Cena 10c., letno $1.00
'MESSENGER' GLASIL 0 SL OVENSKEGA DRUŠTVA,
LETNIK XVII, ŠTEV. 5
Registered for posting as a periodical — Category "B"
AUGUST/SEPTEMBER 1972
V v
18 REDNA LETNA SKUPSCINA
slovenskega društva melbourne
se bo vršila
v nedeljo, 10. septembra 1972 v Slovenskem Domu, 371a Park Street, North Carlton, ob 3. uri popoldne
SLOVENSKO DRUŠTVO V MELBOURNU
vabi vse rojake na uprizoritev znane veseloigre
'VESELI DAN ali MATIČEK SE ZENI'
Igro je spisal Anton Linhart, vprizoril pa jo bo v Melbournu Dramski odsek S.D.M. v režiji gospoda Ivana Valenčiča.
Igra bo v soboto, dne 2. septembra 1972 ob 7.30 zvečer v "Baragovi dvorani", A'Becket St., Kew
Vstopnina: Za odrasle $1.50; Otroci do 14 let, ako ne zavzemajo sedeža so vstopnine prosti.
POZOR: Ponovitev igre bo v soboto, 23. septembra v isti dvorani in ob istem času.
Vstopnice dobite v predprodaji: V Slovenskem domu, 37la Park Street, Princess Hill; Ga. Dragica Gomizelj, Niddrie, 379-651 1; G. Janez Burgar, la Lewanswell Rd., Moorabbin, tel. v delovnih urah: 95-0402.
Uprava Slovenskega društva v Mei-burnu spet vabi vse svoje člane na redno letno skupščino.
Ta letni sestanek članov je najvišje vodilno telo društva, ki odloča ter določa način in smer delovanja Upravnega odbora v naslednjem letu. Zato je dolz nost vsakega člana, da si vsaj na ta dan vzame nekoliko časa ter se udeleži tega važnega sestanka in doprinese k sklepom skupščine.
V preteklem letu je bilo naše društvo zelo delovno in je s tem povzročilo mnogo komentarjev v prid; a seveda tudi mnogo negativnih ocen.
Sedaj, prav na tej skupščini je pravi čas, da se vse kar pri delovanju našega društva, komurkoli od članov ni po volji, iznese javno ter se o vsakem problemu iskreno pogovori..
Kako bo sicer odbor vedel kaj je storil nepravilno ako mu to nihče naravnost ne pove. Kritika in graja še nista prepir, nego le način, da se v bodoče delovanja izboljša in se morebitne napake ne ponove.
Prihodnje leto bo za naše društvo, naše člane in vse rojake v Melbournu izrednega pomena. V tem letu se bomo odločili kako bomo povečali odnosno spremenili naš Slovenski dom. O tem se bo gotovo razpravljalo tudi na skupščini in dobro bi bilo vedeti za mnenje čim večjega števila članov.
Odličen uspeh organizacije gostovanja Ansambla Slak in udeležbe pri sprevodu Moombe nam je dokaz, da lahko dosežemo mnogo, ako vsi, vsak po svoji moči, pridonese k skupnemu delu.
Zato Upravni odbor SDM priča-kuie od vsakega člana, da se bo udeležil letošnjega občnega zbora in s tem dokazal, da ni satno član po imenu, nego, da se zaveda dolžnosti do svojega društva in do ostalih članov SDM.
Ccpoiica plesa SVWl 1912.
Za lepotico plesa S.D.M. 1972 je bila na našem letnem plesu 19. 8. 1972 izbrana GDČ. LILIJAN KOZOLE, 17; drugo mesto je bilo podeljeno GDČ. BETI GORNIK, 22 in tretje mesto je zasedla GDČ. IDA MARCOLA, 19.
V natekmovanje pa so bile izbrane še
sledeče gdč.: Olga Schreiber, Stanka Cimerman, Anne Morell, Angela Prosenik, Shirley Kay Springer, Martina Iskra in Louisa Uršič.
