21. številka. Ljubljana, v petek 26. jamivarja. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI na Izhaja VB.ik dan k ve fer, iz.imBi nedelje in praznike, ter velja po po* ti preje man za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za osna ni la plačuje se od CetiriBtopne petit-viate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bb ne vračajo. — DredniBtvo in upravni štvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenske paralelke na Celjski gimnaziji. Celje ae fcteje sicer mej nemška mesta — opravičeno, ali ne opravičeno, o tem razsojevala bo prihodojoBt — vendar pa tiči v sredi slovenske po« krajine, ki no bode, če naa Bog pred Prusijo obvaruje, nikdar nemška postala. Nemški otok je torej sredi slovenskega jezera, tako, da postane — kakor je nekdaj že bilo — zopet lahko slovensko mesto. In v tem oziru je skoraj {več gotovosti, da postane to mestice zopet slovensko, kakor pa je gotovosti, da ostane nemško za celo večnosti Nespametno je, če se glede Celja govori o kaki stalni in opravičeni nemški posesti, koje bi se dotakniti ne smeli, vsaj toliko časa ne, dokler veljajo ca Avstrijo tista načela, v kojih se je rodita s. danja koalicija. To C^lje je nenaravna nemška priborite v, ki tiči v sredi našega mesa, in prav naravno je, da je nam Celje istotako neprijetno, kakor je Špancem neprijeten angleški Gibraltar, ki je — si licet parva cotnpo-nere magma — nekako angleško Celje sredi špan« Bkih pokrajin. Naj se tolmači vprašanje o posestni pravici do Celja tako a!i tako, gotovo je, da Celjska gimnazija ne spada v ta posest. Ta gimnazija bo ni ustanovila radi nemškutarskega Celja, ta gimnazija ustanovila se je v prvi vrsti radi slovenskega Spodnjega Štajerja. Ne spada torej toliko v nemško posestno floro, temveč mnogo bolj v sfero slovenske posesti, ki je oa Spodnjem Štajerskem jedina opravičena. Pri nas pa jeden sam Nemec mnogo več velja nego tisoč Slovencev in zategadelj se ne čudimo, da se obnašajo Nemci tako, kakor da je gimnazija v Celji izključna laBt nemškutarskega mesta in da je slovenska okolica faktor, ki pride pri ti gimnaziji le toliko v poštev, kolikor ji germansko Celje milosti podeliti hoče. Ne čudimo se tudi, če na tej gimnaziji, — ki bi morala prav za prav biti slovenska — še dandanes ni slovenskih paralelk, in ne čudimo se, da je nastal ogenj v strehi, ko bo je izrekla ponižna slovenska želja po teb paralelkab. Pomislimo vendar, kake so razmere. V malem, neznatnem umetno nemškem mestu imamo gimnazijo, ki je povsem nemšk zavod z učitelji, ki umejo slovensko mladino spretno gor man izo vati. Obiskuje pa ta zavod večinoma slovenska mladina, in človek bi menil, da se ne bodo napravljale nikake zapreke, če bi ponižna slovenska večina ponižno prosila, da saj so ji privolijo slovenske paralelke. In taka ponižna prošnja se je iz-rekla; kar bi se bilo drugod zahtevalo, to se tukaj po stari slovenski šegi samo prosi. Pa že vsled te prošnje razvnelo se je nemško srce, in kakor levi se bore" Nemci proti ponižnemu Slovencu, ter dokazuje se, da je Celjska gimnazija strogo nemška last, koje se Slovenec, ki vso to quasi-germansko Celjsko slavo vzdržuje, in ki pred vsem vzdržuje tudi Celjsko gimnazijo, niti zrnatim prstkom dotakniti ne sme. Če spada tedaj Celjska gimnazija v nemško posestno sfero, potem spada v to fifero vsak slovenski otrok, ki se todi v Spodujem Stajarji, potem spada sploh vse v nemško opravičeno poseBt, in potem se ve" Slovencem ne ostaja druzega, nego da Be ravnajo po visoko političnem programu „Sttd-Steierische Post", da tedaj ničesar ne zahtevajo, se umaknejo v stran, ter čakajo svoje smrti. Pripoveduje se, da se je s Celjskimi paralelkami bavil že tudi ministerski tret in sicer sedanji ministerski svet, in pripoveduje se, da je v ti za Slovence toliko važni, za ošabno Nemštvo pa nilno nevažni zadevi koalicijski ministerski svet dospel — dasi Bedi v koaliciji mej drugimi tudi gospod Miha Vošnjak — do zaključka, da spada C-Ijaka gimnazija v nemško posestno okrožje, da torej slovenskih paralelk ni dovoliti, izvzemši slučaja, da Nemci v to privolijo. Tako ali jednako izrazil se je baje naučni minister Madevski in slovenskim sobratom je na srce pokladal, da naj v ti zadevi prej kot mogoče do-ženo sporazumi j enje z Nemci, ker so drugače slovenske paralelke nemogoče. Sedaj smo izvedeli vsaj resnico, sedaj vemo, da dobe Celjski Slovenci slovenske paralelke tedaj, kadar pravični Nemci v to privole. In ker se bode to o sv. Nikoli zgodilo, potem dobimo prav kmalo slovenske paralelke na Celjski g mnaziji! Tu se je narava naše prestavljene koalicije s pravim svojim licem pokazala. Kviutesenca koalicije je pač ta, da bo Slovan dobil vse tibto, v kar bo hotel Nemec privoliti I Spodnje-štajerski Slovenci živeli bodo odslej v obilici, posebno, če se bodo ravnali po Miha Vošnjakovem programu, ki pravi: ničesar zahtevati I LISTEK.. VVerther. (Srbski spisal L. K. Lazarović. Preložil J. P. Planinski.) (Dalje.) — Meni še pet, pravi nalahko svoji druščini. Potem pa se samo z licem obrno proti „duelantoma" in glasno pravi: — Gospod poročnik! — Izvolite, gospod major! odgovori Vasiljevič in spusti roko in sabljo. — Izročite mi sabljo I Vasiljev;ć prime svojo sabljo za ostrino, a roček pomoli brigadirju. — V zapori veli brigadir in pokaže z roko na jedno stranskih sob. Razumem I reče Vasiljević in se vrlo ne-koordisovano obrne ter gre proti odkazanim mu dverim. Brigadir udari z ročkom ob mizo, ne premak-nivši rok s kart. Natakar pride. — Ona soba ondu naj se zaklene, a ključ naj se prinese meni. Na, shrani to sabljo ... ali I plačate ? Igralci pomešajo karte. Brigadir pobere novce iu prične hitro, kakor človek, kateri je kaj zamudil, mešati karte, a preko ramen govoriti Janku: — Ne vem, gospodine, čemu ste vi le sem prišli, samo da kvarite druščino 1 Pa potem, vzeli ste mojo sabljo, ktkir da je to ... . občinska