredništvo Am. Slovenca, ne naseljencev, ki je padel v tej vojni nameravam - tu ostatf in rajo biti napisane razločno in j na ime ene ali druge osebe, ki vojni. Prvi je bil bratranec nje-priti k Vam. Tukaj nas je več tako jasno, da nobene črke ali je tu uposlena. Tista oseba je govega očeta, J " ~ Slovencev. Sedaj naj končam, številke ni mogoče zamenjati za lahko začasno odsotna, potem drugi pa Johnny pa še drugič kaj več. — Ivan. kako drugo. Uredniku pač ne pa mora pismo čakati, kdaj pri- dva krije hladna morejo biti znana imena vseh de naslovljena oseba nazaj, da v Evropi. manjših krajev po Ameriki,fga odpre. _o- vseh ulic v vsakem mestu in me- j Ce se nenadoma zgodi kaj iz- OGLAŠAJTE stecu, vseh ljudi po vseh krajih, j (Dalje na 3. strani) Ospbju v uredništvu in uprav ništvu kakor tudi vsem citate Ijem želi srečno Novo leto Mr«. Margaret Poznič. TA PATRIOTINJA HRAMI MAŠČOBO t rW*WWWmV99WWWWmWW99W9W9 Blagoslovljeno, srečno, zdravo in zadovoljno Novo leto mm glavnim uradnikom in uradnicam ZSZ in vsem uradni siru Zapadne Slovanske Zrase prar iskreno seli, UREDNIŠTVO GLASILA ZSZ. Torek, 2. januarja 1945 — AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Zapadna Slovanska OINTIS, COLORADO Naaler in imenik flavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo JurJorec, 1840 W. 22nd Pla:e, Chicago, IIL Podpredsednik in mladinski nadzornik: Qm, J. Miroeiavich, 3360 Vine Street, Denver, (16) Colo.-2. podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St. Lockport III. Tajnik: Anthony Jeršin. 4676 Washington St, Denver, (16) Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat 4417 Penn. St, Denver, (16) Colo. Vrhovni xdravnik: Dr. J. P. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Thomas J. Morrissey, 1934 Forest St, Denver, (16) Colo. 2. nadzornik: Mike Popovich. 1849 Grove St, Denver, (16) Colo. 3. nadzornik: Anton Rnpar, 406 E. Mesa Are, Pueblo. Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Joe Blatnik. 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. 2. porotnica: Johanna V. Mervzr, 7801 Wade Park Are, Cleveland. O. 3. porotnik: Vincent Novak; Box 492, Ely, Ifinn. 4. porotnik: Joseph Godec. 16215 Huntmere Ave, Cleveland. Ohio. 1 porotnik: Candid Grmek, 9537 Ave. M. So. Chicago. IIL URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cennak Rd, Chicago, IIL V« denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem r odrasli oddelek, spremembe zavaroval nine, kakor tpdi bolniške nakaznice, naj K pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S- Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti. Id so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. . Kdor seli postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku oajMižnjega društva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovi tre norih društer pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine, SLOVRNCL PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVRZOf DVOŽIVKA JIH JS OBISKALA če: "Jaz sem bil, pa bom več storil." tega ne Če tudi lomasti ameriški armadi LVT (Landing Vehicle. Track) po r ravnokar zavzetem mestu Šaarlautern, Nemčija, hodijo domačini po svojih opravkih mimo, kakor da bi jim vse to ne bilo čisto nič mar. Vojna je pač samo pripetljaj v njihovem vsakdanjem življenju. BESARABIJ A - NJEN POMEN IN NJENA ZGODOVINA zdaj pridružila enemu, zdaj