Zelo nujna dobrodelna ustanova. Živimo v dobi socialnega in dobrodelnega udejstvoYanja. Na vseh poljih leeijo usmiljene rokp rane, ki jih priKadevajo ubogemu človeštvu današnje obupne socialnp in gospodarske prilike. Po mestih, trgih in vaseh se dvigajo dobrodelni zavodi vseh vrst, otroški domovi, zavetišča za mladino obojega spola, ljudske kuhinje za stradajoče revne sloje, hiralnice in druge brezštevilne ustanove. Osnovali so zelo dobrodelna društva za izseljence v inozemstvu. Njen namen je, da se brigajo za naše S'ovence v inozpmekih dežplah, da duševno in gospodarsko ne propadejo. Dočim mi skrbni Slovenci na vseh po'jih razvijamo toliko delavnosti, da rešimo svo'e ljudi tudi v daljnih tujih deželah, nam naši Ijudje marsikje v naši domovini propadajo. To velja posebno za južne kraie na?e države, kajnor se selijo naši ljudje v vedno večjeti števiiu. V Beogradu n. pr. število prise'jujočih se S'ovencev tako raste, da sami Beograjeani pravijo, da jih bo kma'u več nego v Ljubljani. Posebno je številen dotok naših de- klet v Beograd. Trumoma prihaijajo v glavno mesto naše države iskat si službe. Žal, da ni nikogar, ki bi se za te slo venske deklice v Beogradu zavzel in jim nudil zato.Mšča v težkih nravnih in socialnih nevarnostih velikomestnega življenja. Koliko tih tava brez službe in brez 8trehe po mestu in koliko se jih na ta način popolnoma telesno in duševno zgubi! Koliko jih iz poštenih slovenskib deklet postane takih, da se še imenovati ne sme. Zadnji čas je, da se pobrigamo mi Slovenci, ki znamo toliko žrtvovati za daljne afriške in kitajske misijone, za svoje najpotrebnejše svojce, ki tako hudo stisko trpijo! Najti se mora denar, potrebna sredstva in primerni Ijudje (najbolje kak ženski red), da se postavi nujno potrebno zavetišce in dom za deklice, kamor bi se zatekle, dokler ne dobijo poštene službe. Dovolj do^go.smo bili brezbrižni, čas je, da vzamejo zadevo v roke tisti, ki so za to poklicani, in s pomočjo nas vseh S'ovencev ustanove prepotrebno dekliško zavetišče za Belgrad.