stvar . . . Janko vtakne sabljo v nožnico in se jame nekako nerodno opravičevati. Katan ć ga zaupno potegne na stran: — Pustite, ni potreba! Pojdite raje domov! Vidi bo vam, da ste pošten iu rahel človek! Janko bi ga kar objel. V ti nepriliki, glej, kako bo mu prijateljski javlja človek, povse nepoznat. Že j - mislil b solzami braniti svojo nedolžnost. — Pustite, pustite! pravi Katanić, prime ga izpod roke in oba gresta na piano. Niti pri ti priliki Janko ne vidi onih dveh, ki stojita pod orehom, ali Katanićavemu očesu niti to ne uide. Ko sta že v parku, izpregovori: — Meni vas je žal, da se vam je ta neprilika primerila. Vi slabo poznate svet . .. oprostite I Pravi slovenski poslanci pa naj vzlic temu slovenskih paralelk na Celjski gimnaziji ne puste" b pogleda, in zahtevajo jih naj z vso odločnostjo tudi tedaj, če bi — kar pa nikakor ni pričakovati — naši Nemci ž njimi zadovoljni ne bili. Torej slava koaliciji ! Deželni zbor kranjski. (VII. seja dnu 26. januvarja 1894.) Ob V»H- ur> otvori deželni glavar Detela sejo, konstatujoft sklepčnost zbornice. Prečita in odobri se zapisnik zadnje seje. Došle prošnje se izroče dotičnim odsekom, istotako poročilo deželnega odbora (pril. 47 do 53.) Posl. Hribar utemeljuje svoj in tovarišev samostalni predlog o dodatnih naredbah glede nedeljskega posvečevanja. Predlog se glasi: Visoki deželni zbor naj sklene : Visoka c. kr. deželna vlada se pozivlje isposlovati na pristojnem mestu k § 2. lit. B točka 10. mini-sterske naredbe z dne 27. maja 1885, drž. zak. štev. 83, dodatek, vsled katerega bode prodajalcem špecerijskega, kolonijalnega blaga in delikates v vsem obsegu vojvodine Kranjske zapovedano, da ob nedeljah zapirajo svoje prodajaloice opoludue.— Predlog bo podpisali poslanci: Iv. H r i b a r , dr. Iv. Tavčar, Š u k I j e , V i -šuikar, L Svetec, Josip Lenarčič, dr. V o š o j a k , dr. vit. Bteiweis TrBteniški. Velicega pomena je ta stvar z raznih ozirov. Z narudno-gospodarskega, da se delavec odpočije, z verskega, da se mu da prilika zadoščevati svojim verskim dolžnostim, z sanitarnega, da si okrepča sdravje s počitkom in konečno s humanitarnega, ker delavec je po napornem delu potreben počitka. Množili so so torej glasovi, naj se strogo gleda na to, da se res ob nedeljah ne izvršuje obrtno delo in da se delavcem da potrebnega počitka. Zakon navaja poBamične izjeme, v katerih je dovoljeno imeti odprte prodajaloice in izvrševati obrte. Vender pa Bezajo predaleč in jemljo mnogim mogočost nedeljskega počitka. V prodajalnicab na deželi ukore nikakega nedeljskega počitka ni, ker so odprte tudi popoludne. Ljudje pa prihajajo od zvunaj le večinoma zjutraj . . . in vi zamišljate v vsakomur svoje srce in svojo oliko. A ti nazori so vrlo napačni in neprak-tiški . . . nikarite bo srditi! To je . . . Janko mu stisne roko : — Hvala vam, gospod! Vi ste pripomogli, da ga nisem zadavil. Želim, da vam to uslugo pri boljši priliki stotero povrnem] Zopet mu stisne roko. — Bedak! Kakšno uslugo? misli si Katanić in se razveseli, ko ga dovede do vrat, da se je rešil njegovega stiskanja. Vračuje* se v gostilno, poje si polahko in krene mimo oreba, ali pod njim ui več nikogar. Brez sumnje je bila ona z detetom! misli si Katanić. No! Sedaj se ie menda uverila, da je . . . Hotel je reči „bedak", ali ko natanko premisli, kako se je stvar godila, izbriše besedo „bedak" iz tega razgovora b samim seboj. V gostilni dobi še celo druščino, katera se pa niti ne spominja več afere, ampak je prav dobre volje. Joca Mij ć je nagnil glavo in poje pesen „Lijepa naša domovino!" po ariji „Onamo, onamo!" ter ae pritožuje, da mu nihče ne zna sekundovati. Praktikant Steva pomaka prst v vino in piše ž njim po mizi svoje ime. Profesor Nedic prevaja govor in bi lahko nakupijo potrebne Btvari. Popoludae jih je le malo, pač pa je mnogo žganjarjev, ki oblegajo špecerijske prodajaloice. Zarad tacib pa pač ni vredno, da bi ae kratil nedeljski mir slutečemu osobju. Tudi zarad trafik morajo trgovci imeti prodajaln ce odprte ob nedeljah do posne ure, akopram so mnogi prosili, da bi smeli zapirati jih ob nedeljah popoludne. A finančno ravnateljstvo je prošnje odklonilo. Država bi vender morala dajati dober izgled in ne gledati na tistih par krajcarjev, ki se morda skupijo ob nedeljah popoludne v tacih prodajalnicah. Saj je itak dovolj drugih trafik odprtih ves dan in se dobe smotke tudi v gostilnah. Omenja, da predloga tovariši z one strani niso hoteli podpisati, akopram bi bila to v prvi vrsti njih dolžnost. Pravi liberalizem ni bil nikdar proti posvečevanju nedelj, to je le tisti lažilibaralizem, ki ga je slovenska liberalna stranka vedno obsojala. V formalnem oziru predlaga, da se predlog izroči upravnemu odseku. Ker je deželni glavar Detel a posegel v debato, rekoč, da ne gre, da bi se celi stranki očitalo, da ni podpisala predloga, ker iz tega Se ne sledi, da se ne strinja ž njim, zavrnil ga je posl. Hribar prav odločno, ker o tem, kaj se mu zdi potrebno govoriti pri utemeljevanju predloga, nikakor nima odločevati deželni glavar, nego govornik sam. Posl. Šu kije utemeljuje potem v daljšem govoru Bvoj in tovarišev samostalni predlog, ki se glasi: Slavni deželni zbor naj sklene: „ V pokritje t roško v, prouzročenih po napravi osnovnega projekta in generalnega proračuna za zgradbo belokranjske lokalne železnice, dovoli se iz deželnega zaklada primeren prispevek". Podpisali bo poslanci: Š u kije, V i Sni kar, dr. Vošnjak, dr. Papež, L. Svetec, Pakiž, O. Ogorelc, Dragoš, Iv. Hribar, P o v š e, Klun, V.Pfeifer, Murnik, Žitnik, F. Stegna r, Lenarčič. Važnost te železnice je tako jasna, da bi bilo odveč dvomiti o njej. Trkali budemo tako dolgo, dokler se nam ne dovoli. Želel bi od deželnega odbora malo manj natančnosti in točnosti ali več na-glosti. Treba je, da se napravi projekt te železnice, da se bode moglo ž njim stopiti pred rainisterstvo. Najlepši