drugemu in je na koncu zadela prav, ko se je v zadnji minuti nagnila k zapadnim velesilam in tako dosegla, da je vrhovni svet v Parizu 27. oktobra 1920 Besarabijo prisodil Rumuniji, ki jo je bila v času popol&e ruske nemoči zasedla spomladi leta 1918. Rusija pa tega ni nikoli priznala, dasi je Humunija skušala od nje dobiti pristanek na to, tako leta 1921 kakor leta 1924. BOG JE USTVARIL ŽEMLJICO P. A. Besarabija je bila pred vojno 1914 najbolj jugozapadna gu-bernija Rusije od zapadnega obrežja reke Dnjestr do njenega izliva nekoliko jugozapadno od Odese (ki je takrat pripadala herzonski guberniji), potem tvori mejo črnomorska obal do najsevernejšega izliva Donave v Črno morje in gre potem ot} tem donavskem izlivu po Donavi v skoro horizontalni smeri do točke, kjer se vzhodno od mesta Galanca v Donavo izliva Prut, ki tvori potem mejo Besa-rabije napram bivši stari in sedaj novi Rumuniji tja do mesta Hotina in do Kamenec Podol-skega, kjer je mejila Besarabija v carskih časih na bivšo avstrijsko Bukovino in na rusko gubernijo Podoljo. * DobrudžTaTki je danes v celoti v Rumuniji, to se pravi tako severna Dobrudža, ki meji ob spodnjem toku Donave na Besarabijo in se na jug razteza preko južnega izliva Donave v ju-gozapadni smeri, kakor južna Dobrudža, ki meji na Bolgarijo na črti, ki se razteza približno do bolgarskega pristanišča Varne in bolgarskega Ruščuka na Donavi. Pristanišče Konstanca se nahaja na obali Dobrudže, ki je kakor rečeno, danes vsa v ru-munski oblasti. Na besarabski obali je samo majhno in manjvredno pristanišče Akkerman (rumunsko Celatea AIba), do£ čim ima obal Dobrudže prvovrstno pristanišče Konstanco, južno od nje pa Mangalijo in Balčik. Glavno bolgarsko pristanišče pa je, kakor znano, Varna. • Po statistiki iz leta 1938 ima Besarabija kot rumunska« pro-vincija 44.422 qkm, prebivalcev pa 2,865,500. Glavno mesto nekako v sredini dežele je Kiši-nev, ki so ga Rumuni imenovali Čisinau. Statistike besarabske-ga prebivalstva iz zadnjih ča sov ni in četudi bi bila, je gotovo nezanesljiva. Statistika iz leta 1925 pravi, da je v Besarabi-ji 48 7c Rumunov, 20% Ukrajincev in 12% Židov. Ostali so cigani. Južni del Besarabije ob Črnem morju tvori takozvana besarabska stepa, imenovana BudŽak, ki so jo bolgarski in nemški naseljenci dobro obdelali. Leto je zelo vroče, zima pa zelo mrzla. 61% obdelane površine rodi predvsem vse vrste žito, na jugu pa je tudi živinoreja na višku. Trgovina, industrija in promet niso še razviti, tudi mest je malo. Prav na jugu pridelujejo tudi veliko tobaka in vina. Na severu je dežela prijetno gričevje, ki je svojčas bilo gosto poraščeno z bukvami, kakor sosedna Bukovina. Tudi na severu raste žito in se prideluje sadje. Škoda, da dežela nima pravega pristanišča. Geopolitično je deželica Be- j sarabija bila vedno zelo važna,1 ker so se tukaj narodi iz ruske stepe premikali k Črnemu morju in Dardanelam. Narodi so se tepli za njo zaradi tega, ker je lahko dostopna in prehodna ter rodovitna. V starih časih so prebivali v Besarabiji najrazličnejši narodi ogrskega, pečeneškega, kuman-skega in drugih napol mongolskih, napol tatarskih in turških plemen. Balkanski Slovani so jih imenovali Vlahe. Ime Besarabija izvira iz imena vlaške knežje rodovine Besarab, ki je tam vladala od 13. do 17. stoletja; v zadnjih stoletjih že pod turško suvereniteto. Takrat so se stvorile tri