St 4 5 V Trski, t soboto JO. februvarja 1886. Tefcaj Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »EDINOST* Ishaja Škrat na teden vaako trii* in »akete o poludne • - - kr. - P L •V 'Mmm1 IimK Gena za vae oaamezne številke . ......,u,,„u iu t uhihu ▼ ima pu » ur., t fitrlol in v Ajdovščini i>o *r»fmt»$. reklamacije in inaerate prejema Opravnlitv«, vla Terraatt, »Nava tlakama«. leto Je e prid., ta pol«) leto 3 jrld., za četrt leta 1. pograbil, kar je mogel dobiti, da prcuroči škandal. Minister ne more biti odgovoren za to, kar je nek človek, katerega je on sicer poznal, ali ne spoznal, za njegovim hrbtom skienol, govoril i namerjaval. On o vsem tem nične vć. Ali mi hoče kdo očitati, da nisem bi! tako previden, da nisem spoznal v prvem tre notjl sleparja? Jaz imam zavest, da sem svoje dolžnosti vedno spolnjeval, in menim, da mi to vsakdo pritrdi. Vedno bo lem svoja dela kakor uradnik in človek pred vsakim sodnikom lahko zagovarjal. Trgovinski minister hoče vedeti iz katerega umazanega vira je govornik svojo tožbo zajel ter pravi, da je vse, kar mu je očital predgovornik, hudobno predru-gačeno in sklepa z besedami; najslabši sad ni, na kater i sedajo sršeni. Ta dan se je predložila poslanskej zbornici tudi zakonska osnova o črnej vojski. Naj se pa naši bralci te besede, ki je našemu narodu znana iz turških in francoskih vojn, ne strašijo. V prejšnjih časih so bili možje, stoječi v črnej vojski, res pomilovanja vredni, ker od danes do jutri niso bili svesti svojega živenja. Dan danes je to drugače. Pač bi moral biti poseben primerljaj, da bi ona stopila v dajanje, potrebna pa je zato, ker je veliko strašilo sovražniku, ako prestopi mejo tuje države, ker se mu je vedno bati napada od vseh strani, in Avstrija, ki ima črno vojsko uže na Tirolskem in Predarelskem, bila je primorana, ustanoviti jo tudi v drugih deželah zato, ker jo imajo vse sosednje države; Nemčija, ki je vso Evropo tako rekoč prisilila v vojaško suknjo in s tem ljudskemu blagostanju — B >g jej odpustil silno škodovala, ima 3 milijone mož v črnej vojski zapisanih, velika Ru-s ja 7.568.000, Italija 1.366.000, Francoska 718.000, Srbija 96.000, Rumunija 150.000 in Avstrijsko ogersko doslej le 146 000. 17. t. m. se je razprava nadaljevala. Najprej je trgovinski minister vso stvar pojasnil. Poslanec Rieger je izjavil, da je očitanje ministru le spletka dozdevanj, sumničenj a in obrekovanja, kt-r druzega se ni našlo, razen neko pismo Weningerja, katero nič druzega ne dokazuje, nege Željo vlade, da se železnica podrŽavi. Kde je dokaz, da so se dajale zapitnine. Da je društvo hotelo imeti dobiček, to se lahko umeje, ker železnice se ne gradijo iz krščanske ljubezni do bližnjega ali Iz patri-jotizma; ti ljude hlepe po dobičku. Kar se je poprej godilo, to ni naša skrb, mi se brigamo le za to, ali j« pogodba ugodna ali ne. Govornik potem dokaže, da bo Avstriji v veliko korist, ako obe železnici p"ideti v državno vlast. Govorilo je o tej zadevi še več vladnih zastopnikov in poslancev, a do sklepa še ni prišlo. V proračunskem odseku državnega zbora je poslanec dr. Tonkli govoril za pravice slovenskega jezika v srednjih šolah na slovenskej zemlji. Minister Gautsch mu je odgovoril, da nema nič zoper to, da bo uvede slovenski jezik kakor učni jezik v spodnje razrede srednjih šol v Gorici in drugod, a prej se mora prepričati, kako se obneso slovenski razredi v Ljubljani in Novem mestu. Vnanje dežele. Črnogorski knet Nikita je neki v Pe-tersburgu svoj posel dobro opravil, dobil je namreč potrebna sredstva za ekonomični razvoj svoje kneževine ; črnogorska vlada hoče namreč usušiti ulČinjsko barje, zgraditi potrebne ceste, napraviti luko v Baru, pri-krbetl nekoliko trgovinskih par-nikov itd. Za vse to pa je treba mnogo novcev, katerih knez v Parizu ni mogel dobiti; ali črnogorski minister Maianovič, ki je Kneza na Rusko spremil, našel je tu novce. — Z Ruskega se je knez uže vrnol, ter 17, t. m. prišel v Berolin, kler je bil tudi sijajno sprejet in k nemškemu cesarju na obed povabljen. Včeral pa je dospel na Dunaj. 