govori in napitnice pri volilskih shodih pa ne bodo stvari spravili naprej, ako se ne pridruži tudi resno delovauje. Če ne dosežemo glavne proge, kar je težko glede konkurenca Reke in Trsta, skušaj mo vsaj lokalno progo druge vrste. Ta proga bi se morala pričeti v Novem Mestu, a ne na Straži, ker ne gre nikakor prezirati največjo občino na Dolenjskem. Navaja razne številke o dolgosti proge in o troških in navaja, da ozkotirne železnice v Bjsui prav dobro zmagujejo dosti veliki promet in se na ujib vozi tudi dovolj hitro. Zadoščala bi torej tudi nam taka železnica Potrebujemo deželne pomoči, da ho izdela neobhodno potrebni proiekt Za dolenjsko železnico se je ob svojem času v to svrho dovolilo 5000 gld., ki so se vrnili z obrestmi vred. Lapa in rodovitna je belokranjska pokrajina in nadsrjeno nje prebivalstvo in mnogo bi se dalo storiti za nje povzdigo, ako dobi železnico. Zdaj pa gine in propada ta pokrajina zaradi nekega člana angleškega parlamenta. A od vt tu i k Nestor toži, kako se mu je „list izneveril". Katanić ne smatra za potrebno, da se poslovi, ampak se molčć na dverih obrne in odhaja v svojo Bobo. Drugi dan so stvari stale tako: * * * Na brigadirji Veljku ni bilo opaziti nikakeršne izpremene, mimo tega, da je malo ostreje kakor uicer pBoval natakarja, češ da mu ni prinesel tolste govedine. Tega pa prav za prav niti najmanje ni bilo spravljati v sklad s sinočno afero, ker je brigadir imel tii vzroke, da je bil slabo razpoložen: prvič, ker je meso bilo v resnici mršavo, drugič, ker je bil, kakor navadno, pošteno gladen, a tretjič, ker ga je odvetnik Nestor sinoči precej „vščenil". Na poročniku Vasiljevići se je opažalo zopet to, da je danes na šetaliŠČi popolnoma spustil svojo sabljo, da mu riše po pesku, a navadno mu jo je pritrjal na verižico, da mu je opletala mej nogami; in da je z bičem bil po listji na kostanjih. V govorjenji je bil povse odločen, svoboden, kakor vedno, in se delal tako ravnodušnega, kakor da ne bi bil sinoči prevrnil niti skledice s kavo. Se le v kopeli, kjer je dobil sinočno druščino, govoril je najprej o dvobojih v obče; potloj je prišel na svoj koofl kt z pomanjkanja potrebnih občil. V formelnem oziru priporoča, d« se predlog izroči finančnemu odseku. Potem se je rešila dolga vrsta prošenj, oziroma izročila deželnemu odboru v primerno rešitev. »Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 26. januvarja. Ministerski glas* Poljska ministra Madevski in Javrorski se mu dita sedaj, ker sta tudi deželna poslanca, v Lvovu. Njima na čast priredili bo dež. poslanci sijajen banket, na katerem je minister M a d e y a k i povedal, kaj je namen koalicije in kako je nastala. Rekel je, da je koalicijo prouzročil in omogočil — radikalizem, ki se je v vse javno življenje usilil in primoral vse zmerne elemente, da so se združili na vkupni odpor. Koalicija je plod razuma koaliranih strank in osnovana na mejsobnem spoštovanj«. Politično življenje Poljakov, ki so zmerni in se sami premagujejo, ugladilo je koaliciji pot. — Take rožice je sadil pri penečem šampanjcu naučni minister ekscelenca Madevski, le žal, da niso resnične. Koalicija je namreč posledica Taaffeove volilne reforme; v njej so se združili vsi nasprotniki splošne in jednake volilne pravice — to je vsa tajnost. JPravda »oper „Omladino", Včeraj je bil zaslišan 25letni cand. phil. Anton Hajn, urednik sedaj v Kolinu izhajajočega časopisa „Neodvisle L'sty". Zatožba ga dolži, da je v listu „Neodvislost" — kateri je pred razglašenjem izjemnih naredeb izdajal v Pragi in čegar izhajanje je vlada na podlagi teh izjemnih naredeb prepovedala — priobčil več člankov, s katerimi je storil hudodelstvo motenja javnega reda in pokoja. Zatožba pravi, da je bil Hajn jeden voditeljev „Omladine". Zatoženec se je v dve uri trajajočem govoru branil in dokazoval svojo nedolžnost. Po dopoludanski razpravi poklical je predsednik deželnega sodišča zagovornike k sebi in jih po naročilu pravosodnega miniaterstva vprašal, če zahtevajo, kakor v podanem protestu, da bo preskrbi druga dvorana. Rekel jim je, da bi se v tem slučaji morala razprava ali odložiti, dokler se ne najde druga dvorana ali pa vršiti zoper manjše skupine zatožencev posebej. Zagovorniki so se zadovoljili s sedanjo dvorano, čudno, da sodišče pred obravnavo ni poiskalo primerne dvorane I Izjemne naredbe* Izjemno stanje v Pragi traja blizu pol leta. Da je prebivalstvu ne samo nadležno, ampak v gmotno škodo, to je povsem naravan. V predvčerajšnji seji občinskega sveta Praškega odveljal je nasvet, naj se naprosi vlada, da razveljavi izjemne naredbe. V tej peticiji pravi občinski svet, d« prihaja vsled izjemnih naredeb dosti manj tujcev v Prago, kakor prej in da ima trgovina in obrtnost veliko škodo. Povdarja se, da se v Pragi, izvzemši izgrede, ka-keršni se primerjajo v vseb večjih mestih, ni prav za prav nič primerilo, kar bi bito dalo povod k razglasitvi izjemnih naredeb, zlasti pa je sedaj v Pragi uprav uzoren red. Vladi in njenim prilepkom je ta peticija kaj neljuba in da bi nje utis na prebivalstvo zmanjšali, se v deželnem zboru jednaka peticija ni odkazala posebni komisiji, kakor je bilo nasvetovano, ampak kar na kratko zavrgla. Veleposestniki so glasovali z Nemci proti Čeboml V nanje države. Srbska kriza, Z imenovanjem novega ministerstva in zaključenjem narodne skupščine še nikakor ni rešena Jankom, in tu je bil jako velikodušen: .Zaman! . . . Dotaknil sem se ga malo ondu, kjer ga boli! Fej! Tako se časi zgodi človeku pri kozarci vina! Siro mak! Da, da! Pomisl.te, on . . . Pa mene poziva! Jaz sem torej pozvan — volim orožje in prvi streljam 1 Privezal ga bom za murvo . . . pravico imam, pozvan sem ... pa nabašem top . . . seveda, jaz izbiram orožje! ... in ..." udari z dlanjo po vodi in zažvižga. Katanić se na to tako gromoglasno zasmeje, da vsi tje pogledajo. Oa pa se kar trese in čimdalje glasneje