mmm mmi imtoe merwtion), 13 (!f87)i45-58, imum 45 OgroŽBiost ii ¥irit?o rije fi?ie ? PoiMrju ThreatGning and protection of the f i sh- fauna in Pomurje (NE Siovenia, Yugoslavia) M E T A P O V Ž KLJÜCME BESEDE; ribja favna, ogroženost, varstvo ^ Pomurje, Slovenija KEY WORDSs fish-fauna, threatening, protection, Pomurje, Slovenia Sprejetos 6.2.1981 IZVLEČEK Naloga obravnava ogroženost in vars- tvo ribje favne reke Mure in pri to- kov . Podatke smo zbrali s pregledoffi literature i n akti vi ran jem ribiških organizacij. Ribja favna je ogrožena zaradi onesnaženja in regulacij. Tri vrste rib so že izginile. V sedi men tu vodnih tokov so bile ugotovljene težke kovine. Potrebne so raziskave vsebnosti težki h kovin in pesticidov v ribah in preprečevan ie onesnaževa- nja. ABSTRACT The research work deals with endange- ring and protection of the fish-fauna in the river Hura and its tributari- es. The data have been collected by ffieans of literature and quest ionnari- SS of organisations for fishery. Fish-fauna is endangered by pollution and regulations. Three speci es of fish have disappeared recently. In the sedi ffient of the ri ver Mura heavy metal s have been stated. It is neces- sary to research the quantity of heavy metals and pesticides in the fish as well as to prevent pollution. 1. UVOD Prvo popolnejše delo s popisom ihtiofavne v naših vodah je izšlo leta 1858 v Leipzigu. To je knjiga Die Susswasserfische der Osterreichischen Monarchie mit Rucksicht auf die Angranzenden Lander avtorja Jakoba Heckla in dr. Rudolfa Knora. Opisuje ribe tedanje avstro-ogrske monarhije, ki je zajemala tudi današnjo Slovenijo. To delo je temeljni kamen slovenske ihtiološke lite- rature in je citirano v številnih kasneje objavljenih delih z ihtiološko problematiko, bodisi v slovenskih, jugoslovanskih ali tujih delih. Naslednje in verjetno prvo popolnejše delo, ki opisuje ribe v slovenskih vodah in je v slovenskem jeziku, je knjižica dr. Avgusta Munde Ribe v slovenskih vodah is leta 1926. Seveda so bile poleg teh dveh del izdane še številne publikacije različnih avtorjev^ ki so opisovali ribe in njihovo problematiko v naših vodah, žal pa zaradi svoje redkosti niso uporabne sa širšo javnost. 46 H. POVŽi ögroiMOit in varstvo ribje lavne v Poiurju Pomemben korak v tej smeri je knjiga dr. Borisa Sketa Ključ za določanje živali - Sladkovodne ribe, Pisces (1967) - ki pa tudi ni dosegljiva širši javnosti. To je edini ključ sa ribe . v slo- venskem jeziku, v katerem je sajeta tudi razširjenost rib po porečjih, Z raziskovalno nalogo Ogroženost in varstvo ihtiofavne v Slove- niji smo hoteli razjasniti probleme v zvezi s sistematiko, z razširjenostjo, z vrstno sestavo v posameznih vodnih tokovih in v stoječih vodah in z vplivom onesnaženja in gradenj na ribje populacije. Bolj natančno smo hoteli raziskati dejavnike, ki vplivajo in so v preteklosti vplivali na sestavo ihtiofavne v naših vodah. Popisali naj bi vse onesnaževalce ob slovenskih rekah in skušali prikazati njihov vpliv, bodisi da je kratkotra- jen ali dolgotrajen. Nalogo smo razdelili na pet let. Za leto 1980 so bile vključene v program vse omenjene raziskave na porečju reke Mure. Žal pa smo morali zaradi finančnih omejitev skrčiti program dela. Ome- jili smo se, seveda v mejah razpoložljivih sredstev, na zbiranje podatkov o ihtiofavni reke Mure in pritokov oziroma stoječih voda v Prekmurju in o stanju vodnih tokov glede na onesnaženje in na gradnje. Znano je, da so v tem delu Slovenije v zadnjem času nastale številne nove vodne površine - gramoznice s specifično ihtiofav- no, ki je zanimiva predvsem z gospodarskega, ne pa z naravovar- stvenega stališča, ker so v skoraj vseh gramoznicah ribe umetno naseljene. 