kneževine: Vala-hija, Moldavija in Besarabija, ki danes v celoti tvorijo novo rumunsko državo. Ob 15. stoletja dalje so prišle vse te tri kneževine pod turško oblast. Leta 1812 so morali Turki odstopiti Besarabijo Rusiji, ki je tam vladala do krimske vojne, v kateri je bila Rusija, kakor vemo, poražena in je morala Besarabijo odstopiti Rumuniji. Ta jo je vladala od leta 1856 do 1878, ko je po ruski zmagi nad Turki mir v San Štefanu Besarabijo zopet prisodil Rusiji. Rusija pa je Rumuni j o za to od-škodovala s tem, da je Rumuniji odstopila Dobrudžo, ki je bila ves čas pod turško oblastjo. V svetovni vojni leta 1917-1918 je Besarabija bila pozorišče vojne med veliko antanto, s katero je bila takrat združena Rusija, in centralnimi velesilamL Rumunija je takrat, kakor vemo, nihala med obema evropskima taboroma sem in tja, se Ali bi mislil, da je toliko veselja in tihe radosti pri pouku krščanskega nauka. Skoraj bi zapel in zaukal. Bog je ustvaril žemljico . . . Pesem pivcev. V meni ni pivskega veselja, skoraj sem pa pijan od užitka, ki ga imam pri teh svojih Janezih, Mihcih, Ančkah in Lizikah. V ponedeljek senj razlagal nauk o stvarjenju sveta. J3og je ustvaril žemljico, to božjo žemljico, lepo in svetlo, kakor je. Vse oči so bile vame uprte. Dobre pol ure. Nazadnje sem bil radoveden, koliko neki znajo otroci, kako so pazili in tako dalje. Saj morda veš, kako je v šoli. Katehet mora od časa do i časa vprašati, čeprav učencem ni ljubo in bi najraje, da bi kar naprej govoril. Že zato mora vprašati, da otroke na vajetih drži. Bog je ustvaril žemljico. Prvi dan je ustvaril luč, drugi dan je ustvaril to, tretji dan pa to. Mihec, kaj je ustvaril šesti dan? * Jecljanje: Š-š-š-esti dan . . . To je vse. Dober katehet hočem biti, pa mu pomagam: Sesti dan je Go- spod ustvaril najimenitnejšo stvar na svetu. Kdo je to? Molk. Tak molk, kakor da bi nobenega ne bilo v razredu. Nazadnje se dvigne roka. "Lizika." ... L "Gospod katehet?' Hvala za poklon, mala Lizika. Časih se pa zgodi, da postanejo učenci nemirni. Kdo bo celo uro pri miru sedel ? Posebno, če je ta ura popoldanska, kakor je moja. Ne vem, zakaj tako radi krščanski nauk potisnejo na popoldan. Imajo že svoje namene. Učenci postanejo nemirni, ni jim zameriti. Seveda mora biti katehet nervozen. Že zato, da ohrani red. Ob takih prilikah je treba s tem ali onem vprašanjem na dan. Te taktike sem se poslužil oni dan. "Kdo je ustvaril zemljo-?" Vsemu razredu sem zastavil vprašanje. Tonček v zadnji klopi vedno ropoče z nogami. Pogledal sem z ostrim pogledom, da'bi ga pomiril. Drugič vprašam: "Kdo je bil to?" Tonček vstane in jecljaje re- Oj ta Tonček-kujonček. Pokora je, ko pride J velika ura ponavljanja. Takrat si velik pred njihovimi očmi, kakor je velik Bog. Tako so vsi Iz sebe, da je groza. Se razume, da so tudi odgovori vsi brez glave in repa. N. pr. Vprašaš: Iz česa je Bog vse ustvaril? Pričakuješ hitri odgovor. Nobena roka se ne vzdigne. Pa tako lahko vpraša* nje. Ni čuda, da tretjič vprašaš v trdem tonu: "Za božjo voljo. Iz Česa je Bog ustvaril vse na tej zemlji. To vendar ni nobena coperni-ja." Kaj mi je vendar-le odgovoril dečko v šesti klopi. Odgovoril mi je: "Iz nič je Bog ustvaril vse na zemlji. To vendar ni nobena co-pernija." Pa se jezi, če se moreš. Saj dobro mislijo. Samo počasni so in nerodni. Bog mi daj potrpežljivosti. Pa bo z njo vedno