smeje. Potopi se pod vodo, ali iznad njega glave se dvigajo veliki mehurčki. Ko se postavi po konci, otare si z dlanmi oči in, sladko bo smeje1, pravi poročniku: — No, temu se gotovo ne bi dobra godila! Temu bi vi pokazali, s kom bi se rad dueloval! — Nato Be prične iznova smijati in pretrgano govoriti: — Seveda, vi ste pozvani . . . izberete top . •. ha, ha! ... pa njega za murvo! ha, ha! . . . Siromak ,niti koščka ne bi ostalo od njega! Ha, ha, ha! Poročnika ne le, da ni užalil ta smeh, ampak jel se je i sam smijati. Naposled se zopet zresni: — E, ali sedaj je vse pri kraji! Čakal sem do osmih pismenega poziva, kakor to red zahteva. Ali ni me pozval! — Poročnik zmaje z rameni. ■rbska kriza. Boj se bo najbrž Sele začel. Zmimivo je, kar pišejo srbski listi. Naprednjaški „Videlo" pravi: Milanov nepričakovani prihod je ves svet presenetil, najbolj pa radikalno atranko. Vse kaže, da prestana kriza še ni zadoja. „Male Novine* pišejo: Radikalci bo morali državno krmilo it rok dati in ministarstvo Simić-Nikolajević je prevzelo nalogo, p mesti ostanke radikalnega režima. Milan je svojo nalogo i'.vršil in bo najbrž odpotoval. Liberalne „Novosti" pišejo: Zadnji poskus je storjen. Novo miniatorstvo bo moralo dobiti podporo v skup« ščini, sicer je ustavi odbila zadnja ura — V radikalnih krogih se trdi, da je kralj radikalnim vodjem stavil 18 pogojev, katerih pa ti niso vsprejeli. Klub je jednoglasno sklenil, da ne podpira nobene vlade, ki bi vzprejela kraljeve pogoje. Italijanske Ftomatije Kakor znano, določila je vlada, da se italijanski parlament snide šele dne' 20. februvarja namesto dne" 25. januvarja. Italijanski listi pišejo o tej naredbi dolge članke. Večina izmej njih ni s to naredbo kar nič zadovoljna in trdi celo, da je nezakonita. Glasom vladnih listov je bil glavni povod tej naredbi ta, da se je vlada nekako bala napovedanih interpelacij in debat o sicilskem ustanku, oziroma njihovih posledic; ker bo vlada nadeja, da bo do konca meseca februvarja nastal po celi Italiji red in mir, se bo lahko vpuščala v razprave o neredih, ne da bi bila v strahn, d* bodo govori so-cijalističnib poslancev razburili prebivalstvo in prouzročili nove izgrede. Francoska zbornica. Za včerajšnji dan je bila v francoski zbornioi napovedana zan miva razprava. Radikalni poslanec Clovis HugueB je že v torek naznanil svojo interpelacijo o preganjanju anarhistov ter pri tej priliki povedal, da se je z ministrom notranjih del domenil, da pride interpelacija kakor včeraj v razpravo. Neki drugi pristaš radikalcev je predlagal, naj se interpelacija odloži za mesec dnij, Camille Pelletan pa je zahteval, naj pove ministerbki predsednik, ali je za to, da pride interpelacija na predlagani dan v razpravo, ali šele čez mesec dnij. Ministerski predsednik je uvidel, da hočejo radikalci mej njim in ministrom notranjih del prouzročiti konflikt in zato je rekel, da se strinja z obljubo, katero je bil minister notranjih del dal interpelantom, dasi bi mu bilo dosti ljubše, da se je vsa stvar odložila za mesec dnij. Zbornica je potem določila, da Be naj vrši razprava na včerajšnji dan in tako je ministarstvo zadel majhen poraz. Sicer pa kaže glasovanje o tem nasvetu, da vlada še veduo nima trdne in v vsakem slučaju zanesljive večine in da se kako presenečenje prav lahko primeri. Dopisi. Iz Kranja, 22 januvarja. [Izviren dopis.] („Slovensko bralno društvo".) Marsikateri naših prijateljev je že vpraševal: Kako stoji danes naše bralno društvo?! Zadnji čas je to vprašanje v resnici precej resno postalo in vredno je, da se tu nekoliko pretreae. Čulo se jo z raznih stranij, celo iz kroga društvenikov: „Kaj ne, bralno društvo je na slabih nogah in pojde rakom žvižgat?" Ali so to res govorili društveniki? Da! Žalostno ali resnično je, da se že člani bralnega društva boje, da društvo propade Dovolil bi si le jedno vprašanje, častiti društveniki: „Kdo bi bil pa v tem slučaji kriv?!" Večina od Vas naj si sama odgovarja na to vprašanje. Faktum je, da je nekaternikom že zamrl vsak čut za narodnost! Kje je poprejšnje bralno društvo, — A tako zahteva red? reče Katanć z navideznim in glupim interesom. — Seveda, tako red zahteva! To zahteva tudi moja oficirska čast. Katanić osuplo zmaje z rameni. Košutić je upotrebil to priliko, da pripoveduje o nekih „američanskih" dvobojih, v katerih se nasprotnik pojf za raztopljenim svincem, golta dina-mitne praške, in na vse to se še ravnodušno smeje in trebi zobe. Janko pa je bil v tako žalostnem položaji, da ni vedel, kam,bi se djal. Strašansko je občutil sramoto in ponižanje, katero se ne da izgladiti z ni-kakerfinim taktom niti herojizmom. Prašal je sam sebe: kak vrag te je nosil tje, ko si videl pijane ljudi? Potem se je čudil, da ga je tako razvnela beseda „dulcineja", in končno se je ves potil od sramote in srda, ko se je spomnil, kako je prav kakor tam dote, potegnil brigad irjevo sabljo in se tako spravil v „glup, giuuup, najbolj glup položaj na Bvetu!" Kar je najhuje in najbolj sitno, je to, da sedaj ne \6, kaj bi. Da ga Iznova pozove na dvoboj — kaj pa še! Da se bije ž njim kakor kaka propalica v parku in da napravi še večji škandal — fej!" Z roko se udari po čelu. — „Vsako čudo traje tri dni I" Ali daj, prebij te tri dni t (Dalje prih.) kje je njega Življenje? Mrzlo, vse mrzlo, in vender je odbor storil vse, kar je le mogoče bilo. Pri vsem pa je pri raznih veselicah, prirejenih z ne malim trudom, moral gledati sicer jako lepe, a — prazne druStvene prostore. Vse to se godi tako, kakor bi bilo braloo društvo v našem mestu nepotrebno, češ, kaj za to, če imamo jedno društvo več ali manj. Kako krivo in splošni stvari škodljivo je to mnenje, ■e da kar otipati. Vsako slovensko društvo, pa bodi še tiko skromno, je prava narodna trdnjava. Scer pa ne bodem dalje razmotrival tega vprašanja, samo to naj še vprašam: Kaj bi pa bilo potem, dragi društveniki, ako