1.1. Porečje Mure Mura je levi pritok Drave. Izvira v Avstriji in več kot dve tretjini njenega toka sta na avstrijskem ozemlju. V Šentilju priteče v Slovenijo kot zelo široka in onesnažena reka. Na ozem- lju Slovenije je nekoliko manj kot 100 km njenega toka, nato prestopi na hrvaško stran in se po 20 km izliva v Dravo. Mura sodi med najbolj onesnažene reke v Evropi. Glavno onesnaže- nje prispevajo na avstrijski strani naselja, posebno mesto Gra- dec, in industrija. Reka Mura spada v 3.-4» kakovostni, mestoma tudi v 4. kakovostni razred. Vsa povojna leta se kvaliteta njene vode ni izboljšala, kljub pr i z ade van j eiri Avstrije . Onesnaženim vodam Mure z avstrijske strani se na naši strani pridružijo še nove odplake mest, industrije in poljedelstva. Posledice njenega onesnaženja se kažejo tudi na podtalnici, ki je tu tik pod povr- šino in je zato neuporabna za pitno vodo. Večja pritoka reke Mure sta Sčavnica in Ledava, ki sta bili včasih z ribami zelo bogati reki. Danes sta dokaj čisti samo v zgornjih delih tokov, v spodnjih pa sta regulirani in spremenje- ni v industrijska kanala, katerih voda je praktično stalno v 4. kakovostnem razredu. Pri Sčavnici je stanje vod posledica dotoka komunalnih in indu- strijskih odplak iz Ljutomera (usnjarska in ž i v i1s kopre de1ova1na industrija) . Vsa onesnažena voda se namî eč steka neposredno v Sčavnico. Velik delež onesnaženja pa prispeva še farma prašičev v Cvenu. VARSTVO mmw (KSTÜRE COraVAIlÔ ), VOL. 13 (1987)5 ÜUBÜftHA 47 Ledava je v zgornjem delu toka še čista. Uvrščamo jo v 2. kako- vostni razred vse do Murske Sobote, pod mestom se poslabša v 3. kakovostni razred in pod pritokom potoka Kopica v 4. razred. Nad Mursko Soboto je onesnažena predvsem mehanično^ nato jo ones- nažuje mesto Murska Sobota, dalje dobi del onesnaženja iz Lenda- ve , in sicer od komunalne in industrijske odplake podjetij Pri- mat, Indip, Varstroj, Viator, KIK Pomurka in drugih. Odpadne vode rafinerije INA se izlivajo naravnost v potok Kopica, ki se izliva v Ledavo. Poleg onesnaženja so glavni vzrok prizadetosti ihtiofavne Pomurja še hidrogradnje. Vse vode Pomurskega polja so take, da stalno poplavljajo. Zato tu skoraj ni vodnega toka, ki ne bi bil vsaj deloma reguliran. Pri vseh dosedanjih regulacijah pa niso bile upoštevane potrebe ihtiofavne. 1.2. Material in metoda dela Kot izhodišče za ogroženost ihtiofavne reke Mure in pritokov smo skušali najti najstarejše podatke o njeni sestavi. Te bi primer- jali z najnovejšimi obstoječimi, ki so nam jih dale ribiške organizacije. Vendar smo že na začetku naleteli na nenavadno oviro - nikjer namreč nismo našli skoraj nobenih starih podat- kov, ki bi opisovali ihtiofavno reke Mure in njenih pritokov. Edine podatke, in to le za osem vrst rib (rdečeoka, klen, linj, zelenika, globoček, činklja in velika nežica), smo zasledili v knjigi H e c k e 1 & K n e r (1858) Die Susswasserfische der Osterreichischen Monarchie, ki navaja kot mesto ulova teh rib Podturn pri Muri. Za eno vrsto rib iz družine jesetrovk (kečiga - Acipenser ruthenus L.) smo našli podatek v članku Gr. A n t i- p a (1905) Store der Donau und des Schwarzen Meeres, Mure kot reke in kot biotopa za ihtiofavno