prišla tudi ži-dana volja. Reči moram odkrito: ne zamenjal bi svojega poklica z drugim. Ko bi le imel časa, da bi vse svoje izkušnje lahko napisal. Škoda. Rad bi, da bi še drugi uživali z nami. —o- E SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) redno pomembnega, kaka velika nesreča ali katastrofa, nas obvestite brzojavno. List bo plačal stroške brzojava. Vse to smo napisali ne toliko iz kake posebne potrebe, temveč bolj iz navade. Ob iiofem letu rojaki pričakujejo nekaj takih navodil. Kar se dopisov tiče, se naš list nima pravice pritoževati. Pride jih razmeroma dosti, in lepo število med njimi je izredno zanimivih, marsikateri je tudi zabavne, kulturne ali pa celo zgodovinske vsebine. Tudi ima marsikateri dopisovalec ali dopisovalka tako lep slovenski slog, in se zna tako pristno slovensko izraziti, da se še marsikateri poklicni pisatelj ne zna tako. Nadaljujte to lepo delo še naprej. Glede kratkih novic pa bi včasih za marsikatere) naselbino potrebovali koga, da bi jih nam sproti poročal. Je težko dajati navodila, če se ti£ti, ki jih daj a, sam ne ravna po njih. Kakor vidite, urednik sam ne ve, kdaj je treba nehati. Pa ker so danes vsi drugi dopisi kratki, naj bo. Prihajajte pod to našo slovensko lipo v Chicagi, dolgi vasi, pa se bomo dvakrat na teden malo pogovorili, kakor smo se dozdaj. Nikar se ne bojte, oglasiti se k besedi. Urednik. — London, Anglija. — V Moncio v severni Italiji so nazi-ji te dni postrelili 300 italijanskih civilistov. Poročilo pravi, da vzroki za to so, ker so javno kazali soglašanje z zavezniki. -o V washingtonskem arhivu je prostora za dva in pol milijona kubičnih čevljev za ameriške državne dokumente in zapisnike. Na sliki vidimo Mrs. Lou Gehrig, vdovo po znanem baseball igralcu. Tudi ona je ena izmed tistih palriotičnih žensk, ki devajo na stran uporabljeno maščobo in jo izročijo svojemu trgovcu z mesom, kadar je imajo malo več nabrane. Prizor je nosnet v njenem stanovanju na Park Ave., N. Y. Maščoba je bistveno potrebna pri izdelovanju streliva in zdravil. __ NAZNANILO Žalostnega srca naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je po kratki bolezni umrl naš preljubi oče in brat JAKOB SN0DEY . / dne 19. decembra 1944 v St. Mark's Hospital, Hiawatha, Utah. Pokojni je bil rojen 17. aprila 1B79 v starem kraju. Umrl je osem dni po operaciji v trebušni votlini, ker so se pojavile komplikacije. Dragi oče in bral. počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti. Nad zvezdami že blaga duša Tvoja biva, - ko ▼ grob Tvoj žalost bridke solze zliva, nikjer tolažbe srcu ni. Le Križ nam sveti govori, da v raju večnem vidimo se nad zvezdami! Žalujoči ostali: JOHN (Hiawatha). JACK (Huntington) in ANDY H. ■(Gunners Mate 3/c), sinovi; OLGA (Hiawatha), hči; FRANK SMODEY (Neelyville, Missouri), brat; in pet vnukov. Hiawatha. Utah. 2. januarja 1945. V Mag spomin PETE OBLETNICE SMRTI NICK MIKATICH . V grobu hladnem sladko spa vaš, rešen truda in skrbi, ljubi mož In dragi oče, večna luč naj s¥eti Ti. - Žalujoči ostali: MRS. FRANCES MIKATICH in otroci. Pueblo. Colo., 2. januarja 1945. VAŠI SINOVI PRI VOJAKIH bi radi razumeli, kaj jim vi pišete po slovensko. Pri tem jim je najboljši tolmač za razne besede in izraze "ANGLEŠKO -SLOVENSKO BERILO" "ENGLISH-SLOVENE READER" Sestavil in spisal Dr. J. F. K era katero stane To berilo je pripravno za učenje angleščine za starejše in za mlajše za učenje slovenščine. Naročila pošljite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Rd.