bi društvo v resnici prenehalo?! Kdo bi nam dajal oziroma prirejal potem veselice in druge zabavne večere?! To vprašanje je posebno važno in priporočila vredno naj bi se vzelo v pretres. Oklenimo se torej zopet društva, posvetimo mu vse svoje moči, saj dobro vemo, da tako ne more iti dalie, odbor prazne vreče ne more kvišku držati. Pričakujemo, da ne bodo te besede padle na nerodovitna tla, da se bode pričelo zopet staro gibanje. y Iz Nt. Petra na Krasu, 23 januvarja. [lav. dop.] Veselica, katero so tukajšn.i rodoljubi v korist nesrečnim pogorelcem priredili dne 21. t. m. v gostilni gospoda Pavlica, je bila nepričakovano številno obiskana. Videli smo več odličmh dam in gospodov iz Postojine in iz Bistrice. Le žal nam je, da je nadležna hripa nam prekrižala nameravani obširni veselični red. Prosimo, naj udeležniki veselice ne vzamejo za zlo, ako ni bilo od veselice toliko užitka, kolikor se ga je pričakovalo. Imeli pa bodo od veselice nesrečni pogorelci lep užitek, ker nje čisti dohodek znaša 90 gld. reci: devetdeset goldinarjev. Gotovo lepa svota, ki svedoči, kako radodarni in dobrosrčni ljudje so bili zbrani na veselici. Sicer pa vzlic vsem oviram upamo, da je bil tudi mladi svet in zlasti krasni Bpol z veselico zadovoljen. Češki kvartet je tako dobro strune prebiral, da so mlade gospice in gospodje šele pri jutranji zarji dvorano in plesišče zapustili. Končno bodi še omenjeno, da je gospod Pavlic kot gostilničar vee kar treba za želodec prav dobro preskrbel. Vsem tistim pa, kateri so s svojimi doneski pripomogli, da se je tukajšnjim pogorelcem žalostni položaj nekoliko polajšal, izreka presrčno zahvalo odbor. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski.) Pri rešitvi raznih prošenj bila je večja debata pri rešitvi prošnje letoviškega društva na Bledu, da bi dežela, podpirala zgradbo letoviškega poslopja na Bledu, oziroma prevzela garancijo za posojilo 35 000 gld., ki ga bode dala kranjska hranilnca Proti temu je govoril poBl. Hribar, vzprejet pa je bil predlog finančnega odseka, de se dovoli ta garanciju. Ostale točke dnevnega reda so se rešile brez posebnih debat in se je končala seja ob 2. uri. — (Osobne vesti.) Za Člane deželnega šolskega sveta goriškega so imenovani prost Andrej Jordan, profesor Andrej Maruš i č, ravnatelj goriške realke dr. E^dij Schreiber in gimnazijski ravnatelj dr. Henrik G rose. — Okrajni sodnik Simon Lettich v Voloski je imenovan svetnikom pri dež. sodišči v Trstu. — (Umrl) je dne 24. t. m. v Celovci dr. Valentin Nemec, stolni kanonik, dekan itd. v 59. letu dobe svoje. Pogreb bode jutri ob lJill. uri dopoludne. — (Urfiulinski meščanski šoli.) Našo notico, da snuje vodstvu uršulinskega konventa v Ljubljani dvoje meščanskih šol z nemškim učnim jezikom, popravil je »Slovenec" v toliko, da snujejo UrŠulmke nemško iu slovensko meščansko šolo. Ta „Slovencev" popravek je morda resničen, tega ne vemo, dobro pa vemo, da naša notica vzlic temu ni bila povsem neosnovana. Faktum je namreč, da so Uršulinke prosile dovoljenja, ustanoviti nemško in „u tr a k v i s t i č n o" meščansko šolo. Na „utra-kvistični" £oli bi se bila samo slovenščina učila v slovenskem jeziku, vsi drugi predmeti (menda tudi veronauk) pa izključno v nemškem jeziku. Ta šola bi bila torej čisto navadna p one niče val niča. Da pa se ta „utrakvistična" šola ne ustanovi nego — glasom „Slovenčevega" pojasnila — mesto nje slovenska meščanska dola, to pač ni zasluga čaititih Uršulink, nego zasluga c. kr. naučnoga ministerstva, katero ustanovitve rečene „utrakviBtičoc« šole ni dovol lo. Mi ne vemo, ali so Ursulinke pozneje res prosile dovoljenja, ustanoviti slovensko in nemško meščansko šolo, vemo pa, da so hotele ustanoviti r-emško in „utrakvi-stičao* šolo in o tej nameri smo v svoji notici govorili. Da se je ta namera izjalovila, nas samo veseli! — (Slovensko gledališče.) Jutri, soboto, predstavljala se bode na slovenskem odru Sar-doujeva efektna drama v štirih dejanjih „Fedora". Po sijajnem uspehu, ki ga je dosegla lani na našem odru, po izborni igri gospe B o r št ni k o ve in gosp. Borštnika ne dvomimo, da bode jutri gledslišče prav dobro obiskano. Omenimo naj še, da je v ulogi Loris Ipanova gosp. Boištnik v Zagrebu dosegel velikansk uipeh s bvojo naravno-realistično igro, kakor smo že poročali. Gospa Borštnikova pa šteje „Fedoro" mej svoje najbolje uloge. — (Škrlatica v Ljubljani) Kakor se nam poroča, začela se je zadnje dni širiti škrlatica v Ljubljani ter se je od 6 do 24. t. m. prijavilo 11 slučajev; v Štirih slučajih končala je bolezen b smrtjo. Do sedaj opažala se je ta bolezen le pri otrocih do 10. leta, poslednje dni pa so zbolele tudi tri kandidatinje tukajšnjega učiteljišča. Mestni fizikat je storil potrebne korake, da se ti nalezljiva bolezen ne raztrosi po mestu. — (Vojaške vesti.) Kakor smo že naznanili, vršile bo bodo letos po zimi velike strelne vaje topničarjev na vojaškem strelišči pri Krškem. Včeraj se je odpravil v Krško 37. artilerijski polk iz Gorice ter je dospel sinoči v Postojino. Iz Postojine maršira polk čez Orknico, Velike Lašče in Novo Mesto v Krško, kamor dospe v nedeljo. Strelne vaje tega polka trajale bodo pet dnij. Za Ooriškim polkom odrine Ljubljanski topuičarski polk k strelnim vajam v Krško. — Tukajšnji pešpolk št. 27. praznoval bode 6. februvarja tridesetletnico bitke pri Oeversee, katere se je v vojski proti Dancem leta 1864. slavodobitno udeležil. — (Društvo komisijonarjev v Ljubljani.) Deželna vlada odobrila je cenovnik društva komisijonarjev, kakor ga je nasvetoval občinski svet Ljubljanski, ter se je društvu ukazalo, da mora vsakemu kotnisijonarju izročiti po jeden izvod ce-novnika, kateri mora vedno pri sebi imeti in ga vsaki stranki, ki to zahteva, pokazati. Jeden izvod mora biti prilepljen na primernem kraju v društveni pisarni. — (C k r. železniško obratno ravnateljstvo v Beljaku) razglaša, da se z dnem 1 februvarjem zopet otvori poBtajahSČe Wietiog mej postajama Motel in Ebersteinom (S.