0 vshodnjem prašanji imamo te le važ-niše vesti: I/. Bukreša se 16. t. m. poroča: Vsled pritožbe srbske vlade na turško vlado so «e včeraj zopet pričele—mirovne razprave. V včerajšnjej seji se je sprejel drugi člen, ki zadeva pomilostitev vseh onih, ki so se v vojni pregrešili. Pri tej priliki je srbski pooblaščenec izrekel ž-djo, naj se iz Bolgarije izseljenim Srbom dovoli zopet naselitev. Bolgarski pooblaščenec je odgovoril, da o tej stvari popraŠu bolgarsko vlado. — Istega dne se poroča iz Aten : Angleška vlada je zopet grškej priporočila razorožitev. Enako tudi nemška. Grki pa se zanašajo, da bo Rusija branila grške interese i nečejo razorožiti, dokler jim velevlasti ne dovolć, kar zahtevajo. — Menda bodo dolgo Čakali. — Poročilo iz Carigrada od 17. t. m.: Tukaj je ine-nenje, da je mir mej Bolgarijo In Srbijo zagotovljen. Uredba meje pri Bregovem se skoraj gotovo reši Srbiji na korist. Bol- E D I N O ST gari ne bodo zahtevali vojne odškodnine. — Poročilo iz Londona o i istega ine: Angleška vlada je akleaola, da vojne mej Grško in TurĆ'jo De dopusti. Angleške vojne ladije v zaliva Su<1a zapro grško vojno brodovje.— Kretenčani so poslali Gladstonu adreso, v katerej mu čestitajo k nastopu vlade ter ga prosijo, naj se poteza za zjedlnjenje Krete z grškim kraljestvom, ker s tem spolni njihove najslajše želje. V Carigradu so spet prišli na sled zaroti v visocih krogih. Na čelu tej zaroti je bil nekdanji veliki vezir Said paša in zarota je bila namenjena zoper sedanje mi-nisterstvo. Glavni zarotniki so bili obsojeni v prognanstvo. Angleiko mirovno druitvo (Peace so-ciety) se je hudo razsrdilo na Italijo. Izdalo in razposlalo je knjigo, v katerej Italijo strašno hudo biča ter pravi, da sta Česti-hlepje i napuh dva glavna vzroka, zarad katerih vlada v Italiji tolika beda, vojaška in burokratična centralizacija moralno in gmotno gonobi italijansko ljudstvo in zato se ne bo čuditi, ako socijalizem i nihilizem k malu stareta vse orodje, ki je vzrok tolike bede. It Zamibara se poroča angleškemu misijonskemu društvu v London, da je ugandski kralj ukazal umoriti škofa Han-nlngtona in 50 njegovih spremljevalcev. DOPISI. Iz koperskega okraj« dne 17. februvarja 1886. Za dne 7. t. m. Betu bil povabljen k veselici v Dekan', katero je priredilo tamošnje društvo »Čitalnic^ v prostorih g. J. GriŽon?, nadžupana in pred-sednika društva. Ptujcev ni bilo dosti zaradi neugodnega vremena, ali izteči inoram dragim čitateljem, da sem ae napotil tja z velikim veseljem In bil tudi z radostjo sprejet. Dvorana je bila krasno odičena z zelenjem, bile so v njej podobe našega presvitlega cesarja in cesarice, tudi cesar-jeriča Rudolfa in Štefanij« in mnogo drugih lepih podob.Ob 4 i pol uri popoludne je prihrumelo mnogo ljudstva z lepo tro bojnico in pred njimi je svirala dobro izurjena dekanska godba; odprla se je dvora na ob 5 in pol uri, godba je zaigrala »Naprej«, beseda se začela, točke sporeda so se vršile prav dobro. G. Fr. Delkot učitelj pri sv. Antonu, je prav jedrnato razlagal napredovanje kmetijskega podpornega društva v Dekani lu končal s trikratnim vsklikom na cesarja. Igro »Dva gospoda pa jeden Bluga« so diletantje dobro igrali. Šaljivi prizor s petjem in spremljevanjern kitare je bil dvakrat ponavljan. Tudi godba je bila prav dobra, znana je uže v vsem koperskem okraju in še drugod. Po besedi je počelo srečkanj* na 5 dobitkov, po srečkanji je bilo eno uro odmora, potem pa se je pri* čel ples, ki je trajal skoro do belega dne. Dekanci se vrlo trudijo za narod, če tudi so pri njih nekateri, ki skrbe le Zase. Popotni opazovalec. iZKoperičIne 18. februvarja 1886. (Izv. dopis.) [Čitalnica v Stnirju. Italijan, kultura. Kontrabandirji pazite P Dne 14. februvarja t. l.je čitalnica v Šmarju pri Kopru priredila svojo veselico. Odbor čitalnice je povabil k veselici vse svoje ude domaće in zunanje. Če tudi dvorana, v katerej je čitalnica imela svojo vesel co, ni dosta prostorna In Bog m vedi kako veličanstvena, vendar j« bila lepo in ukusno okrašena. Posamezni govori, petje, domaČa godba, predstava, tombola in potem ples, vse se je lepo In v popolnem redu izvršilo. C