Odnos učencev do sošolcev s prilagoditvami v osnovni šoli Pika Drobnič in Luna Steiner, osnovnošolki, OŠ Vodmat Mentorica: Mateja Sitar Zevnik Somentorica: Maja Drobnič Radobuljac Slovenska zakonodaja omogoča prilagoditev pouka učencem, ki zaradi drugih obveznosti (umetnost, šport) oziroma posebnih oviranosti ne zmorejo opravljati šolskih obveznosti na enak način kot preostali učenci. V šoli sva opazili, da imajo učenci različna mnenja o sošolcih s statusom in odločbo o usmerjanju. Želeli sva oceniti odnos učencev zadnjega triletja os- novne šole do učencev s statusom ter učencev z odločbo. Spletno anketo sta izpolnila 102 učenca zadnjega triletja osnovne šole. Rezultati so pokazali, da imajo učenci do sošolcev s statusom in sošolcev z odločbo pozitiven odnos. Do slednjih imajo statistično značilno bolj pozitiven odnos kot do prvih. Ključne besede: odločba o usmerjanju otrok s druge učence in da se kljub morebitnemu pad- posebnimi potrebami, status športnika, status cu šolskega uspeha ne bi odrekli športu (Sinožič, umetnika, odnos vrstnikov, predsodki Kralj in Potočnik 2010). Učenci sami poročajo, da lahko razlike pri obrav- Leta 2016 je osnovnošolska raziskovalna naloga navi v šoli med njimi ustvarjajo trenja, ki jim botru- preverjala, ali učenci s statusom športnika pozna- jejo predsodki in občutek neenakosti. Leta 2010 jo svoje pravice in obveznosti in ali njihovi učitelji so učenke OŠ Hudinja v raziskovalni nalogi anke- upoštevajo njihove pravice ter sankcionirajo neiz- tirale učence predmetne stopnje petih osnovnih polnjevanje obveznosti. Rezultati te raziskave so v šol in ugotovile, da si status športnika večinoma grobem pokazali, da učitelji poznajo in upošteva- uredijo fantje, da na dan porabijo v povprečju eno jo prilagoditve učencem s statusom športnika ter uro časa za učenje in dve uri za šport. Poročali so, da znajo ukrepati v primeru kršenja pravil statusa. da jih učitelji občasno obravnavajo drugače kot Ugotovili so, da tudi učenci s statusom športnika 53 Didakta ŠOLSKA TEORIJA poznajo svoje pravice in dolžnosti, hkrati pa se za- Anketiranci vedajo, da lahko ob neupoštevanju le-teh pride V raziskavo je bilo vabljenih približno 220 učencev, do prenehanja statusa. Poročali so, da bi neka- ki so v šolskem letu 2019/2020 obiskovali 7., 8. ali 9. teri učitelji poostrili kriterije za pridobitev statusa razred. Stari so bili od 11 do 15 let. športnika, večini pa se status ni zdel potreben že v osnovni šoli. Menili so, da se na ta način spodbuja Vprašalnik za učence kampanjsko učenje (Zupanc in Žohar 2016). Vprašalnik je bil pripravljen v obliki elektronske an- kete preko spletnega portala 1KA (https://www.1ka. V primeru, da so bili prepoznani kot nadarjeni učen- si). Pripravili sva ga raziskovalki s pomočjo mentoric ci, je Juriševičeva v raziskavi poročala, da ima 1,3 % in staršev. anketiranih osnovnošolcev vtis, da jih vrstniki zato bolj spoštujejo, 3,2 % pa, da jim zavidajo. Na splošno Preverja možna stališča učencev do sovrstnikov, ki so bili učenci s statusom osebno zadovoljni in so so predstavljena v Tabeli 1. Odgovori na vprašanja so bolj verjeli vase kot pred podelitvijo statusa (Juriše- potekali preko stopnjevane lestvice odgovorov, ki so vič 2021). Raziskava na vzorcu 763 učencev rednih opredelili, v kakšni