Nagrade je podelila soproga poslanca federalnega parlamenta g. Maksa Foxa, ki je bil na zabavi gost našega društva.
SE ROCK AND ROLL
"Naš "Vestnih" tako zadovoljuje svoje bralce ali pa je njegova vsebina tako dolgočasna, da uredništvo le zelo redko prejme polemična pisma. Zato prav radi objavljamo sledeče: "Spoštovani gospod urednik! Čital sem slavospev Rock n'Rollu, katerega ste priobčili v zadnji številki "Vest-nika". Kot pripadnik starejše generacije nisem vedel, da ima ta ritem tako velik terapeutični učinek na današnjo mladino, dokler tega nisem razbral iz članka Magde Mesarjeve. Seveda bom zategadelj od zdaj naprej z večjo toleranco poslušal ro-potanje Rock n' Rolla, kljub temu, da se-

Cene reklam v "Vestniku"
Cela stran .........
Pol strani ..............
Četrt strani ..........
1 in. ena kolona ......
Mali oglasi beseda
Vse informacije in navodila: S. ŠPACAPAN, Tel. 38-6110
$50.00 $30.00 $18.00 $2.00 5c.
daj tudi vem, da nas s tem teenagerji zavestno izzivajo.
Sicer pa, roko na srce. Tudi moja generacija je v svojih nezrelih letih imela svoj "beat", s katerim smo izzivali in jezili starejše. Imenoval se je "swing", če pa je tudi imel terapeutični učinek in nam pomagal premostiti težave prehoda iz mladostne v odraslo dobo, se tega nismo zavedeli.
Kako smo takrat izražali svojo razliko in odnos starejših do "swinga" pa kažejo tele vrstice "šlagerja" tedaj popularnega med nami:
Mi smo vsi še mladi mi smo vsi za swing, kar za vas klobasa to za nas je swing. Polka, tango, valček to je vse le sir. Če mojster Bach bi bil še živ bi pisal le za swing. Torej Magda, današnja mlada generacija ni nič tako posebnega in edinstvenega. Prav vsaka pred današnjo je imela svojo konfrontacijo s starejšimi, le da so se prejšnje tega manj zavedale.
Melbournški Janez
OD SRCA
Že večkrat je bilo pisano v našem "Vestniku", s kakšnim veseljem se vsako prvo soboto v mesecu zbere družbica slovenskih upokojencev v našem domu v Carltonu. Zamisel, delo in priprave teh popoldnevov so v glavnem v rokah ženskih članov odbora SDM, predvsem podpredsednice ge. E. Mesarjeve in tajnice ge. H. Van de Laakove.
Na sestanku, ki so ga imeli v avgustu sta bile obe te gospe do solz presenečeni z lepim darilom, ki jima ga je v zahvalo za to njih skrb pripravil g. Lauko. Krasne, iz lesa izrezljane šatulje — ročno delo g. Laukota — je spremljalo ganljivo posvetilo v verzih:
Zlata nimam ne srebra, da bi ga dal Vam v darilo, spominček mali od srca naj temu bo v nadomestilo.
Mesec vsak v Slovenskem domu sestanek upokojenci imamo i po domače tamkaj pokramljamo.
Tam zbujamo na dem spomine in na mladest, ki žal prehitro mine. Ve pa svoj prosti čas žrtvujeta, nam s čajem, kavo strežeta.
Za Vajin trud mi vsi želimo srečo, veselja, zdravja in denarja obema Vama polno vrečo.
SLOVENSKI CENTER
Delovni odbor Slovenskega Društva v Melbourne za izgradnjo Slovenskega centra je bil sestavljen na sestanku članov 26. julija. Na tem sestanku je bil prisoten tudi predsednik Zveze Slovenskih društev Avstralije g. Cvetko Falež, ki je dal koristne nasvete in predvajal film o gradnji klubskih prostorov v Canberri.