-inčem) za osobni in pratežni promet. V voznem redu veljavnem od dne 1. oktobra t. I. so vsi podatki gled ; časa, v katerem se tu ustavljajo osobni vlaki. — (Zmrznil je) gostač Jurij Pečnik iz Ja-rovca. Našli so ga kake četrt ure od njegovega stanovanja na nekem travniku mrtvega. Bržkone je vračajoč bo iz Sroml na omenjenem mestu v pijanosti padel in zaBpal ter tako našel smrt. — (Veselice ) Škofjeloška čitalnica priredi dne 4 februvarja 1894 leta v društvenih prostorih plesni venček Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina za ude 50 kr., za neude 1 gld. Gospe in gospice proste. Pri plesu svira godba si. c. in kr. pešpolka Leopold II, kralj Belgijcev št. 27. — Čitalnica v Brežicah priredi v nedeljo 4. fe-bruvarja 1894 v h »telu Klembas veselico z dramatično predstavo, petjem in prosto zabavo. — Se-nožeška čitalnica priredi dne* 28. januvarja 1894 v prostorih g. Mušiča plesni venček. Pri plesu Bvira orkester. Mej odmorom svirali bodo tamburaši Senožeški. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina 1 krono, obitelj 2 kroni. Preplačila bo hvaležno vz-prejmo. — Čitalnica v Sežani priredi v četrtek, dno 1. februvarja 1894 veselico. Vstopnina 1 krono. Začetek ob 61/« uri zvečer pri „Treh kronah". Sura Fehnelov kvintet. Cisti dohodek je namenjen tukajšnji šolski mladini in v pokroviteljstvo moške podružnice sv. C.rila in M-toda za Sežano, zato se ne stavijo meje radodaroosti. — Hrvatska čitalnica v Kastvu priredi v nedeljo dne 4. februvarja v prostorih »Narodnega doma" v Kastvu zabavo s petjem, dramatično predstavo in plesom. Vstopnina za osebo 1 gld,, — za obitelj 1 gld. 50 kr. Preplačila se hvaležno vzprejemajo. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Novo bralno društvo) Rodoljubi pri Sv. Tomažu nad Veliko Nedeljo snujejo svoje bralno društvo. NameBtništvo v Gradci je že pravila potrdilo. Dne 4. februvarja vršil se bode ustanovni shod ziružen b primerno veselico. Občinstvo se za uovo društvo zelo zanima. — („Celjski Sokol") priredi maskarado dne 4 februvarja. P. n občinstvo bodi opozorjeno, da se bo ta večer pri bengališki razsvetljavi uprizorila velikanska, ukusno izvedena živa podoba „Veselje". Ta pravo za pravo glavna točka napravila bode izvestuo velik utis. Vršili pa se bodo v teku večera tudi drugi prizori. Nastopil bode, da se ugodi modernim zahtevam — indijski kvartet, ki je že obljubil zapeti in dramatično predstaviti nekaj izvirnih indijskih legend. Posetili je obljubila maskarado mej drugimi neka tajna družba — seveda krotkejša od češke „Omladini". Govori se, da bo to neka menažerija uprav nalovljenih dozdaj še neznanih afriških zverin. Pravo nje bistvo pa se bo šele pri maskaradi pokazalo in zato je vsakdo, ki je vede željen, uljudno povabljen na ta večer. Odbor. — (Dajte nam slovenskih pravnikov.) Tako kliče tudi Oljska „Domovina" in toži, da se pri tamošnjem okrožnem sodišči vedno bolj čuti pomanjkanje slovenskih pravnikov. Zaradi tega se vedno bolj usiljujejo Nemci, ki se le težko in neradi pri uče" slovenščini. O tem perečem vprašanji smo tudi mi spregovorili nedavno in izrekli želje, da se več slovenskih mladeničev posveti sodnijakemu poklicu. — (Lepe šolske razmere.) Ne samo na Koroškem, v tej d-želi pedagoških nemogočnostij, nego tudi na Štajerakem kažejo se čudne razmere na slovenskih šolali. Pri Sv. Petru pri Radgoni poučuje na slovenski šoli učitelj, ki baje še slovenski ne zna! — („PettauerZeitung",) za katero je pač malokdo vedel, da sploh eksistuje, prenehala je izhajati z novim letom. Tndi neki drugi jednaki listič se baje močuo maje in bi bil že davno zaspal — kakor pravi „Domovina- — ko bi ga nekateri njegovi patroni ne pošiljali v svet z velikimi žrtvami in ga usiljevali ljudem. — (Konflikt mej častniki in civilisti.) Dne 21. t. m. nastal je pred gledališčem v Ptuji prepir mej dvema pijonirskiraa častnikoma in nekim mla lim meščanom. Meščan J. Leskoschegg bil je ranjen na glavi in na roki, ker sta častnika mahala s sabljo po njem. — (Zadušila se je) cela rodbina pri Sv. Urbanu blizu Ptuja, namreč posestnik Miha Vilinik, njegova žena in dva otroka. Ker zvečer niso pogasili ognja, vnelo se je bruno in bo se vsi štirje zadušili. Samo najmlajši otrok, ki je bil zlezel pod odejo, ostal je živ. — ( V i s o k a h t h r o a t.) V poslednjem času smo že večkrat imeli priliko poročati o stoletnih starkah. Te dni umrla je zopet v Št. Petru na Va-šinjab ua Koroškem občinska uboga Jera N., ki je dosegla redko starost 100 let. — (Lokalna železnica iz Trsta na Op čin o.) Trgovinsko ministerstvo dovolilo je civilnemu iožene; ju dru. Evgenu Geiringer j u v Trstu in višiemu inžeoerju Se lig manu na Dunaju, da smeta izvrševati tehnična pripravljalna d"la za lokalno železnico iz Scorcole ua Opčino. Dovoljenje velja za 6 mesecev. — (Samomori v Pulji) se množe mej vojaki v poslednjem času prav izredno. Te dni ustrelil se je pomorski aspirant S. Kraus, sin polkovnega zdravnika. Nesrečna ljubezen je bila baje uzrok. Malo poprej pa so se v jednem dnevu ustrelili štirje mornarji! — (Hrvatske povkevtuiini. ) V poslednjem C1 a su Be je posebno mnogo Hrvatic pojavilo na raznih gledališčih kot primadone, kakor smo že imeli priliko omeniti. Zdaj je nastopila zopet v Augsburgu mlada umetnica gdčnu Gra barska (pl. Gvozdanov č), o kateri se kritika izraža prav laskavo Koliko slovanskih talentov nam jemlje tujina, ker doma ni mesta za njih! — (Ljubezniva tašča.) Soproga sedlarja K. v Zagrebu ostavila je te dni svojega moža in šla nazaj k svoji materi v Petrinjski ulici. Ko je prišel K. po svojo ženo, vzprejela ga je tašča b psovkami, katerim ni bilo ni konca ni kraja. Razburjen udari K. po tašči, a to se mu je slabo obneslo. Dobil je od tašče udarec z železnim loncem po glavi, da se je krvaveč zgrudil na tla. Ljubeznivo taščo izročili bo sodišču. Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! Razne vesti. * (Ubegli urednik.) Beligrajske liberalne .Novosti" bile so v poslednjem času večinoma zaplenjene, njih izdajatelj pa obsojen v znatne globe. Proti uredniku prof. Radoslavljeviću bo je dvignila obtožba zarad žaljenja Veličanstva in je bil že podpisan zaporni list. Radoslavljevič pa je pravočasno pobegnil in je zdaj v Pančevu. List pa je prenehal izhajati. * (Novo razstreljivo.) Francoski kemik Raoul Pictet iznašel je novo razstreljivo, katero imenuje fulgurit. Te dni vršile so se poskušnje, ki so imele prav povoljen uspeh. Teh poskuSenj sta se udeležila dva od vojnega ministerstva odposlana častnika in trije civilni državni odposlanci, poleg teh pa še nad 30 častnikov. Naboji po 110 do 140 gramov težki so se vložili v 60 do 90 centimetrov globoke luknje in sprožili električnim potom. Pri eksploziji čul se je le neznaten pok, a učinek je bil velik. * (Otelo in J ago.) Pri predstavi opere „Oteto" v kraljevskem opernem gledališči v Bu dimpešti nastal je te dni velik škandal. Ko Otelo podere Jaga na tla in stopi z nogo nanj, storil je to tenor Perotti malo močneje, nego bi trebalo, na kar je bariton Odiy odrinil ga, tako da je tenor skoro padel. Občinstvo tega ni zapazilo, a po končanem dejanji razprla sta se Otelo in Jago za kuliso prav za res in Otelo je že hotel — zvest svojemu vročekrvnemu značaju — udariti po Jagu, kar je pa zabranil režifeV. In tako je ostalo samo pri besedah in ni prišlo do pretepa, ki bi bil gotovo nastal. * (Demonstracija proti članom gledališča.) V Aachenu se mera občinstvo posebno zanimati za privatno življenje gledaliških umetnikov. V tamošnjem mestnem gledališči je bil te dni velik škandal, ko ue je predstavljala opera „C a v a M e r i a rus ticana". Baritonist Gura, kateremu je ne davno umrla mlada njegova Boproga, imel je intimne odnošaje s pevko Mitsch i ner. Ko je poslednja nastopila te dni kot Santuzza, začelo je občinstvo pi-Bkati, kar jo je oč.vidno razburilo. Ko pa nastopi Gura v ulogi Alfia, nastal je pravi peklenski ropot, ki ni prenehal prej, da se je zagrinjato spustilo in se je prenehala predstava Še na ulici so razgrajali ljudje, Gura pa je pobegnil skozi stranska vrata iz gledališča. * (Misterijozen samomor.) V Palermu vzbudil je veliko senzacijo samomor generalštabnega načelnika tamošnje posadke polkovnika grofa Sapio ta. Razprl se je bil prav hudo s poveljnikom sicilskih vojnih čt-t generalom Morra di Lavriano in prišel je ves razburjen domu ter ni hotel z nikomur občevati. Po noči pa se je ustrelil z revolverjem. Grof Sapio bil je rodom Sicilijauec, še le 42 let star in izboren častnik. Telegrami „Slovenskomu Narodu41: Dunaj 26. januvarja. Grof KaInoky odpotoval je nocoj na cesarski dvor v Budimpešto. Zader 2f>. januvarja. V včerajšnji seji deželnega zbora so bile hude debato. Biankini zahteval, naj se v navtičnih šolah v Dubrovniku in Kotoru uvede hrvaščina kot učni jezik. Vladni načrt lovskega zakona je deželni zbor odklonil. Praga 26. januvarja. V deželnozborski komisiji, voljeni za posvetovanje o Vašatvjevem predlogu glede ustanovitve posebnega najvišjega sodišča za dežele češke krone, precizirali Nemci zase in veleposestniki zase svoje stališče napram predlogu, izjavili, da se nočejo udeleževati komisijskih posvetovanj, ter zapustili dvorano. Praga 26. januvarja. Namestništvo razveljavilo sklep obč. sveta Praškega, s katerim se je zahtevalo razveljavljenje izjemnih naredeb. Berolin 26. januvarja. Bismarck odpotoval danes zjutraj iz Fricdrichsruhc v Berolin. Spremljajo ga s ji njegov, grof Herbert Bismarck, tajnik dr. Chrvsander in zdravnik dr. Sclnveninger. Berolm 26. januvarja. Ob 1. uri pripeljal se je Bismarck. Stroj in dva vagona bili ovenčani. Princ Henrik pozdravil Bismarcka oficijelno. Bismarck izgleda dobro. Pred kolodvorom čakalo na tisoče ljudij, ki so Bismarcka in princa pozdravili z burnimi „Hochu- in „llurrah"-klici. Po vseh ulicah bilo polno ljudij, ki so Bismarcka aklamirali in voz njegov s cvetkami obsipali. Rim 2G. januvarja. V Paviji in v Nea-polju priredili visokošolci velike izgrede. Vlada zaključila obe vseučilišči. Barcelona 26. januvarja. Neki anarhističen zidar vstrelil z revolverjem na civilnega guvernerja in ga ranil na glavi. Sokolova maskarada. Bratje člani odseka za maskarado se vabijo k seji, ki bode danes v petek dne 26. t. m. v prostor h „Narodne čitalnice". Prosi se polnoštevilne udeležbe I Ifa zdar! ODBOR ..ljobljaiski nor 'i ■ tojl sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. j0SF~~ Zučotek ub V,*"*, tiri avečor. ~aj§j) štev. 4i. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr.569 V soboto, dne 27. januvarja 1894. Drama v štirih dejanjih. Spisal Viktorien Sardou. Preložil Fran Gestrin. Režiser gospod Ignacij Borštnik. Začetek točno ob '/„8. uri, koneo po 10. uri zvečer. IDramatiČno d.r-cuštvo. Pri predstavi uvira orkester slavnega pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev at. 'Al. TJ Mt« »inilmi: Parterni sedeži od I. do III. vrate 70 kr., od IV. do VIII. vrste 60 kr., od IX. do XI. vrste 50 kr. — Balkonski sedeži I. vrste 50 kr., II. vrste 40 kr., III. vrste 40 kr. — Galerijski sedeži 30 kr. — Ustopnina v lože 40 kr. — Parterua stojišča 40 kr. — Dijaške in vojaške u stopnice 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži, lože in ustoptrce se dobivajo v stari čitalnični trafiki v Seleubnrgovih ulicah in na večer predstave pri blagajnici. V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan. Blaajajnloa s« odpra ob 7. url mvedar. Prihodnja predstava bode v petek, dne 2. februvarja 1894. Tujci: 25. januvarja. Pri Malici x Freud>ntha1, vVellsch, Herling. Samter, Schrayer, Poher, Griiubur, Klotzl, Kulhanek z Dunaja. Pri Mlonnt Schmidingor iz Kamnika. — lfikolič iz Rudolfovega. — Leder iz Gradca. — Loider iz Solnograda. — Eder Adler, Goldharoer a Dunaja. — Crevatin, Schutt iz Trsta. Pri lmvaratcom dvora t Eppioh, Hegler iz Kočevja. Pri I u i a «• m kolodvorut Fiala z Dunaja. Umrli §e v Izubijani: 24. januvarja: Mm-lju Kramar, mestna uboga, 82 let, Karlovska cesta št. 7. — Jane? VVohinc, vrtnar, 76 let, Žali jak št. 9. V deželni bolnici 22. januvarja: Anton Keršic, gosta*, 74 let. 23. JHnuvarja ; Janez Braton, goslač, 61 let. 24 januvarja: Primož Slatuer, gostač, 55 let. —Ju« rij Centa gostač, 84 let. Meteorologično poročilo. 