meri se anketiranec strinja s pre- šol v Sloveniji, ki so jo izvedli Novljan, Jelenc in Jer- dlagano trditvijo (1 – Sploh se ne strinjam; 2 – Delno man (1998), je ugotovila, da imajo zdravo razvijajo- se ne strinjam; 3 – Niti se strinjam, niti se ne strinjam; či se otroci pozitivna stališča do otrok s posebnimi 4 – Delno se strinjam; 5 – Popolnoma se strinjam). potrebami, saj je bila več kot polovica pripravljena žrtvovati svoj prosti čas za pomoč tem vrstnikom Učenci so imeli možnost podati tudi opisne odgo- pri šolskem delu. Raziskava, ki so jo v Sevnici opravili vore pri vprašanjih. z 242 učenci četrtega, petega, šestega, osmega in devetega razreda iste osnovne šole, je ugotovila po- Analiza podatkov zitiven, razumevajoč in toleranten odnos do otrok s Za analizo podatkov je uporabljena opisna statisti- posebnimi potrebami. Učenci so bili naklonjeni in ka in osnovne statistične metode analize podat- pripravljeni sprejeti drugačnega otroka in so mu bili kov. Uporabljena so bila orodja spletnega portala pripravljeni tudi pomagati (Lisec 2007). 1KA (https://www.1ka.si) in program Microsoft Excel. Odgovore anketirancev na posamezna vprašanja Kot nama je znano, do sedaj še nobena raziskava ni o stališčih do učencev s statusom in učencev z od- primerjala odnosa učencev do sošolcev z obema vr- ločbo sva primerjali s statističnim T-testom. Razlika stama odločb o prilagoditvah pri pouku: s statusom povprečnih vrednosti, kjer je p-vrednost manj kot perspektivnega ali vrhunskega športnika ali ume- 0,05 oziroma 5 %, se šteje za statistično značilno. tnika in odločbo o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. REZULTATI Predvidevali sva, da odnos učencev do sošolcev s Udeleženci raziskave prilagoditvami pouka ni nevtralen in se razlikuje Anketo za učence je rešilo 34 učencev sedmega glede na to, ali imajo slednji status ali odločbo. razreda, 53 učencev osmega razreda in 15 učen- cev devetega razreda, skupaj torej 102 učenca. Od METODOLOGIJA tega je bilo 66 učenk in 36 učencev. Od vseh ima 14 učencev status perspektivnega športnika, dva Potek raziskave status vrhunskega športnika, en status perspek- Raziskava je bila izvedena v Osnovni šoli Vodmat, tivnega mladega umetnika, en status vrhunske- Osnovni šoli Poljane in Bolnišničnih šolskih oddel- ga mladega umetnika ter 10 učencev odločbo o kih OŠ Ledina. Pred vključitvijo v raziskavo so bili usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Dva vsi učenci od 7. do 9. razreda, katerih starši so se ob učenca se glede statusa ali odločbe nista želela pričetku šolskega leta 2019/2020 strinjali s sodelo- izreči. Ostalih 72 učencev pa nima ne statusa ne vanjem svojih otrok v raziskavah v okviru šole, se- odločbe. znanjeni z namenom in vsebino raziskave. Vsak je na svoj šolski elektronski naslov prejel pojasnilo, ki Primerjava odnosa učencev do učencev s sta- je vsebovalo kratek opis raziskave in povezavo do tusom in učencev z odločbo vprašalnika. Vsi udeleženci so v anketi sodelovali Kot vidimo v Tabeli 1, se učenci v povprečju stri- prostovoljno in anonimno. Vsi anketiranci so se za- njajo s trditvami, da sošolci status potrebujejo, da vedali, da lahko od sodelovanja kadarkoli odstopi- je pravično, da imajo status, da bi bili uspešni tudi jo. Protokol načrtovane raziskave je bil predstavljen brez in da si prilagoditve zaslužijo. Ne strinjajo se s Komisiji Republike Slovenije za medicinsko etiko in trditvami, da učencem s statusom zavidajo, da se je za raziskavo prejel soglasje št. 120-108/2020/3 in jim smilijo, da menijo, da so neumni, in da ni pra- 0120-108/2020/6. Raziskava je potekala od junija do vično, da imajo status. Glede tega, ali jim status konca julija 2020. pomaga ali ne, pa so bolj neopredeljeni. 