Odbor je takoj pristopil k resnemu delu in do sedaj so bile raziskovene možnosti razvoja, ki bi jih imeli na obstoječem posestvu v Carltonu v primeru z možnostmi, ki bi jih imeli v drugih predmestjih.
Delo napreduje tako hitro, da bomo zelo verjetno lahko naslednjo številko "Vestni-ka" v glavnem posvetili načrtom, podatkom in predlogom za izgradnjo novega Slovenskega centra.
SLOVENSKI ANSAMBEL 'THE STORM' SPOMINI
Res nekaj nenavadnega je bilo slišati izpod kapelice na dvorišču Baragovega doma. Kaj takšnega fantje in še sam pater Bazilij niso doživeli! Šipe so se tresle po celi hiši, vrata so šklepetala, še lonce je menda sestra Ema le s težavo krotila na peči. — Pravi potres! Da bi izvedel, kakšna stvar se podi tam doli, sem moral povprašati Patra ali pa Patra. Našel sem patra Bazilija!
"Nevihta!" mi pravi.
"Ja že, toda to lepo vreme zunaj me malo moti", mu odgovorim.
"Ampak, to je naša, slovenska nevihta! Novi ansambel pop glasbe, ki je pričel z vajami v naši kapelici — upam, da bo kaj z njimi!" je še skimal z glavo> in odšel po opravkih.
Tako torej! Doživeli smo rojstvo našega prvega slovenskega ansambla pop glasbe! Si bi bil že lahko mislil, da kakšna druga stvar ne bi mogla tako "kričati".
Toda kaj bi še klobasali! To je sedaj že skoraj zgodovina. Preidimo raje k dejstvu!
Najprej, da vam predstavim naše fante: Vodja skupine je Darko Koren — Derek. Star je dvaindvajset let, igra solo gitaro in poje;
Bobne igra Zmago Koželj — Victor. Star je triindvajset let (oba sta tudi poznana nogometaša slovenskega moštva). Bas gitaro igra Mijo Mikec — Michael; Štiriindvajset let in poznan kot navijač našega nogometnoga kluba.
Pred nekaj več kot dva meseca so naši
znanci pričeli z resnimi vajami, da bi se nam v bližnji bodočnosti predstavili v novi luči. Želel sem nekaj več izvedeti o delu in načrtih novo nastalega ansambla, zato sem poprosil vodjo skupine Dereka za kratek intervju. Takole mi je govoril:
"Kot vsak novo nastali ansambel, smo imeli tudi mi probleme z nabavo inštrumentov. Le — ti so zelo dragi, saj so nas že do sedaj stali več kot dva tisoč dolarjev. Razen tega je nujno potrebna tudi strokovna izobrazba! Redno obiskujemo večerno šolo, dvakrat na teden pa imamo vaje v Baragovem domu, kjer nam je pater Bazilij odstopil učilnico v kapelici. Ne morem se nad ničemer pritožiti! Delo sicer počasi, vendar dobro napreduje, tako da upam, da se bomo skoraj lahko predstavili publiki.
V kolikor bo prvi nastop uspel mislim, da bomo v naslednjih dveh ali treh mesecih, pripravili svoj prvi samostojni koncert. Seveda je še pred nami ogromno dela! V naš repertoar bi radi tudi vključili slovensko pop glasbo, nekaj pa bomo verjetno pripravili sami.
Nastopali bomo pod imenom "THE STORM", kar pomeni po naše "nevihta". Ja, to bi pa bilo tudi zaenkrat vse, kar vam imam povedati! Upam, da vas ne bomo razočarali!"
Lepo presenečenje kajne? No, vse kar lahko mi storimo v tem trenutku je, da zaželimo našemu ansamblu "THE NEVIHTA", čimprejšen nastop in mnogo sreče!	Darko Hribernik
1
FLEETWINGS SERVICE STATION
TOME ZAGORC & CO. PTY. LTD.