( Chicago ^Illinois KRASNA ZG0D0VIHSKA SLIKA Velikost 16Vzxl2Vz Tiskana ¥ večih barvah. Sredi je v vencu sedanji p r e d s ednik Z dr. držav Franklin D. Roosevelt. Okrog in okrog so slike vseh dosedanjih predsednikov Zdr. držav podpisani s njihovimi lastnoročnimi podpisi. Pod predsednikovo sliko vihra v vetru ponosno zvezdnata zastava. Pod zastavo je spominska plošča in na nji tiskano t okrajšavi listina pravic ln svoboščii^ Slika }• v okvirju in v okvirju steklo. Ta slika je lep kras in zgodovinska pomenljivost za rsak amerikanski dom. Ker nas naši naročniki za njo poprašujejo. zmo jih še nekaj dobili Slika stane $1.50 brez pošiljatvenih stroškov. Pošiljatvene stroške plača vsak prejemnik sam. ko se mu dostavi sliko po Expressu. To naj vsak. Id bo naročil sliko, vzame na znanje, in dokler zaloga traja i njimi lahko postrežemo onim, ki si jo želijo. Naročilu je pridjati potrebni znesek in ga poslati na: AMERIKANSKI .SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois OGLASI V "AMER. SLOVENCU" I IMAJO VEDNO USPEH. AMERIKANSKI SLOVENEC Agnes Gunther VELIKI ANGLEŠKO-SLOVENSKI Besednjak DR. F. J. KEEN To j« najpopolnejši anglesko-slovensld besednjak s angle-ško isgovarjavo. Po tem besednjaku so popraševalL Zda] je besednjak na razpolago. STANE S POŠTNINO $5.00 kar je poslati z naročilom. Tisti, ki ga šelijo dobiti, na] tako] pišejo ponj na naslov: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois "Uboga princesa! Uboga osamela dušica ! Moral jo bo ponesti v njeno zlato kletko. Kako zaupljivo objema s svojo ročico njegov vrat; — Dobro mu je bilo namreč znano, da biva v starem gradu, ki se ozira s svojimi močnimi stolpi dol v prijazno dolino, edina hčerka kneza, ki prihaja le ob velikih praznikih in ob Časih lova na grad svojih očetov. O otroku so govorili z nekim pomilovanjem, da je domneval, da je deklica morebiti slaboumna, kar bi pomenjalo za staro rodbino najbridkejše razočaranje. Kneginja in dva sinčka, drugi je imel le nekaj dni, so bili pred desetimi leti vsi v teku enega tedna uYnrli za posledicami da-vice. Knez se do danes ni vnovič oženil. Vendar bo moralo priti do tega, kajti on je zadnji moški pomotec tega rodu. Toda zakaj ne mrgoli danes v gozdu lovcev in psov, čemu ne zvone zvonovi vaških cerkvic, kar se vendar vselej dogaja, kadar se ni vrnil kak otrok, ki je nesel očetu kosilo v sečnjo? Tri ure hoda imaš seveda za seboj, česar bi ti nihče ne prisodil. In s strahom razmišlja, kaj bi se bilo lahko zgodilo, če bi ga ne bilo danes vleklo v gozd. "Dušica, ali spiš?" "Ne. Kako je to lepo in prijetno, da me neseš. Ti me poneseš seveda k svojim razvalinam! Kakor Snegulčico preko sedem gora. Ti seveda nisi palček, ampak skoraj že velikan in lahko na vse dol zreš. Tudi jaz bi rada postala tako visoka. In močen si, da se ti ni treba bati, kadar se stemni; " ni. "Morda se pa le bojim." "Zdaj?" "Zdaj ravno ne. Toda pa j pride tvoj oče ob otroka ?" "Saj ga tudi ti nimaš!" "Vsak otrok ostane pri svojem očetu." "Potemtakem se bom morala vrniti. Oh, ne reci tega! Jaz ne maram nazaj. Hočem ostati tu, in če so drevesa v svojih ogrinjalih še tako strašna. To so gotovo mrtvi ljudje. Trdi so in nosijo bela ogrinjala. Oh, to se mi sanja, to se mi sanja! Toda jaz ostanem