54 Didakta Pri trditvah o sošolcih z odločbo o usmerjanju se v zavidajo, da se jim smilijo, da se jim zdi, da so neu- povprečju učenci strinjajo, da sošolci odločbo po- mni, in da bi bili uspešni tudi brez prilagoditev, da trebujejo, da je pravično, da jo imajo, in da si prila- jim odločba ne pomaga in da ni pravično, da imajo goditve zaslužijo. Ne strinjajo se s trditvami, da jim odločbo. Primerjava Vprašanja Povprečje N* St. Dev. p (t-test) Učencem s statusom zavidam (sem ljubosumen), ker ga nimam in nimam enakih prilagoditev. 2,4 78 1,4 1 < 0,001 Učencem z odločbo zavidam, sem ljubosumen, ker je nimam in nimam enakih prilagoditev. 1,6 80 1,1 Učenci s statusom potrebujejo napovedano ocen- jevanje znanja in ostale prilagoditve. 3,4 80 1,3 2 < 0,01 Učenci z odločbo potrebujejo dodatno pomoč pri učenju, podaljšan čas pisanja testov, napovedano 4,0 80 1,2 ocenjevanje znanja. Smilijo se mi. (status) 1,5 80 0,9 3 < 0,0001 Smilijo se mi. (odločba) 2,4 80 1,3 So neumni. (status) 1,5 80 1,1 4 0,24 Zdijo se mi neumni. (odločba) 1,7 80 1,0 Pravično je, da imajo status. 3,5 79 1,3 5 0,01 Pravično je, da imajo odločbo. 4,0 80 1,2 V šoli bi bili uspešni tudi brez statusa. 3,4 80 1,3 6 < 0,0001 V šoli bi bili uspešni tudi brez odločbe. 2,6 79 1,1 Ni pravično, da imajo napovedano ocenjevanje znanja in ostale prilagoditve. (status) 2,4 80 1,3 7 0,15 Ni pravično, da imajo napovedano ocenjevanje znanja in ostale prilagoditve. (odločba) 2,1 80 1,2 Glede na njihovo slabo delo in poslušanje v šoli jim sta- tus sploh ne pomaga. 3,0 80 1,5 8 0,02 Glede na njihovo slabo delo in poslušanje v šoli jim odločba sploh ne pomaga. 2,5 80 1,3 Zaslužijo si napovedano ocenjevanje znanja. (status) 3,2 80 1,4 9 < 0,0001 Zaslužijo si napovedano ocenjevanje znanja, podaljšan čas pisanja testov in druge prilagoditve. (odločba) 4,0 79 1,1 Legenda: N – število učencev, ki so odgovorili na vprašanje, * primerjali smo samo odgovore tistih učencev, ki so od- govorili na obe vprašanji!; St. Dev. - standardni odklon; t-test – metoda statistične analize, p<0,5 pomeni statistično značilno razliko. Polja z vprašanji, za katera meniva, da ocenjujejo negativen odnos, so v tabeli sive barve. Tabela 1: Vprašanja za učence, ki ocenjujejo odnos učencev do učencev s statusom in učen- cev z odločbo. Primerjava odgovorov na enakovredni vprašanji. 55 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Slika 1: Odnos učencev do učencev s statusom in učencev z odločbo. Primerjava odgovorov na enakovredni vprašanji. V prikazanem histogramu vidimo povprečje odgovorov učencev na navedene trditve o sošolcih s statusom športnika ali umetnika ter sošolcih z odločbo na lestvici od 1 – sploh se ne strinjam do 5 – popolnoma se strinjam. Vrednosti, večje kot tri, pomenijo, da se učenci s trditvijo v povprečju strinjajo, vrednosti, manjše od 3, pa, da