VAM NUDI:
VSA MEHANIČNA POPRAVILA ® URADNO INSPEKCIJO MOTORNIH VOZIL © KUPOPRODAJO RABLJENIH AVTOMOBILOV © VSE POTREBŠČINE ZA RIBOLOV
RAZNOLIČNE NABOJE ZA PUŠKE @ LED V KOCKAH 0 ODLIČNO RESTAVRACIJO
24 ur na dan, ob vsakem času. Geelong Road, Laverton, Vic., 3028 — na razpotju za Point Cook — Tel. 399-1363 — Restavracija 399-1364
PRVA ŠOLSKA LETA
Bil sem star že celih sedem let, ko sem začel hoditi v šolo, ki je bila oddaljena kakih pet kilometrov od mojega doma. Imeli pa smo v prvem razredu učitelja, ki ni znal pcpolnoma nič računati ter je vedno nas male šolarčke spraševal koliko j: dve in tri, tri in tri itd.
Jaz sem bil v šoli vedno prvi, ker s;m sedel čisto spredaj v posebni klopi, ki so jo po krivičnem imenovali oslovska klop. Da me ie imel učitelj jako rad je razvidno iz tega, da me je skoro vsak dan po končanem pouku še kake pol ure zadržal v razredu ter sem mu moral kakšen stavek po desetkrat napisati. Gotovo se mu jc dopadel moj rokopis in si ga je shranjeval za spomin na mene. Nobebega mojih sošolcev mu ni bilo žal, vse je po enem letu spustil v drugi razred, samo mene je še eno leto pridržal pri sebi.
Po smrti našega starega župnika smo dobili novega kateheta za veronauk. Bil Vam je to pravi velikan. Skoraj je moral prikloniti glavo, da je prišel skozi vrata, čijih okvir je njegovo telo skoraj popolnoma izpolnilo. Komaj je prestopil prag našega razreda smo vsi vstali ter ga enoglasno pozdravili s "Hvaljen Jezus". Čim smo posedali je že z globokim glasom, kakor iz praznega soda, zadonelo njegovo vprašanje:
"Koliko je bogov?"
"Dva" je odgovoril Janez, "oče in sin". Tonček pa se je spomnil tudi na sv. Duha ter hitro rekel, da so trije.
Ko pokaže katehet s prstom na mene mu rečem, da je kar pet bogov. Najbrže mu je še to bilo premalo in pritisne mi tako klofuto, da mi je kar lice zateklo. Drugo vprašanje:
"Mirko-, kaj zjutraj ko vstaneš prvo napraviš?"
Odgovor: "Najprvo se umijem in oblečeni".
"Mihec, kaj pa ti?"
"Najprvo grem v kuhinjo, da se najem žgancev in kave".
Spet pokaže s prstom name in jaz mu rečem:
"Najprvo moram na stranišče". Sledila je druga klofuta na drugo stran lica, tako, da sta bila enako rdeča in otečena. Župnik pa zakriči:
"Pokrižati se morate najprvo". Seveda sem se začel takoj križati toda klofuta je klofuta in tudi vseh pet bogov mi bi je ne moglo več odvzeti.
Tako žalosten in malo nadebuden je bil začetek mojega šolanja.
Z, Zadravski
SLOVENIA
HISTORY
The Slovenes settled in their present homeland somewhere around the end of the 6th century. United under the chieftain Valuk, they joined the Slav tribal alliance led by Samo. The principality gained the name of Karantania (Carin-thia) after Krnsko grad, the prince's seat. In 745, the Slovenes lost their independent statehood. In the 13th century, the Habs-burgs united under their rule almost the entire territory inhabited by the Slovenes. Right down to 1918 they remained under alien rule.
The crisis of the feudal system exacerbated the already hard life of the Slovene peasants and spurred them to large-scale rebellions on several occasions: the first time in 1478, the second time in 1515, when the Slovene peasant "league" which covered the whole of Slovene territory was formed, and again in 1573 together with the Croatian peasants.