9 o Čas opazovanja Stanje barometra v min. Temperatura Ve trovi Nebo Mo-krina v mm. d •"—» in 34 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 742*6 srn. 7417 na. 741*3 m t. 1 6° C 4 8° C 2 4* C brezv. si. szh. si. szh. obl. obl. obl. 0'40 n. dežja. 1 Srednja temperatura 2'9\ za 4-7" nad normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dno 23. januvarja 1894. Prej An j i teden 434,390.000 gld. (— 15,694.000 gld.) Kankovcev v prometu Zaklad v gotovini Portfelj..... Loinbard..... Davka prosta bati kovčna roaerva . Drž. not v prometu . 278.4S3.000 124,221.000 29,787000 75,9^6.000 372,726.000 (— 724.000 (— 10,119.000 (— 2,498.000 (+ 17,365/00 (+ 588 000 JDuirieOslcsi borza dne" 26 januvarjp t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 15 kr. Sknpni državni dolg v srebra .... 97 , 95 , Avstrijska zlata renta....... 120 „ 50 „ Avstrijska kronska renta 4°/0..... 97 „ 50 , Ogerska zlata renta A%...... 117 , 70 , Ogerska kronska renta 4c/0..... 94 „ 95 B Avstro-ogerske bančne delnice .... 1024 n — „ Kreditne delnice......... 356 . — „ London vista. . . ,....... 125 „ 40 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 61 , '27»/» , 20 mark............ 12 , 25 , 20 frankov . . . ,....... 9 , 96 „ Italijanski bankovci........ 43 „ 58 „ C. kr. cekini.......... 5 , 91 „ Dr.e 25. januvtria t. 1. 4% državne srečke iz l. 1854 po 250 gld. 146 eld. 25 kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 196 Dunava reg. Brečke 5°/0 po 100 gld. . . 128 Zemlj. obč. avstr. 4' ,u/0 zlati zast. listi . 122 Kreditne srečke po 100 gld...... 194 Ljubljanske srečke....... . 23 Rudolfov« srečke po 10 gld...... 23 Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 155 Tramwayonist. velj. 170 gld. a. v. V60 Papirnati rubelj......... 1 25 50 75 75 60 50 36 C. tr. Rlafpo ravnateljstvo avstr. Url, železnic. Izvod iz voznega reda veljavnega od 1. oktobra 1893. Nastopno omenjani prihajata! in odhajalni čaai označeni to ■» errdnjrevropttkrm tamu. Hroilnjeevropakl čai Je k rajnemu čaia t LJubljani za 3 minuti naprej. Odhod ls LJubljane (juž. kol.). Ob tli. uri S min. po nori osebni vlak t Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Franienafeate, Ljubno, Dunaj, oei Selithal T Auuee, lachl, Omunden, Solnograd, Lend-Oaitein, Zeli na jnioru, Stoyr, Line, Bu-dejerioe, Flienj, Marijine rare, Kger, Franoovo vare, Karlove Tare, Prago, Draidane, Dunaj vin Amatettan. Oh 7. uri Oe min. zjutraj oaebni Tlak t Trbii, Pontabel, Ileljak, Oe-Iotbo, Franaenafoate, Idubno, Dunaj, će« Selathal t Solnograd, Dunaj Ti a Amitetten. Ob 11. uri SO min. dopotudne oaebnt Tlak t Trblš, Pontabel, Beljak, OelOTeo, Franzcnafaitn, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri HO min. popotudne oiebni Tlak t Trbii, BeUak, Oeloveo, Solnograd, Lend-Oaatein, ZeU na jeseni, Inomoat, Bregnlo, Ourih, OenaTo, Paria, Lino, Iaohl, Budejevice, Flienj, Marijine Tara, Kger, FrancoTe Tare, Karlovo Tare, Prago, Draidane, Dunaj via Amatetten, Prihod v LJubljano ftuž. kol.). Ob S. uri SS min. mfutraf oiebni Tlak % Dunaja via Amatetten, DraaV dan, Prage, FranaoTih varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, Planja, Budejerie, Solnograda, Iiinea, Stevta, Iiohla, Omundena, ZeU* na jaaeru, Lend-Oaatetaa, Ljubuoga, Beljaka, OeloTO*, Franaanifesta, Trbiia. Ob 11. uri Ji7 mtn. dopotudne oiebni Tlak ■ Dunaja Tin Amatetten, Draidan, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plinja, Budejerio, Solnograda, Iaohla, Omundena, Linoa, Htnyra, Partaa, Oenera, Ouriha, Bregnice, Zella na jezom, Lend-Oaatetaa, Ino-moata, Ljubnega, OoloToa, Pontabla, Trbisa. Ob 4. uri 33 mtn. popotudne oaebni Tlak a Dunaja, Ljubnega, Ueljaka, OeloToa, Fransenifeite, Pontabla, Trbiia. Ob 9. Mri V7 min. mveofr oaebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Odhod ls LJubljane (juž. kol.). Ob 9. uri )tB min. »JutrnJ t Kočerja. „ lit. || OO „ opaludn* „ „ „ S. t, lO ,, tvrčer „ n Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob 8. uri lO min. »jutvaj ia Kočevja. „ 1. „ Ol „ popotudne n m „ H. „ 40 „ mveeer n . Odhod lz LJubljane (dr*, kol./ Ob 7. uri 19 mtn. tdutraj v Kamnik. „ it. „ OS „ popotudne „ „ . 6. - SO „ mveier - . Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob 6. uri SI mtn. njutraj ia Kamnika. „ 11. „ IS „ dopotudne „ ,, „ «. „ »O „ eveeer ;4-2i) Velika gostilna v Šmartnem pri I,Ulji, tik cerkve, z verando, kletjo ia lepim Htanovauiem, obilana s prostornim vrtom in kpgljiScem, «e odda v najem. — Več se iz^e* pri lastniku «To*il|m «fakllĆ-u v Šmartno m pri Litiji. (110—2) * Kazenski zakon in Kazensko-pravdni red za gospode juriste in druge dobivata se v slovenskem jezllcci. (v usnje vezano) v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani. Cena 3 gld. in 2 gld. 80 kr. a* To varu I* U u zalogu ^ šivalnih strojev in » velocipedov 1B IVAN JAX v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 13. M Ceniki zastonj in poštnine prosto. |) 1033 M V LJUUljil I M Cer voščilo s vet A! Fernolendt voščilo za čevlje. Ces. kralj. dež. priv. tovarna utem. I. 1835 na Dunaj i. To voščilo brez galice (vitrijola) 86 lepo črno sveti ter vzdržujo iiHiiJe trpežno. === Povsod v zalogi. (801-27) Zaradi ponarcjnu j naj se pazi natanko na moje Ime Fernolendt. Izdajatelj iu odgovorni urednik: Jo bi p No IIi. LaBtuiuu iu tiak „Narodne Tiskarne".