ist in poštenje vsem odbornikom Šmarske Čitalnice. U leleževalo se je pri veselici veliko Število povabljenih gostov iz Kopra, iz Dekani (pevski sbor), iz Marezige, Trušk in iz Paunjana. To je hvale vredno. Z slogo rasto male stvari, a nesloga i največje uniči. Kakor v vsakej pšenici ima ljulja, tfiko je tudi mej dobrimi in poštenimi S:aarci hudobnih in lahkoumnih ljudi. Tu le primera: Dokler se je veselica na-ualjevala v popolnem redu in pravem veselju, zunaj nekateri neotesanci niso d>l: m ru, namreč drii so se z italijanskim k IČanjem in sicer v samcj bližini čltal-niške dvorane. Zijali so in kričali po kr-njelsk : da ghe el dao paron Mičel . , . . in ... . Slovencem In druj smradni fa-k i tiski izrazi so se slišali. To je neverjetno, kako ti prosti in neotesani smrkavci znajo spoštovali sami sebe. Še nekaj druzega so napravili ti divjaki ost'upeni z laško kulturo, namreč ko so gostovi bili pri večerji, takrat je nek divji in prosti lupež razrez ti »so kožo na k(<č>j, na katerej so se dopelj tli gostov! iz Kopra. Da je uže mej mirne in poštene Sinarce prodrla takšna fina in visoka kultura, kikoršoa se nore očekovati samo v Draguču in v Buzetu, do z i »j nismo znali. Šmarci, gledajte, da te sramotne ju drže in neumne Smrkavce privedete na pravo stezo : avoje sinove in hčere gle dajte izobraževati in podučevati o sve n, kar je lepo m pošteno, a liške in furlanske smutljivce podite iz svoje sredine. VaJi otroci ne smejo občevati s takšnimi pokvarjenimi osebami, od katerih ne slišijo, kakor: ost . . madona, p . . . Dio, p . . . Gesu, maledeti ščavi itd. Gledajte biti v miru in bodite složni mej seboj Slovenci, molite se pobožno skupaj Bogu, delajte marljivo, ponašajte se pošteno, zahatljujte Fe veselo in nedolžno tudi skupej in zapomnite si dobro, da oni, kateri ima|o vedno na ustih tako grde kletve, oni nemajo Boga ni poštenja, njih se Čuvajte, kakor črnega hudiča. Kmetiee, ne prodajajte kave pod kon traband, ker vam se more pripetiti velika nesreča. Čujte, kuj se je zgodilo ubogej kmetici iz koperskega okraja. Neka uboga kmetica je dobila nekaj tnalo kave, to se ne ve, kako in od kega in jn nosila p-o-davat po hišah v Kopru. V s^ojo veliko nesrečo pride s kavo v biŠo finančnega nadzornika gospoda Z. — Dekla tega gospoda javi svojej gospodinji, če žali kupiti kave. G. nadzornik Z. kateri ie to slišil. poteče sam na vrata in reče kmetici: Počakaj žena. da gospodinja vstane, bilo je zjutraj. Mej tem pošlje pridni nadzornik deklo po financarje. v malo minutah pridejo Una iicarji; konfisciraj o kmetici kavo in jo peljejo v zapor. Ubo<>a kmetica vsa prestrašena ostala je v zaporu štiri dni, namreč dokler se je gosp fi i. nadzornik Z. prepričal, da je resnično ime, katero mu je uboga žena povedala. Globa, katero bode morala plač iti, precej je velika. Promislite vi kontraban dirji, koliko strahu je morala podnesit ona uboga žena, a nje mož in mali otroci kaj so mislili štiri dni o svojej materi. Znano ja vsakemu, kateri se dopelja s parnikom iz Trsta v Koper, da gospod nadzornik Čini preiskovati skoro vsako kmetico, Če tudi ni nobene sumnje, da dotična kmc-tica nosi kontrabant, ali da g. nadzornik tudi izven svoje ura trnje in pač v svojej h ši zna tako dobro loviti kontrabandire, tega nismo znali. Ali postava je za vs?* ednaka, za meščane in za kmete, za uboge kmetice in bogate meSčanke. Ali vsi božjlj ali vsi vraŽjil Iz Predloke v koperskem okraji v nedeljo 14. feb. — Veselo se spominjamo koncem leta obletnice, ko se nam je namreč v prvo razlegala beseda božja z nove, krasne lece, in to toliko več, ker je ona res privabila v cerkev še mnogo krasnejši veliki altar in križev pot. Danes opazimo na leci našega preč. g. dekana iz Doline, koji je prišel blagosljavljat imenovani altar. Kako milim in ganljivim glasom nam slika zasluge človeka, delujočega v povzdigo i čast službi božji, a vse to v najprimernejih prilikah iz zgodovine. Njegov iskreni govor vzbujal je na ogromno Število zbranega l)ulstva toliko pozornosti, oziroma vtiska.da so niegove sladke besede nafile v srcih ljudstva pravi vspeh, kajti