The peasant revolts and Reformation movement awakened the Slovenes' desire for political and cultural independence. Primož Trubar and other Protestant writers laid the foundations of the Slovene literay language and literature on a basis of cultural and national renaissance.
In the mid-19th century, students, under the influence of the March Revolution, drew up a programme for the unification of Slovenia, wihch called for the ending of feudal provinces, new internal frontiers on national principles, and its own parliament and administration.
The end of the First World War brought the fulfilment of a long-held desire: the Slovenes were liberated from over one thousand years of alien rule. Nevertheless, 400,000 Slovenes were left in Italy and 90,000 in Austria as a result of the remaking of the map of Europe. In the newly-created state of Yugoslavia, they did not achieve the degree of national independence they had expected.
On May 5, 1945, the first Slovene national government was formed. Slovenia bccame cne of the federated republics of Yugoslavia and gained part of its territory that had been under Italian rule. Fven so, sizeable Slovene minorities have remained in Italy and Austria, despite I Mge-scale emigration to other countries.
EDUCATION AND THE ARTS
In consequence of the highly-developed cducat'rnal and school system in Slovenia, there are virtually no illiterate persons: 1,037 primary schools are attended by 225,000 children; 103 schools for
apprentices have 31,037 pupils; 58 technical and other vocational schools have 14,600 pupils; 36 secondary high schools
—	13, 766 pupils; 3 schools for the arts
—	268 pupils, etc.
Ljubljana University has an enrolment of 10,643 students, the 3 academies of the arts — 237 students, the high schools of university rank — 2,549 students, and 13 higher schools of below university level — 6,922 students (1970 data). In additicn, there are 115 scientific research organisations, the majority (79) engaged in engineering and technology.
Three daily papers, 11 weeklies, 8 ma-g.üdn.s and various other periodicals are published in Slovenia. Publishing houses put out about 1,200 books and booklets annually.
The eldest preserved document in the Slovene language is the Freising manuscript (from about 1000), while the first Slovene bcok, written by Primož Trubar, appeared in 1551. It was not until the end of the 18th century and the age of Enlightenment that literature really began to develop, with the comedies of Anton Tomaž Linhart, which are still performed even today, and the poetry of Valentin Vodnik. Slovene literature reached one of its high points in the poetry of Dr. Franc Prešeren, who may rank alongside the leading Romantic poets of Europe, and whose work has been translated into many languages. Slovene literature continued to develop in the latter half of the 19th century, when other notable writers, mainly realists, had appeared (Fran Levstik, Josip Jurčič, Simon Jenko, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Josip Stritar, Anton Aškerc, Simon Gregorčič). In the modem period Slovenia has produced a number of outstanding writers: first and foremost Ivan Cankar, whose most notable work is his drama "Sluge" (Servants), and also the poets Murn, Kette and Zupančič. Between the wars, the best known literary figures were the poet Srečko Kosovel, the writers Prežihov Vo-ranc and Miško Kranjec, and the dramatist Bratko Kreft. After the Second World War, literature was for a while dominated by socialist realism, which later gave way to more modern trends. A new generation of writers has appeared who are socially critical and seek individuality of expression (Smole. Kozak, Hieng, Zaje, Strniša).
During the Middle Ages, the arts were influenced by West European styles, particularly in the Romanesque period. During the Gothic period, Slovene architecture
of an individual kind began to appear for the first time.
Numerous monuments in Romanesque. Gothic and Baroque styles have been preserved. The cultural wealth is housed in 70 museums and collections.
Modern Slovene art is characterized by the great variety and number of talented artists. Nctable painters are: R. Jakopič. N. Jama, I. Grohar, M. Sternen, F. and T. Kralj, B. Jakac, G. A. Kos, S. Kregar. G. Stupica, M. Pregelj, M. Sedej, J. Ber-nik, C. Gliha, M. Mihelič, R. Debenjak; leading sculptors include B. Kalin and D. Trsar; and architects: J. Plečnik, E Ravnikar, etc.