se s trditvijo v povprečju ne strinjajo. * - p < 0,05. Ko sva primerjali strinjanje s trditvami glede učen- prijateljic zaradi teh statusov počuti slabše od dru- cev s statusom in odločbo, sva ugotovili naslednje gih in manj vredne«; »strinjam se z napovedanimi razlike, ki so bile statistično značilne s 95 ali več ocenjevanji znanja, s tem da lahko to učiteljice ka- odstotno verjetnostjo. In sicer, učenci se strinjajo, darkoli ukinejo, če učenci ne poslušajo«; »učenci s da sošolci bolj kot status potrebujejo in si zaslu- statusi se zelo važijo«; »da status v veliki meri izkori- žijo odločbo ter da je pravično, da jo imajo. Glede ščajo« (zadnji odgovor se je večkrat ponovil). na učence s statusom se manj strinjajo s tem, da učencem z odločbo zavidajo, da učencem odločba Opisni odgovori ob vprašanjih o odnosu do ne pomaga in da bi bili učenci tudi brez odločbe učencev z odločbo uspešni. Manj se se jim tudi smilijo učenci s statu- K odgovoru na ta vprašanja so nekateri učenci do- som v primerjavi z učenci z odločbo. dali še opisne odgovore: »je odvisno, saj nekateri te odločbe ne potrebujejo, jim ne pomaga in jo zlo- Učenci se v povprečju ne strinjajo s trditvami, za rabljajo«; »zdi se mi nepravično, da lahko dlje časa katere meniva, da ocenjujejo negativen odnos (tr- pišejo test tudi učenci, ki jim gre slabo, ker se nič ditve 1, 3, 4, 7, 8). Edino do trditve »Glede na njihovo ne učijo«; »ni pravično, da imajo odločbo vsi, ker slabo delo in poslušanje v šoli jim status sploh ne nekateri, ki jo imajo, lahko delajo kot ostali«. pomaga« so v povprečju neopredeljeni. V povpre- čju se strinjajo s trditvami, za katere meniva, da RAZPRAVA ocenjujejo pozitiven odnos (2, 5, 9) (Tabela 1). Z raziskavo sva želeli ugotoviti, kakšen odnos imajo učenci zadnjega triletja osnovne šole do učencev Opisni odgovori ob vprašanjih o odnosu do s prilagoditvami pouka. Po pregledu literature sva učencev s statusom ugotovili, da je v Sloveniji objavljenih nekaj raziskav, K odgovoru na ta vprašanja so nekateri učenci do- ki so ugotavljale odnos učencev in učiteljev do dali še opisne odgovore: »prav tako se nekaj mojih učencev s statusom (Juriševič 2012; Sinožič, Kralj in 56 Didakta Potočnik 2010; Zupanc in Žohar 2016), učencev in ci z odločbo zaslužijo in potrebujejo napovedano učiteljev do učencev z odločbo (Novljan, Jelenc in ocenjevanje znanja, podaljšan čas pisanja testov, Jerman 1998; Lisec 2007), še nobene pa, ki bi pri- dodatno pomoč pri učenju in ostale prilagoditve. merjala odnos učencev ali učiteljev do učencev z Učencem se njihovi sošolci z odločbo ne smilijo obema oblikama prilagoditev. niti se jim ne zdijo neumni. Ne strinjajo se s trdi- tvijo, da jim glede na slabo sodelovanje pri pouku Najini rezultati so pokazali, da se učencem v pov- odločba ne pomaga. Odgovori na te trditve kažejo prečju zdi pravično, da imajo nekateri učenci sta- na pozitiven odnos učencev do njihovih sošolcev tus, in jim tega ne zavidajo. Glede na to, da sva v z odločbo. To, da menijo, da ti učenci v šoli ne bi šoli dostikrat slišali, da ni pravično, da imajo učenci bili uspešni brez odločbe, pa lahko kaže na negati- s statusom napovedano ocenjevanje znanja, naju ven odnos ali pa, da dejansko opažajo, kakšne ovi- preseneča, da rezultati temu nasprotujejo. To