nismo našli omenjene v nobeni pregledani literaturi več. Kot da je ni in je nikdar ni bilo v slovenskem prostoru! Sklepamo, da je to posledica stalnega me- njavanja političnih meja. Izhodišče smo torej spremenili in vzeli za osnovo seznam rib donavskega porečja iz literature B. S k e t a (1967) Ključi za določanje živali - Sladkovodne ribe, Pisces in Limnofauna Euro- pae (1967). Za seznam rib donavskega porečja smo se odločili zato, ker je Mura reka tega porečja. To sestavo ihtiofavne smo primerjali še s popisom rib v članku Z. T a 1 e r j a (1953) Rasprostranjenje i popis slatk^^vodnih vrsta riba Jugoslavije. Te podatke za "hipotetično" sestavo ihtiofavne reke Mure v pretek- losti smo primerjali s podatki, ki so nam jih dale ribiške orga- nizacije v Prekmurju in jih smatramo kot današnjo ihtiofavno. Anketni listi so bili sestavljeni tako, da so na njih navedene vse vrste rib, ki žive v slovenskih vodah, tudi neavtohtone. Ribiči so v anketnih listih samo z znakom označevali, da so take ribe v vodah. Žal pa ti podatki ribiških organizacij niso popolni. V njih ne navajajo prisotnosti manjših vrst rib (tako imenovanega "ribjega plevela" ali "drobiža"), ker pač niso zani- mive za ribolov. Anketne podatke smo dopolnili s podatki Zavoda za ribištvo, Ljubljana, dobljenimi pri inventarizaciji vodnih tokov, in s podatki iz zbirke Inštituta za biologijo Univerze, Ljubljana. Z zbirom vseh podatkov smo dobili domnevno sedanje stanje ihtiofavne Mure, njenih mrtvic, pritokov Ledave in Sčav- nicem, gramoznic in akumulacij. Lahko smo ugotavljali, katere ribe so izginile v preteklosti, katere v zadnjih desetletjih in kakšno je njihovo sedanje stanje. Tudi te podatke so nam dali ribiči, ki so jih dobili iz analize podatkov o zmanjšanem ulovu rib, vendar v njih zopet niso zajeti podatki za tako imenovani "ribji drobiž", to so vrste rib iz družine Petromyzontidae, 48 H. POWi ̂iy ? d in vtritvo ribje lavne v Poiurju Cobitidae^ nekatere iz družine Percidae^ roanjše vrste is družine Cyprinidae. Za prvo skupino smo dobili eno samo nahajališče v •tem delu Slovenije (lampetrs tluviatilis Ogroženost ihtiofavne Pomurja smo ugotavljali tudi glede na podatke o drsti in drstiščih rib, ki so nam jih prav tako dale ribiške organizacije. Drst je namreč tista faza razvoja pri ribah3 ki je prva prizadeta zaradi onesnaženja ali zaradi spre- membe biotopa, torej drstišča. Do spremembe pride v rekah pred- vsem zaradi najrazličnejših gradenj na vodah, pri katerih niso upoštevane potrebe vodnega živija. V Pomurju je ni vode^ ki ne bi bila vsaj deloma, in seveda sa ribe popolnoma neustrezno, regulirana, kar se zelo pozna na številčni in vrstni sestavi ihtiofavne. ¥ programu raziskovalne naloge smo zajeli in želeli obdelati tudi problematiko neavtohtonih vrst rib,, ki so jih v preteklosti ali v sadnjem času naseljevali po vodah Slovenije in ki do neke m.ere lahko pomenijo nevarnost za obstoječo avtohtono ribjo favno naših voda. V predelu Prekmurja so to predvsem ribe azijskega porekla J ki jih nekontrolirano in večinoma po lastni presoji naseljujejo ribiške organizacije v stoječe ali napol stoječe vode, ne da bi točno poznale njihov vpliv in posledice naselit- ve. 2. REZULTATI IN RAZPRÄ.VA 2.1. Ihtiofavna reke M,iire z živimi rokavi in manjšimi pritoki Reka Mura s svojimi ž-ivimi rokavi (so v zve s i z glavno strugo) spada v 3.