In the late Middle Ages, the most important composer, a name well-known in Europe, was J. Gallus Carniolaj (1550-91), who wrote liturgical music, motets and madrigals. The national renais-r'nee movement of 1848 led to the establishment of choral societies and music schools. The leading composers of the past 60 years include M. Kogoj, M. Brav-ničar, S. Osterc, L. M. Škerjanc, B. Arnič, P. Ramovš, M. Stibilj, I. Petrič and others. A well-known chamber music festival is held annually in Slatina Radenci spa.
Slovenia has four professional theatres (with four drama and two opera companies), an experimental theatre, 13 amateur and three youth theatre companies. Besides the philharmonic orchestra there are two others for the opera companies. There is a wide network of cinemas (242 in all); the film production enterprise makes three to five full-length feature films and over 20 documentaries a year. In addition to the national television service, tLere are 12 radio stations (ens radio s t to 3 5 persons and rne TV set to 8.5 p ' s- .is). An experimental colours TV programme has recently b:en started.
ŠE VEDNO ODMEVA
Odmevi obiska Slakovega Ansambla pri nas v Avstraliji se še vedno slišijo od tu in tam. "Dolenjski list", ki izhaja v Novem mestu je prinesel veliko poročilo o tej turneji. Takole pravi Lojze Srak:
"... Bili smo priča neizmerne vdanosti, pozornosti in ustrežljivcsti naših gostiteljev, tako da smo čutili še večjo odgovornost, ko smo pozdravljali rojake . . . Spoznali smo, kako naši ljudje šele u tujini zares cenijo domačo glasbo ... V vsakdanjih okoliščinah se morda čuje neverjetno, toda bila je resnica: srca rojakov so jokala. Potrebna je bila odlična organizacija, da si je naše nastope lahko ogledal domala ves slovenski živelj . . . Sodelovali smo tudi na velikem karnivalu "Mumba" v Mel-bournu . . . Sredi milijonskega karnivala se je ponosno blestel napis: Ansambel Lojzeta Slaka, Slovenija — Jugoslavija . . . Najbolj prisrčno je bilo, če je bil po koncertu ples. Tedaj je navadno zginila meja med odrom in dvorano. Bilo je tako nabito, da včasih skoraj meha nisem imel kam potegniti . . ."
ZA MLADE leaving school this year?
Since the year is coming to an end, and coming closer to exams it would be appropriate for myself to write something for the Slovenian school leavers.
Net knowing what the future may hold, you are worried and anxious. The year is coming lo a close and all you know is lhat you MUST pass your exams. Unfortunately the Budget has been drawn up a little too late for you to reap the benefits of the new endowment for Education, but which will affect next years Higher School Certificate students.
While weaiting for results most H.S.C, students try to secure part time employment; who knows you might have to stay there full time?
After a trying period of frustration and nail biting you get your results sometime in January. Most are like a fellow I know. Leaving school was like stepping from a cliff into space.
He went surfing for his holidays — trying to. relax while waiting for results. He wanted to be a teacher. He planed an Arts course and then Diploma of Education; gaining a scholarship he had no difficulty.
If he failed his H.S.C, a question we all ask ourselves) he would have done it again. But could you afford to do it again? He had to get a degree for any job that was worth wile.
Katrina 17, after finishing school she had a job wihch lasted for a few weeks. She wanted to be a primary teacher but she failed. Having not applied for enough positions she then had to remain without work. What does she see for herself in the fututre I asked her. Her answer was typical "Getting married I suppose. I was going to Havel, but I don't think i'll ever get around to it".
Most people are under the impression that education fixes everything, especially the younger students, for they feel that happiness and security follow. I am sure many adults and the quarter of a million young Australians who left school in 1971 will question this.