darovanje za cetkev je bilo bogato (nad štiri n pedeset gol.) Po dokončanem govoru je bila slovesna sv. maša, katero je bral g. dekan, in katere se je udeležilo mnogo č. g. duhovnikov in druzega ljudstva iz sosednih duhovnij. Vršilo se je vse v najlepšem redu. Mej sv. tnaŠo so krepko odmevali to piči, naznanjajoč ljudstvu preimenitni danblagoslovenja sedt-ža Najvišega. Le škoda, da vsled nekoj h okolnosti ni mogel priti neki pater iz Pizin , da bi blago slovii križev pot, kar se pa prihodnjo nedeljo izvrši. Po slovesnem popoldanskem blagoslovu je nek.j naših pevcev poz ira« vilo odhod velezastuženega g. dekana, kateri je tuii hvaležnim i radostnim srcem sprejel njih u danost. Sedai pričakujemo v kratkem še dva stranska altarja; tako se v malo letih v našej cerkvi nadomesti vsaki nepopolnost z lepim okrasjem, da bode i ona z enako krasoto veselo poz dravljala svoje sosedne sestrice. Na noge, liuhi bratje 1 Pokazali ste s tem, da v Vaših srcih tli prav;« iskrica goreče ljubezni do služne božje. Le tako napre), veliki del vojske je uže premagan, a da bole ostali del uničen, treba požrtvovalnosti i prave vstrajnosti, tako si zadobile dvojni venec: hvaležnost Vaših poznejih unukov i nevenijiv venec večnega živeuja. Domač© in razne vesti. Alestnl zbor je imel sinoči sejo in na preilog ura. Angeli-ja z veliko večino zavrgel volitev g. Živca v V. okraju. Glasovali so vsi Italijaui za uničeni« volitve; okoliški poslanci, razun Kržanca, k' Je tudi s Lahi potegnol, pa so glasovali proti. To glasovanja je najsijajneši dokaz, na kako nizkej stopinji pravicoljubja so Tržaški Italijani sploh. Ker denes nemirno prostora, bomo prihodnjič o tej stvari obširneje govorili. Pomagal ni nič niti proti-protest 215 volilcev. Pa bo pomagala nova volitev! Protest proti protesta. Mi podpisani volilci V. okraja slovesno pro-testujerao p oti protestu, katerega so ne- kateri so volilci z Opčin podali mestnemu zboru, v katerem protestu zahtevajo, da se vol tev g. M. V. Sehivitz-a zavrže. Mi vsi smo pripravljeni pod prisego svedočiti, da se je volitev g. Schivitza popolnoma redno brez pritiska izvršila in da se je sila rabila le od strani agitatoriev za Da ne!a, kar na najlepši način dokazuje zt-toŽba podana pri c. kr. okrajnej sodnlj' proti hlapcem g. Danela, ki so 2 volilca za g. Schivitza nevarno ranili in open«ke in druge volilce na lastnih vozeh vozili k volltvi v Trebče. Tudi nam je znano, da so oni protest podpisali mnogi nevolilci. Mi podpisani volilci zahtevamo, da se postopa pravično in volitev g. Scuiwitza potrdi, kajti drugače bi morali obupati nad pravicoljubnostjo one korporacije, ki ima odločevati v tej zadevi. Trst 13 februvaria 1886. Sledi 205 podpisov volilcev z Opčin, Treblč, Padrič, Gropade in Bazovice. tle prištejemo Se 8 podpisov na uže poprej javljenern protestu od Piščancev, teiaj je vseh 213, pa pričakujemo še en protest z okolo 20 podpisov, torej bode skupaj 233 podpisov proti Danelu, mej njimi tudi mnogo takih, ki so prisiljeno podpisali Danelov protest. Na, Mirković I Umrl je v Gradcu dr. August Olivo, notar v Trstu. Mož je b i uže več Časa na duhu bolan, zato so ga poslali v Gradec. Rajnki je v Vipavskej dolini dobro poznan, m je bil v Trstu edini notar, ki je znal še precej slovpnsk^. Veliki ples slovanske čitalnice v Trstu bole denes, v soboto 21, t. m. zvečer. Pričakuje se k. temu plesu mnogo odličnih gostov, tudi zunanjih Veselica ženskega oddelka delalskega podpornega društva boUe pustno nedeljo, to je 7. maroja t. I. v velikej dvorani «Monte Verde«. Kakor se sliši, bole nopiej koncert z igro, potem pa ples. Skrbelo se j" nekda za izvrstno sodbo (orkester) in piesal se bode tudi kotiljon. Več o tem v kratkem, ko poizvetno, kaj vse pripravljajo gospice odbornice za to veselico. Ker uže govorimo o ženskem oddelku cvetočega društva, naj omenimo, da se je ta oddelek v zadnjem času zdatno pomnožil in to k ljubu nasprotnej agitaciji in nasprotovanju gotovo najbol| važnemu slovanskemu društvu v Trstu. Prvo društvo vojaških veteranov Iz Trsta In okolice. V nedeljo 14. matcija prib. mesec ob 9. uri predpoldne