tu! In zdaj se vsa drevesa hudu-je jo in govore vse hkrati. Ti glasovi žagajo in ne smem si zatakniti ušes. Ogrinjalo sem pa tudi raztrgala." "Kako lepo znaš govoriti, dušica, in ti misliš, da ne najdeš pravih besed! Čemu ne poveš tega svojemu očtu?" "Kdaj vendar? Kadar je oče doma, moram vedno biti sila dostojna. Moraš vedeti, da se ne spodobi, da bi se mu pritožila na Miss Whart." "Dušica, tvoje izrekovanje je čudovito! Popolnoma tvoja posebnost! Ti gotovo govoriš doma z eno damo angleški, z drugo francoski." "Mademoiselle je šla na počitnice v An-vers. Miss Whart ima glavobol in gospodična Broun .. Pa to je velika tajna! Tebi jo že povem, ker vem, da ne boš klepetal. Ta je šla k svojemu Karlu." "Tako, h Karlu je šla!" "Ta se gotovo ž njo poroči in tedaj si hoče kupiti s plišem prevlečeno zofo, da se ji ne bo treba sramovati, če jo bodo prišle obiskat druge gospe. In zofo mora imeti vsak ugleden človek!" V temtrenutku se je njena duša splašila, kajti podvomila je, da bi on utegnil imeti s plišem prevlečeno zofo. To bi ga moglo boleli. In brž ga poljubi na uho, katero ji je bilo ravno najbliže in tudi ni bilo kosmato. "Jaz mislim seveda le na gospe," pristavi boječe. "Pusti to, dušica," odgovori on maloda-ne strogo," povej mi rajši, kako si pobegnila. Gospodična Braun te vendar ni vzela s seboj h Karlu!" Oh, zdaj je pa res užaljen in on gotovo nima s plišem prevlečene zofe! "Ne," nadaljuje vsa preplašena. "Babeta bi se bila imela z menoj igrati. Toda prišla, je k nji njena mati, ki prebiva nekje daleč. Ta je jokala in mnogo pripovedovala o neki kravi in o nekem Židu. Jaz govorice teh ljudi ne razumem prav, učiti se je pa tudi ne smem, ker pravi gospodična Braun, da je to prostaško." Dozdeva se, kot bi nekaj . zagodmjal. 'Neumna gos\ je zadonelo. "Potem je šla Babeta, da bi materi nekaj prinesla, kar ima v neki knjigi, za kar se dobi denar. To je bilo veliko veselje za mater, ne za Babeto. Nato je mati odšla, pozabila pa je svoje ogrinjalo. Zdajci se me je nekaj polastilo ter me vleklo z vso silo k temu ogrinjalu. Končno sem se vanj zavila, kakor delajo perice, kadar prihajajo v dežju. Pritrdila sem si samo eno golenico, ker sem se zbala, in brž sem stekla po stopnicah, po katerih hodi služin-čad. In nihče me ni srečal. Potem sem šla skozi park in vrtnar je zaklical za menoj "strašilo*! Prišla sem do reke Wach. Ker ni bilo mosta, sem šla čez led." "Cez Wach si šla!" "Bilo je prav prijetno. Spodaj je tekla voda in je klokotalo. In nekdo se je tam doli skrivaj hihital. Neka riba je smuknila mimo. Bila je tam tudi velika luknja, kateri sem se pa izognila." Zdaj mu je bilo znano, zakaj je tod nihče ne išče. Rečico Wach pokriva le tanek led in ima podzemeljske vire, kjer celo v naj-ostrejši zimi led ne drži. In najrajši bi verjel, da je vodil otroka angel varuh po smrtni stezici. V duhu gleda reko, ki teče pod ledeno skorjo med njegovim gozdom in zelenim obrežjem. Vidi v duhu može, ki z bakljami in drqgovi iščejo za- majhnim premrlim telescem. In nocoj ima priti knez! Z večernim vlakom ob osmih. Ob sprejemu mu bodo sporočili to strahotno novico. Mož, ki je že toliko izgubil, kaj bo moral pretrpeti ob tem strašnem božičnem-veČeru! — Naš možakar pospeši svoje dolge korake. Toda v tej megleni noči bo treba še uro hoda, da pride do svojih razvalin. Od tam šele bo mogel poslati koga v grad. Nežno