The Commonwealth Employment Service is not the answer, for it seems there are simply fewer jobs. In November 1970 the total of registered unemployed stood at 59,829 — and 58,468 jobs were offering. A year later 85,714 jobless — 1.53 Per cent of the work-force were competing for 42,989 jobs, not counting the numbers who are underemployed — those whose regular hours of work have been reduced or for whom overtime is no longer available.
Hardest hit are those seeking casual jobs before entering university and technical college. Those seeking permanent jobs have also been affected when trying to land a job.
My advice would be to apply for as many jobs that you can, even if you set against them now, and apply as soon as possible. For your results may change- your mind.
Few of you will have thought seriously
about your fututre in detail. For girls there will be the fututre of marriage and familiy "some time". Having more freedom you will be faced with the problem of what to do with it. Those who can afford it can go on with their studies. In fact their reason for continuing tertiary education will be "you'll have a better life if you get your H.S.C." which I can only agree with.
Magda Mesar
ASTRONAUT TRAVEL SERV5CE
Pty. Ltd.
233 COLLINS STREET. MELBOURNE, 10. nadstropje — Tel. 654-4855
Največja in najmodernejša avstralska potniška agencija
Ima poseben oddelek za Jugoslavijo.
''' Potovanje z JAT-om ali drugimi linijami v katerikoli del sveta.
■'■• Veliki popusti za potovanje v grupah.
* Potovanja z vsemi ladijskimi družbami.
V Dovoz vaših sorodnikov in prijateljev v Avstralijo.
-«'• Brezplačna nabava potnih dokumentov.
Ugodni pogoji za kreditiranje kart.
Vse informacije vam bo rade volje nudil g. PAVLOVIC KOSTA in gdč. BILJANA SRETENOVIC na telefonu 654-4855. —
Po uradnih urah: 24:9699. Telefonirajte, pišite ali obiščite nas. — Prišli bomo tudi na vaš dom. Naša telefonska služba dela 24 ur vsak dan

MELBOURNE GOSTUJE V SYDNEYU
DRAMSKA SKUPINA SLOVENSKEGA DRUŠTVA V MELBOURNU bo nastopila z igro
"veseli dan ali matiček se ženi"
v Sydneyu, če bo šlo vse po načrtih, v soboto, dne 30. septembra 1972 ob 7.30 zvečer v "Polish Hall", Canley Vale.
Gostovali bodo na povabilo Slovenskega društva Sydney, ki bo tudi prevzelo skrb
za organizacijo nastopa.
NEKAJ O ŠAHU
PHOTO STUDIO
ERIC
305 High Street, Preston, 3072 Tel. 480-1451
(ob vsakem času) Za izdelavo prvorazrednih fotografij, za:
•	POROKE,
•	KRSTE,
•	RAZNE DRUŽINSKE SVEČANOSTI, itd.
Kakor tudi za reprodukcije in povečave (črno bele in barvne) se Vam toplo priporoča Vaš domači fotograf. Nevestam posojamo brezplačno poročne obleke, krojene po meri. V zalogi imamo tudi: cvetje, poročne vence, bonbonjere in ostale poročne potrebščine. Seveda govorimo Slovensko. Odprto tudi ob sobotah in nedeljah
Dvoboj med šahovskima velemojstroma Borisom Spaskim in Bobby Fischerjem je po celem svetu povečal zanimanje za to kraljevsko igro.
Šah je ena najstarejših iger na svetu. Od kje izvira še sedaj ni bilo točno ugotovljeno. Toda najverjetnejša teorija pravi, da je bil izumljen nekje v severozapadni Indiji okoli 600 let pred Kristusom. Ime "šah" pomeni v perzijskem jeziku "kralj". Iz tega se je pozneje razvila fraza "šah mat", kar je v arabščini: kralj je mrtev.