bode v gledišču »Fenice« VII. redni občni \fior. Pred zborovanjem ob 8. uri bo v cerkvi sv. Antona novega sveta maša za zamrle ude minolega društvenega leta, h katerej se povabljujo gospodje častni društveniki, prijatelji veteranov in vsi veterani. Dnevni red: Predsednikovo poročilo. Poročilo blagajnikovo. Poroč lo računstve-nib pregledovalcev. Predloga predsednika. Predloga računstvenih pregledovalcev. Predloga društveuikov. Volitev novega odbora. — Predlogi društvenikov se morajo pisani predložiti vodstvu vsaj 8 dni pred občnim zborom. Zt društveno vodstvo in raČunstveni pregled Viljem vitez Mehe, c. k. stotnik. I»ve noiarskl služb! sti Trstu razpisani za notarjem dr. Zorzi in dr. Olivi, ki sta umrla. Ali se ho pri podelitvi te službe pač na to oziralo, da jo dobi k lo, ki slovenski zna ter ima tudi voljo, slovenski uradovati? Doslej smo imeli samo enega notarja v Trstu, ki je nekoliko znal slovenski, a ni uradoval v slovenskem |e-ziku, če tudi je dobil službo le na proš-nio nečega slovenskega državnega poslanca. Mož je zdaj mrtev, m našim poslancem p ipoočamo gorko, da se brigajo za osobo katera bo prosila, da pride na njega mesto. Ufa L.loydovem parnlku Me-dea je 15. t. m. ko je ml v Benetkah, vstal ogenj, ki se je tako razširil, da so ladijo morali potoniti, ker sicer bi bila popolnem zgorela. Škoda je velika, ker je zgorelo v ladijnein truplu mnogo blaga in je tudi ladij« sama zelo poškodovana. Vzdignoli so jo zopet iz morja s tem, da so vodo iz nje trupla izsesali in pripeljo jo te dni v tržaški Lloydov arsenal, u a po ognji poškodovane del« popravijo. Tržaške novosti: Rudtikarji hermetujejo te dni. da je veselje, na magistratu je zdaj kar Turško gospodarstvo; podestase domišljuje, kako t)i se maščeval za lanske ufiščade«, kar je tudi naravnost povedal v nastopnem govoru. Pri vsem tem se tem ljudem vse uklanja, posebno pa v rumeni hiši; po-desta bo potrjen, Angeli, Baškovič bodo zvonili veliki zvon, itd. ira I Kultura. Včeraj popoludne je tiskar Levy, lahon, na javnem trgu pretepel znanega gospodarja glasovite »Saloharde« ir. Giatto, moža brez obraza. Ciatto je sicer zaslužil še si ibše; toda vsa stvar kaže, da se lahonska inteligenca ne sme penašali s posebno omiko in finobo. Ciatto je dolžan tiskarju Leviju, zato ga je nekda tepel, dolžan je tudi našej tiskarni, pa naš tiskar vendar še ne drži Glatto-a vrednega svojega korobača. Nesreče. 13. letni dečko Leopold Lo-vrano bil je v č-trtek zvečer po Tramway-u povežen ter so ga morali na pol mrtvega nesti v bolnico, 83 letni Peter Krigar s$ je predvčerajšnjem v ulici Toro kar nakrat /grudil na tla o i slabote in se močno rar.ii na glavi; na pol mrtvega so ga nesli lomu. Tudi neko staro žensko so našli te dni na ulici na pol mrtvo. 77 letno vdovo Ebsabeto Lona iz Ljubljane so našli v četrtek mrtvo v svojej postelji. Izpred porotne sodnye. Nek fakin po imenu Turko se je pred par meseci en večer v nekej krčmi na Belvederji bahal s petakom in ga gostom kazal. K malo potem je odšel in 2 druga fakina za njim; poleg železnične postaje ga ustavita tn mu se silo od vzameta bankovec od 5 gld. Policija je kmalo poizvedela, dasta Turkota oropala dva fakina, 241etni Fr. Mozetič in pa 26letni Anton Vidaii, oba Tržaška Inmpača. Porotniki so oba kriva spoznali ropa in sodnija je prvega obhodila na 6 in pol, družeča na 6 let težke ječe. — Trgovec se žitom Franc B imano iz Kopra bil je zatožen sleparskeg i fall-menta, ker je svojim upnikom o itegnol po slepariji skoro 14.000 gld. B I je spoznan krivim in obsojen na 5 let težka ječe. Zagovarjal ga je imenitni dr. Gnn-bioi. Ne hodile v Ameriko! Zvedeli «mo slučajno, da nek Martin Blazuik iz ŽuženLerka napravjja Dolen;ce, naj se iz-sele v Ameriko v Colorado. Ljudem obeča zlati: gradov*, ali plačan je od posebnih agentov tukaj v Trstu, katerim se je tudi priporočil za »šenk«, ker jih nekda dosti napravi v Ameriko. — Naj se ljudje za božjo volio nedajo zapeljavati po agentih: v Ameriki je le za pridne, znaj iijive, de-lalne ljudi, ki tja pridejo s kapitalom, mora kaj kruha i za uboge pa je — grob. Kmetijsko