dekletce mora priti Čimprej v zavetje. Knezti bo to gotovo prijetne je, kakor da bi moral £0 svojega otroka v kakšno kmečko hišo. Župnik je samotar, čudaški in odlju-den. Razmišlja gotovo o svoji pridigi in ne bi si znal pomagati z majhnim gostom, katerega mu je prinesla noč. Megla je čim-dalje gostejša. Ako ne bi poznal vsakega koraka, bi jima huda predla. Zelo si očita, da ni takoj odhitel domov. Dekletce pa hoče od njega toliko izvedeti ! Z zanesljivim otroškim čutom se zaveda, da je našlo prijatelja: "Cemu pa prebivaš v tem razvalinah? Zakaj si tako ubog? Mar si tudi ti šel Božička iskat?" In spotoma pripoveduje otroku o sebi. Sprva se.še obotavlja. Mož ne govori rad o sebi. Začne govoriti, kot bi govoril le zase, kakor to delajo osamljeni ljudje, kadar začno odkrivati svoje srce. Pripoveduje o velikem požaru, ki je v neki usodni noči upepelil stari grad, katerega je bil njegov oče dal v najem bogatemu gospodu, ki je ljubil lov. — Da sta bila njegov oče in on častnika v istem polku. In kako je njegovega očeta vedno peklo in si je hudo očital, da je dal grad v najem samo zato, da bi mogel njegov sin služiti v Berlinu. Kako se oba nista mogla odločiti, da bi obiskala razvaline, ki so bile nekoč dom premnogih njunega rodu. Kako mu je oče umrl, on pa je ostal sam ter služboval v malih severnih mestih kjer se oblaki skoraj dotikajo zemlje in kjer veljajo laški orehi za južno sadje. — Cako je slikal. Najprej sive oblake nad severnimi ravninami in potem iz spomina slike oČetne hiše. Kako je pomenjalo zanj vse, kar ni bilo barva in platno za slikanje, le trpko bedo, pregnanstvo in glodajoče domotožje po gozdni pokrajini. (Dalje prih.) TRETJA ARMADA STISKA NEMCE; RUSI RUŠUO BUDAPEST; DRUGE VESTI gledajo, da bi izvršili strategfč-ni umik iz Belgije. Zato so v nedeljo in ponedeljek Nemci strahovito začeli napadati ameriške pozicije tudi v Alzaciji in Luksemburgu, da bi odvrnili pozornost od bojev v Belgiji. Na novega leta dan se je nebo nad zapadno fronto razčistilo in naše letalstvo je v velikem obsegu poseglo v boj. Več, kakor 800 letal je sodelovalo in napadalo nemške pozicije na fronti in v zaledju. Nemcem so v bojih uničili 205 letal in poškodovali veliko prometnih zvez v zaledjih. Mnenje vojaških strategov glede sedanje borbe na zapadu je, da končna odločitev še ni padla. Nemci so izgubili prvi namen in cilj svoje ofenzive. Ta je zaustavljena. Ne ve se pa točno s kolikšno močjo Nemci še razpolagajo, s katero naj bi skušali udariti na kakem drugem delu fronte. Borba na zapadu je vsled te zadnje nemške ofenzive podaljšana. Predno bo vidna končna odločitev teh bojev na zapadu bo gotovo vzelo še več dni. London, Anglija. — Rusi so začeli takoj po znanem slučaju, ko so Nemci ustrelili dva ruska častnika, ki sta nesla Nemcem ruske pogoje glede predaje mesta z vso silo napadati. Tekom nedelje in ponedeljka so osvojili v mestu nadaljnih 200 blokov. Zdaj kontrolirajo nad 500 mestnih blokov. Boji so strahoviti, ker Nemci branijo vsako hišo in poslopje in Rusi morajo razrušiti vsako stavbo predno jo morejo zavzeti. Budapešta bo popolnoma razrušena in to radi nemške trdovratnosti. Rim, Italija. — Nemški protinapadi ob ligurskem obrežju so ustavljeni in čete ameriške pete armade so vzele Nemcem nazaj vse zgubljene pozicije. Angleške in kanadske čete so napredovale nad C&iaglio kanalom in Senio reko severno na