316
Književne novosti.
Pri našem cesarju. Spisal Rud. E. Peerz, c. kr. profesor. Poslovenil Ivan Kruleč, c. kr. vadniški učitelj. Izdalo in založilo »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta" v Ljubljani. Ljubljana 1905. Natisnila »Narodna tiskarna". Cena 10 h.
Karamfil s pesnikovega groba. Hrvaški spisal A. Šenoa. Poslovenil dr. K. Ozvald. Tiskala in založila »Narodna tiskarna" v Gorici, 1905. — Prodaja L. Sctvvventner v Ljubljani. Cena 50 h.
Ko smo v jeseni preteklega leta obhajali Prešernovo slavje in sem se zopet enkrat pečal s slovstvom, kolikor ga imamo o Prešernu, sem vzel v roke tudi 5. zvezek »Sabranih pripoviesti Augusta Šenoe", ki ga je izdala Matica Hrvatska 1. 1886.; saj še ni nihče tako sentimentalno dehteče proslavil poezij našega Prešerna in pesnika samega kakor Šenoa v tem zvezku s svojo novelo »Karamfil sa pjesni-kova groba". — Tega spisa sem se spomnil tem preje, ker sem ga svojim učencem poleg »Prijana Lovra" vedno priporočal v to, da se vežbajo v hrvaščini. Tedaj in že večkrat sem si mislil, kako prijetno bi bilo, ko bi imeli posebno izdajo te lepe novele; kajti ni lahko dobiti dovolj izvodov omenjenega zvezka. — Zdaj pa leži pred menoj v lični brošuri — slovenski prevod te novele. Ko sem ga zagledal, sem se izprva malo zajezil; zakaj mislil sem si: odslej, ko je oskrbljen hrvaškemu izvirniku slovenski „šimel", ne bo ta „karamfil" več poraben za redovito čitanje v šoli! A ko so mi prešli ti zgolj sebični pomisleki, sem se sprijaznil s prevodom: zdaj more tudi širše občinstvo, ki je zanje pač treba prevajati tudi hrvaščino, citati to nežno delo slavnega Šenoe.
Prevod je lep; hoteč prelagati le v pristno slovenščino, je prelagatelj celo mnogokje po nepotrebnem nadomeščal hrvaške besede in sklade, ki so tudi v slovenščini ali domači ali udomačeni, z drugimi slovenskimi. Sicer pa je v tem oziru bolje, se obremeniti s tem grehom, kakor pa z nasprotnim, pri prevodih iz slovanskih jezikov pri nas navadnim.                                           Dr. Jos. Tominšek.
»Književne novosti". Mjesečni pregled novih hrvatskih knjiga. Izdaje Gjuro Trpinac. Knjižar jugoslavenske akademije. Zagreb, Ilica 6. »Književne novosti" dobi lahko vsakdo brezplačno, ako naznani svojo željo izdajatelju.
Emanuel Chalupny: Uvod do sociologie. S ohledem na češke pomerv (razmere). Spisal .... Zvez. I. in II. Str. 488. Cena 6 K 80 h. Samozaložba. Praga 1905. V komisiji Hejde & Tučka.
Francoz Avgust Comte je v spisu »Cours de philosophie positive" prvi rabil besedo »sociologija", hoteč tako krstiti obsežno vedo o družbi. Spoznal je že Comte, kako važno je, da se iz brezpomembnega materijala izločijo prvine take vede; on je tudi prvi združil različne potrebne prvine v eno pojmovanje, v enoten sestav. Vkljub temu pa je Comte smatral sociologijo samo za del pozitivne filozofije.
Comtovi nasledniki so uvidevali, da se veda, katera naj zasleduje življenje od protoplazma pa do človeka, ne more zadovoljevati le z razlago notranjega njegovega ustrojstva, marveč da se je treba seznaniti tudi z njegovimi različnimi vna-njimi odnošaji — z narodopisnimi skupinami, z naravnimi človeškimi družbami in njih pojavi — in raziskovati, ni li to tudi plod občnega razvitka. Treba je bilo H. Spencerja, St. Milla, Darwina, Haeckla, Durkheima, Tardea in dr., da se je dognalo, da mora sociolog biti ravno tako historik, nacijonalni ekonom in statističar kakor tudi biolog in psiholog. (Cf. Giddings. Temelji sociologije.) Lexis pravi, da hoče sociologija z enotnega stališča razmotrivati vse oblike družabnega vkupnega življenja, družabnih vzajemnih odnošajev in družabnega razvitka.