lah- re tem učencem odločba pomaga premagovati. ko razloživa na dva načina. Mogoče večina tistih Zato lahko rečeva, da odnos učencev do njihovih učencev, ki tako misli, vprašalnika ni rešila. Mogoče sošolcev z odločbo ni nevtralen, temveč pozitiven. pa se jim v resnici zdi pravično, da učenci s statu- Podobno so ugotavljali tudi avtorji drugih raziskav som to možnost imajo, in se jim zdi nepravično, da v Sloveniji in tujini (Novljan, Jelenc in Jerman 1998; ostali te pravice nimajo. Zadnje razmišljanje potr- Lisec 2007; Frederickson 2010). juje tudi eden izmed opisnih odgovorov, ki trdi, da je v redu, če si lahko učenci s statusom določijo da- Iz rezultatov je razvidno, da učenci ne zavidajo so- tum za ocenjevanje, a to ni pravično do vseh osta- šolcem s statusom, še manj pa zavidajo sošolcem lih, ki te možnosti nimajo. z odločbo. Zdi se jim pravično, da imajo nekateri status, še bolj pa se jim zdi pravično, da imajo ne- Iz povprečnih odgovorov učencev, sodelujočih v kateri odločbo. Meniva, da je tako, ker si učenci bolj raziskavi, lahko rečeva, da njihov odnos do učen- želijo imeti prilagoditve, ki jih omogoča status, kot cev s statusom ni nevtralen, temveč celo poziti- pa te, ki jih omogoča odločba. Učenci so mnenja, ven. Podobno navaja pozitiven odnos učencev do da si sošolci s statusom zaslužijo in potrebujejo pri- učencev s statusom nadarjenih tudi Juriševičeva v lagoditve, še bolj pa so mnenja, da si to zaslužijo svoji raziskavi, opaža pa, da bi se v odnosu lahko in potrebujejo učenci z odločbo. Njihovi sošolci z kazalo tudi ljubosumje nekaterih učencev, ki tega odločbo se jim ne smilijo, še manj pa se jim smili- statusa nimajo (Juriševič 2012). jo sošolci s statusom. Učenci so mnenja, da bi bili njihovi sošolci s statusom v šoli uspešni tudi brez Najini rezultati kažejo, da se učencem zdi pravič- njega, niso pa takega mnenja za učence z odloč- no, da imajo nekateri njihovi sošolci odločbo, in jim bo. To naju ne preseneča, saj je možno, da večina tega ne zavidajo. Strinjajo se s trditvijo, da si učen- učencev razume, da imajo sošolci odločbo zaradi 57 Didakta ŠOLSKA TEORIJA lastnih oviranosti. Otroke s posebnimi potrebami ru, da se pokaže, da je to res pomanjkljivo, bi bilo se lahko nehote obravnava kot manj sposobne koristno o razlogih za prilagoditve njihove sošolce in se o njih misli, da v šoli ne bi bili uspešni brez poučiti. Raziskave namreč kažejo, da se odnos do prilagoditev. Fredericksonova poudarja, da tipično učencev s posebnimi potrebami izboljša, če njiho- razvijajoči se otroci otroke s posebnimi potrebami vi vrstniki vedo, na kakšen način so ovirani (Frede- lažje sprejmejo, kadar so njihove oviranosti zelo rickson 2010). očitne ali kadar jih o njih odrasli poučijo (Frede- rickson 2010). Zato se nama zdi pomembno, da je ZAKLJUČEK tema prilagoditev in razlogov zanje v šoli pogoste- Najina raziskava je pokazala, da je odnos učencev je odprta, naslovljena in razložena. do sošolcev s statusom in odločbo pozitiven, a se razlikuje glede na to, ali ima učenec status ali Zanimivo je, da so učenci izrazili nevtralno mnenje odločbo. V prihodnje bi bilo potrebno vprašalnik glede tega, ali sošolcem s statusom glede na nji- predelati in raziskavo ponoviti na večjem vzorcu, hovo slabo sodelovanje pri pouku status ne