predavanje. Go-* spol profesor Kramar bode v nedeljo 21. t. m. pre laval v Skopem, po popoludaiiBkej božjoj službi o kmetijskih stvareh. Pevsko In bralno društvo Lira V Komnu priredi veselico v nedejjo 21. februvarja 1886. v prostorih g. Al. Štre-kelja v Komnu. Spore i 1. Dr. B. Ipaveci ■ Slovenec sem«, poje moški zbor.2. Pozdrav go^or. 3. F. S. Vilhar: »VeČernia« poje mešani zbor. 4. Deklamac ja, 5. F. S. Vilhar »Uzvor« poje mešan zbor. i). Igra »Kateri bo«, 7. H. Volarič: »Vesela družba« poje mešani zbor. Začetek točno ob pol uri zvečer. Vstopnina za ud i 20 k ', za neude 30 k. Po besedi ples, pri plesu bode sviral goriški glediščni orkester. Vstopnina k plesu 1 for. Čisti dohodek je namet jen v nakup društvene zastave, z.i to fu? velikodušnosti ne stavijo meje. K obilnej udeležit vi uijuono vabi. Odbor. Vabilo k plesu, katerega priredi prostovoljna požarna bratnba v Vipavi v dan 21. februvarija 18S6. ob 7 uri zvečer v prostorih narodne čitalnice v Vipavi. Društvenim namenom v prid blage volje prepuščenih. Godba Peineit. Vstopnim 1 gl. za gospode. Vljudno vibi Odbor. Popravek. Na dopis iz Pod^rada v 13. Šle v. Einosti smo prijeli popravek od g. Inženirja samega, češ da ni bil kriv zakasnenega izplačila delavcev pod g rajski cestni oglednik, ampak slabo vreme, katero ni puščalo, da bi gosp. inženir, ki ja prišel le do Materije, na ialjev il svojo pot do Podgrada, tudi da ni 1> h '.treba, da fo prišli vsi delalci čak -t na plačo, ampak da je bilo zadosti, da so poslali župane in da dnina znaša v resnici le 60 in ne 62 soldov. Tržno porodilo Kava — cene nespremeniene. Te dni ie prodalo 1300 vreč kave po fr. 46 do 55.— 2000 vreč Sanlos po fr. 4S—57. — 300 virč Java M • 1. po fr. 58—02. — 50 •vreč Moka po fr.95—102. Sladkor — sl iba kupčija po nizkih cenah, blaukor v vrečah se prodaji po for. 20-50 do 24 25. Sadje — še precej dobra kupčija. Pomeranče, limoni i. 2.50 do 6, man iljl f. 80 do 85, fige v vencih f. 13, rež či fr. 6.50, opaša f.22 do 24. cvebe f. 18 do 23, Eleme f. 26 do 3i, »ultanlna f. 28 do 40. Olje — slabo obrajtano, vsi d česar so tuui cene šibke; namizno se dobi po f. 56 do 72, je.1 Ino po f. 39 do 44 bombažno po f. 29.50 do 31. Ker je bombažno iako po ceni, bo gotovo tudi oljkmo je-nlno, v katerega navadno 'I, bombažnega mešajo; torej s-e denes mor«1 .lobni v Trstu tako mešano olje po f. 34 do 36. Petrolje — v dobrem ob raj t u po f. 10. Domači pridelki — fižol se prodHja -mis, predenino, cheviot, tricot, ogrinjuče za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoma klfUuorljeno IV — 1066 - f a briška zaloga v Brnu. Vzorkl franko. Vzorki ^ogledniki) r.«zpo-šiljavajo se gg. krojaškim mojstrom nefrsn-kovano. I' o S i l j a t v h proti pov-Z h t j i čez 10 gl f r a n c o. V zalogi iinam sukna vedno za več nego 150,0')0 gld. a. v. in umeje se, da mi pri Vrliki svetovni trgovini ostane muogo Mik-neiih ostankov, dolzih od 1 d ■ 5 metrov, in sem tur. j primorao, take ostanke po j a k o nizkih f a b r 1 š k I h cenah razpečavati. l'iorAj od teh se ne morejo ruz-pošiljati, zamenjavajo se pa ne ugajajočl ■ostanki ali se po Sije denar nazaj. /Opomniti je, da druge lirme tudi uenjav jo ostanke, ali proti slabšemu blugu, denar sd pa nazaj ne da/. Vsled posnemanj po sleparskih firmah »m primoran posluževati oglašanja ter prosim p n. občinstvo da se spominja moj« soltdne Jirine ter da me počasti z obilnimi naročbami na koje bom vedno pnzll. Dopisi vspremljejo se v n» nišk' ni, češkem, og rskem, poljskem, italijanskem in Irancookem jezik« i 1—30 Trgovina A. Mayer-ja F*i vem -v stelenicah naprava na paro LJUBLJANA. Cesarsko, Exportno n Ilock-pivo v zaboj h z 25 in 50 stekl. 18—52 Z ti* se zalogarji v vetjih krajek. posebio«! c. k. priv. in odlikovane tovarne ROMANA VLAHOVA V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S. Lazzaro I B Prijeten, krepčalen liker, odlikovan se ilatlai kolaj-roriI ln dlploaiaml na razstavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd. Ta iz jagod Jaslsorss co-■onlo in tfiSrčIb loljiič napravljeni liker je prijetnega okusa. Jako pospešuje prebav-Ijenje in ne rabi z dobrim uspehom za krepčanje osla belih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na živce, možgane in na hrb-tanec. Prodajo na debelo preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trsti. Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalnicah likerjev in sladčičarijah. Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v katerej je vtisnena firma, potem po samahi i grbom in po malem ovitku z autografovano firmo Romano Vlahov. 31 — 48—15 b',1.500'-7,342.780"3ii 267 601 - 16,954.118-57 mmmmmmsmmm Riunione Adriatica di Sicurtž v Trftiu Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnloa In reserva društva dne 31. daoambra 1883 Glavnica društvn gld. 3,300.000'- Reservni fond oo dobičkov » 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na ŽivlikrenUrP150.000' — re«e iRjzaeni fond potie epremikanja vrednostih efektov ssmijna reserva vse h oddelkov • eserva za škode • V portfelja: Premije, ki ?e imajo potirjati v prihodnjih letih . . . i Skupni znesek v; h škod plačanih odi. lo38 do 1883 gld. 114,919.847 01 Urad ravnateljstva 3—24 Via Valdirivo, fct. 2 (v lastnej šihi) 51 Negubite vremena O I svietskih konjakih gunjevah, koje Jam ja na dražbi fza polovicu vriednofiti kupio, i kojih se razprodalo u sve krajeva svieta, dajrm dok jih Imad« »a skladištu za samo for. 1*5 O Konjske gunjeve bi raznimi bojadi-Ranimi rubovi, de. bele k h no daska, iiuga 100 cui., ši-i'tikel.'JO crn. upravo nerazk'd ve : 1. vrst po f .r. 175 najbolja l. vrst fr. 195 no koma m 500 Duc. žutodlakavih gunjevah za kOčije raznobojnih crtah irobovah, vrlo velike i fibe for. 3 nomad. Os btto vriedne za *'l'Rtniks koč jih. Imadeiu takodjer 400 kom. svilenih pokrivaCah za krevet iz naifinije Buretsvil»- u uajkrasnijih hojah, crvene, modre, Žute, zelene, smedje, za najveće krevete komad for, 3*50, a jedan par for. 650. U tooiem uredu imadem na stotine zahvi.lnieah i natučbah od najuvaž-nlj h osoban. » nekoje od tih jesam jur obielo-oanio. druge koje ću prigodom objelodaniti može svatko kod mene razviditi. Sve što nekonvenira uzme se natrag bez prigovora. Opomena. Opominjem svakopa, da s.- ćuv ju onih L'unjovah odanih tvrdkib, koje R" boje R*oj naslov u oglasih objelo danit*. Tko želi dakle imati dobru i solidnu i obu, neka se obrati na tvrdku ode. kr. trgovačkog su la nrotokoliranu J. H. Rabinovicz Wien Hintere Zollamtstrasse Nr. 9. !IIB. One vunjeve. koje itu-ijaiu drugi po f>r. 1*50, for. 1-60 prodajem ja po for. 1 20 no koma lu, 1=6 ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti po JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si človek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič družeča, nego Škodljivaimes. Edini Jerazalemakt bal« Kam si ie zagotovil vsled svoje priprosta sestave, odločno oživljajoče in želodčne žive« hitro krepčalne m >či pravio* predn»»ti na i vs**mi dosedaj v tej itroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi sč vsakim dnevom veče praSanje po njemu. Ta baliam bojjat na delajoČih snovih kineSke robar-bare, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega upliva na prebavljenje ni {iiČenJe, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebivljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti nejeSčnosti, zabasanju, »mrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju. Steklenica z navodom vred stane 30 novcev. 20—10 6LAVN0 SKLADIŠČE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladišča v Trstu v lekari.i G. B. Rovis, ni Reki v lekarni al Reden tore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zniti. v Tomlnu v lekarni E Palisca. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in nI treba mnogih besedi, da se dokaže njihova t *j , , čudovita moč. Ca se le rabijo ■nekoliko dni olajSajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniSe lelod&ne bolesti; Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na Htnh in na vranici, proti črevesnim boleznim In proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnost h, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo 53—43 Prodajajo se v vseli glavnih lekarmcah na »vetu ; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karmci Cristofoletti r Gorici, r trstu v lekarni B. Zanetti i G. B. Itovit, G. B. Faraboschi in il. Kavastni. F.nii steklenica stane 3(.i novcev. V arovati se j« pokvarjenih posnetkov, s katerimi se za volj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo go ijura, dasi nimajo nobene moči in vrednosti Zmaga obrtnije! . y*Jted sp^jetja popolne zaloge ene najboljših tovarn, ki j« konci preteklega leta prenehala, sem v stanu prodavati naslednjo robo tako v ren6, da se še nikoli kaj ena-k ga ni slišalo. Jaz dam za sramežljivo ceno, ki skoraj niti za delo ni zadostna, numreč samo za 2 for. 25 kr. jedno neobično gorko, dobro narejeno gost -in lepo OBLEKO ZA GOSPODE (takozvano tigrovo suknjo), n« obhodno potrebno vsakemu možkeinu, ubozemu in bogatemu, kajti podaje se vsakemu stanu Ta dobra trpežna obleka se dobiva pri nas v vsaki velikosti, za vsak stas, tur zadostuje povedati dolgost koraka in široko« života da se vdobi dobra suknja. Kdor se hoče tednj ohraniti zdravega lerlju. i svojo denarstveno moSnjio.o ter hoče imati dobro in gorko obleko, „ftj s| jo pred mogoče naroči kajti zaloga bode kmalu pokupljena. Samo for. 3*50 Nar-jena obleka za gospe ii«oče najnovejših in najlepših obrmceT koji tden driizegii v lepoti ptesegnjo, lejte fantazije in cvetiee, im-bockani nli nukockani. tr-eir.i močni kalmu k in modni barhantl, v najlepših niijmodernejših barvah, sivi, modri, črnkasti, v razno-lifinih temnili nuancah, narejeni so po zimskih krojih, iu stane — jedna enaka oni kojo predstavlja podoba, dobro narejena lepo okrašena gorka, modema, 'epa ziniNka obleka za KONpo dokler j- Aa kaj zaloge ►tuna le for. 3*5(1, ali pu enako opravljena samo iz fltiejše robe narejena for. i'50. Tu noša obstaja iz Široke haljnie iu temu prlležajoČe, lepo urezane stnsne janke. Razpošilja z poštnim povzetjem Feketova znlocja robe < v notranjih deželah narejene Be6, H ' n itdhmtrfttrHSMi Nr. 18 26 Svarim pfed enakimi posameznimi ponudbami. 4—6 "H 5 2 S oo o 2 « g a. % .S J X, cu Josp t Gabr. Picoli-ju, lekarnlčarju v Ljubljan Na lahtevanje potrjujem, da sem Vaš cve za Želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v Želodcu in Zlati žili 28—50 Ljubljana, mesec januar 18R4. Dr Emil titei pl. StUckl, e. k. vladni BTetovalac in delelno-ssnitnet poroBevalee. Podpisani potrjuje, da ima želodeči)a esenca ljubljanskega lekariučarja Piccoli-ja hitre in prečudna zdravilne moči. Z njo ozdravilo Jo mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi sa jedno steklenico ŽelodeSne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, Župnik-kan. Plominj, Primorsko. AntirrlisviRon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostoboljl, hromotl delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Pastlll« sasUniMk«; (kolesci zoper gliste) Izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 košč. 50 kr. 1000 kolč 5 gld. 2000 6 gld. Sallolln« pastlle prsti prehlajen]« najboljši pripomoček proti davicl (difteritis), plučnim, Ersnim in vratnim bolečinam, zoper kašeli in ripavost. Škatljica 20 kr. Zeliščni prsni slrop. Ta iz zdravilnih zelišč Izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, hripavostl, dušljivemu kašllu itd. Odraičeni naj vzamejo 3 do 4 Žlice vsaki dan, otroci 9a toliko žličic. Steklenica 86 kr. Tm navaden«, Kakar via druga zdravila M zmlrsj frlina dobe v lakarnl 6. Piccoli-ja «pri angelu» v t,jubljanft ^iJJJJjJP^^ na Dunajskej cesti, kder se naročila tako po poitl proti povzetji Izvršujejo. Uže veC 87 let obstojefia c. ti ari tvornica za žebrake in koce poprej Liehteiiauerja udove in sinov razpošilja po svojih dunajski zalogi konjskih žebra k lpo o 1111. dolgih, 1»« otm. Mls*oklli, ne po končljive kakovosti, temne barve, sa živejšimi krajci po tflll. I BO se zavijanjem vred. Dalja prodajemo, dokler Še ziiloge belo barvane konjske žebrake 2 metra dolge ;in 1 i pol metra široke z šterogubnimi plavo rudečimi ali temno ru-d.-čimi krajci nepokončljlve bnže po sili. S50 't. zavlikom vr«»d Kdor jih vzame 10, dobi jed-