Prva knjiga o šahu je izšla pred 400 leti. Od tedaj pa do danes je število knjig o šahu naraslo na kakih 20.000.
ZLATO MEDALJO
je prejela 13 letna Diana Fink iz Fawk-nerja za prvo mesto v teku na 3000 m pri lahkoatletskem tekmovanju vseh srednjih šol Viktorije. Za konec tedna 19. avgusta pa je tekmovala v reprezentanci Viktorije, kot član Subjunior Victorian Women Amateur Association 1500 m cross country an pri štafeti 3 x 800 m v Canberri.
Diana, ki obiskuje Newland High School z zaupanjem gleda na svojo bodočnost v športu. Njena največja ambicija sedaj je, da bo čez 4 leta zastopala Avstralijo na olimpijadi.
"KEW-SLOVENE"
12.	kolo: 23. julija 1972
KEW Slovene — Hampton 3:3 (1:2)
13.	kolo: 30. julija 1972
West Sunshine — KEW Slovene 1:0 (1:0)
14.	kolo: 6. avgusta 1972
KEW Slovene — Nth. Williamstown 1:1
(1:1)
Gol, ki so ga dosegli gostje v zadnji minuti igre in s tem odvezli našemu moštvu točko je bil res prava smola. Po igri, ki so jo pokazali naši fantje bi se morala tekma končati s par goli razlike v našo korist. Vendar, kaj moremo? Letos smo poznani kot ekipa, ki enakopravno deli točke, saj je to že osma neoločena tekma. Večina teh je bila končano nerešeno prav v zadnjih minutah.
15.	kolo: 13. avgusta 1972
KEW Slovene — East Brunswick 0:6 ((0:3)
16.	kolo: 20. avgust 1972
Highett — KEW SLOVENE	3:4
17.	kolo: 27. avgust 1972 KEW — Hawthorn
Igranje šaha je bolj naporno kot izgleda. Raziskovanja so pokazala, da igranje šaha zahteva prav toliko energije kot isto-tako dolgo igranje nogometa ali boksanje. In ni redek slučaj, da po končanem turnirju tu in tam kateri velemojster omedli. Zato ni čudno, da sta bila oba velemojstra, Spaski in Fischer, pred turnirjem predmet intenzivnega fizičnega treninga. Prav zato tudi šahovska ekipa Jugoslavije, kadar potuje, vozi s seboj celo sauno in posebnega trenerja.
Duševni napor velemojstrov ima neprijetne posledice in skoraj vsak od njih je, ali pa s časom postane ekscentrik.
Igranje šaha danes ni nikjer bolj razširjeno kot v Sovjetski Uniji. Imajo preko 4,000.000 registriranih šahistov v primeru z 35.000 v Združenih državah Amerike.
Od 82 svetovnih velemojstrev jih je 36 v USSR, 13 v Jugoslaviji, 11 v USA, 6 v Argentini in 6 na Madžarskem.
P
Bon Voyage in dobrodošli —
smo zaželeli do danes tisočem zadovoljnih potnikov . . . Zakaj bi ne bili tudi Vi med njuni?!
Obrnite se z največjim zaupanjem na svojem jeziku za vse potovalne zadeve
N
Published by Slovene Association in Melbourne, 371a Park Street, North Carlton, Victoria, 3054 — Telephone 38-1679 Editor: M. Per!» — Set .ir and printed by POLYPRINT Pty. Ltd., 7a Railway PI , Richmond, Vic., 3121
POTOVALNI IN TURISTIČNI AGENCIJI
A R T H E N
249 SWANSTON STREET — MELBOURNE
Za vsa navodila — na uslugo: g. Dragiša Braunović Telefoni: 66-31457, 66-33520, 66-34975
NAJHITREJE, NAJUDOBNEJŠE, POCENI! S Qantas, z JAT-om in modernimi avioni vseh svetovnih linij — Z ladjami preko Afrike, Južne Amerike in Panamskega Kanala.