poma- če bi želeli ugotovitve posplošiti na vse slovenske ga, ne mislijo pa, da to velja za učence z odločbo. učence. Zaradi statistično značilnih razlik pri večini odgo- vorov lahko rečeva, da se odnos učencev do njiho- vih sošolcev s prilagoditvami pouka razlikuje glede na to, ali ima učenec status ali odločbo. Kljub temu da imajo učenci do učencev z vsemi prilagoditva- mi pozitiven odnos, je do učencev z odločbo ta bolj pozitiven. Slabost najine raziskave je relativno majhen vzorec zajetih učencev. Tako lahko rečeva, da rezultati od- ražajo samo stališča učencev treh osnovnih šol iz Ljubljane, za posplošitev ugotovitev na vso Slove- nijo bi moral biti vzorec večji in zajeti bi moral šole z vseh koncev Slovenije. Druga slabost je uporaba samoocenjevalnega vprašalnika, ki sva ga sestavili sami in ni bil prej še nikoli uporabljen. Ob analizi rezultatov sva ugotovili, da nekaterih trditev ne moreva ocenjevati enoznačno, saj bi lahko kazale na negativen ali tudi pozitiven odnos (na primer: »Učenci z odločbo/statusom se mi smilijo«), neka- tere trditve pa so vsebovale po več kot eno trditev (na primer: »Glede na njihovo slabo sodelovanje v šoli jim status/odločba sploh ne pomaga.«). Kljub temu sva mnenja, da nama je v splošnem uspe- lo oceniti odnos do učencev tudi s temi vprašanji. Tretja slabost je nezmožnost razlage vprašanj in naloge osebno, kot je bilo v začetku načrtovano. Načrt najinega raziskovanja je namreč spremenila epidemija COVID-19, ki je bila razglašena tik pred načrtovanim pričetkom anketiranja. Onemogočila LITERATURA je, da bi nalogo učencem predstavili v živo in bili Frederickson, N. (2010): Bullying or befriending? Children’s re- prisotni ob tem, ko bi izpolnjevali vprašalnike. Mi- sponses to classmates with special needs. British Journal of Special Education, let. 37 (št. 1): str. 4–12. sliva, da bi tako učenci bolje razumeli namen naji- Juriševič, M. (2012): Nadarjeni učenci v slovenski šoli. Znanstve- nega raziskovanja. Epidemija je onemogočila tudi, na monografija. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Dostopno na: http://pefprints.pef.uni-lj.si/1182/, 25.5.2021 da bi se vprašalniki reševali v šoli, pri uri oddelčne Lisec, D. (2007) Odnos osnovnošolcev do vključevanja otrok s skupnosti. Meniva, da se je zato za sodelovanje od- posebnimi potrebami v redno osnovno šolo (v OŠ Savo Kladnik Sevnica). Ljubljana: Fakulteta za šport, UL - diplomsko delo. Do- ločilo manj učencev, kot sva sprva predvidevali. stopno na: https://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma- 22051430LisecDanilo.pdf 25.5.2021 Novljan, E., Jelenc, D., in Jerman, J. (1998): Stališča osnovnošol- Glede na to, da sva opazili, da učenci poročajo, da cev do vrstnikov s težavami pri učenju. Defectologica Slovenica, ne poznajo, kaj pomenijo in zakaj imajo prilagodi- let. 6 (št. 1): str. 7–21. Sinožič, J., Kralj, K. in Potočnik, T. (2010): Učenci s statusom špor- tve učenci z odločbo, bi bilo potrebno poznavanje tnika.  Raziskovalna naloga. Celje: Mestna občina Celje. usmerjanja učencev s posebnimi potrebami med Zupanc, J. in Žohar, Ž. (2016): Status perspektivnega ali vrhun- skega športnika: Ali te poznam? Raziskovalna naloga. Celje: Me- njihovimi sošolci bolj podrobno raziskati. V prime- stna občina Celje. 58 Didakta