-4. kakovostni razred, torej je zelo onesnažena. Taka tpče na jugoslovansko stran že v Šentilju iz Avstrije. BCljub Inim säanacijskim ukrepom na avstrijski strani se kvaliteta ^ Mure v zadnjih letih ne zboljšuje. Onesnaženju reke Mure z avstrijske strani se na naši strani pridružijo re odpadne vode tovarne lesovine in lepenke v Cerša-- ku, Sladkogorske tovarne papirja in farme prašičev v Podgradu. Kakovost se do Gornje Radgone nekoliko zboljša, nato se poslabša zaradi izliva komunalnih odpla,k mesta in industrije'̂ ki so vse brez čistilnih naprav. Do izliva Sčavnice se stanje zopet deloma popravi in nato^ zaradi vpliva onesnažene reke Sčavnice, ponovno poslabša. Sedanje stanje reke Mure in njenih živih rokavov je odsev velike onesnaženosti vode z organskimi odplakami^ po podatkih ribiških organizacij je v reki Muri mnogo manj rib, kot jih je bilo pred nekaj desetletji. Tu prevladujejo ribe, ki dajejo reki ciprinidni značaj. Salmoni-- di, potočna postrv (Sai»o trtitta t^ fario h, j in šarenkva (SaJmo gsirdn&ri Rich.)^ so v njej zgolj naključno, ker so brez dvoma prišli v Muro is ribogojnic na avstrijski strani pred leti, ko jih je preplavila voda in je ribe odneslo v reko» Se te salmo- nidne vrste so ujeli v Muri pri Cmureku, to je tik pod državno mejo z Avstrijo. Iz tabele 1 je razvidno, da so v reki Muri stalno ribe ±z družin Cjprinidae, Cobitidae, Suiluridae, Esocidae, Percidae in Gadi- VARSTVO wmm IHATÜRE mmmmmm^ VOL I3 imi), yüBUftHA 49 dae. Nekatere izmed njih so pogoste, redke pa so vrste ogrica Miwit^a csrinsta Pall.), cinklja {fiisgurnus fossiiis L„")y som (Siliirus glsnis L.) in vrste iz drusine Percidae, smuč (Sti- zostBdioTi lucioperca L.)^ čep (j4spr£> zir/gei L.), upiravec (^spro strebBr Sieb.)^ okun (/Iceriria cernua L.) in smrkež {AceriTia schraetzer L.)- To so v glavnem za ribolov nesanimive ribe^ zato je podatek, da so redke, nezanesljiv. Morda jih ribiči kratko malo ne opazijo, ker zanje niso zanimive. Isto bi verjetno lahko rekli za predstavnike družine Cobitidae, sa katere praktično ni podatkov o naseljenosti, rasen za čink- Ijo, in za Petriomysontidae. Tudi ti niso zanimivi z ribolovnega stališča. Nobenih podatkov nismo dobili o naseljenosti voda z glavačem (Cottus gabio ki je verjetno izginil is Mure saradi onesna- ženja. V pritokih bi ga verjetno še dobili, posebno v tistih, ki so še čisti. Iz reke Mure je verjetno dokončno isginil tudi sulec (Hueho httcho L.)' Zadnjega so ujeli leta 1967 v Muri pri Cmureku na meji z Avstrijo. Ta vrsta ribe je is Mure iz;ginila zaradi velike onesnaženosti reke/verjetno pa tudi zato, ker ni več toliko podusti, njegove glavne hrane. V zadnjem času je iz reke Mure izginil tudi pezdirek (Rhodeus SBriceus amarus B.)• Vzrok tega je verjetno pomanjkanje pogojev za drst. Z regulacijo Mure so namreč rokavi povezani s strugo večinoma le ob visokih vodah. Zato ni školjk, ki jih pezdirek potrebuje za razmnoževanje. Te so izginile bodisi zaradi onesna- ženja ali zaradi regulacij. Iz tabele 1 je razvidno, da se ribe, ki so sicer pogoste v Muri, v njej ne drste. Verjetno se drste v izlivnih delih večjih pri- tokov, kot so Sčavnica in drugi potoki. Iz reke Mure so že v preteklem stoletju izginili predstavniki jesetrovk (Acipenseridae). Zadnjič jih omenjata avtorja H e~ C k e 1 & K n e r v knjigi Die Sus swas s erf i sehe der Osterreich- ischen Monarchie (1858) . V literaturi novejšega datuma nismo zasledili podatkov o teh ribah v porečju Mure, čeprav so še prihajale po Savi in Dravi navzgor. Posebno pozornost moramo posvetiti podusti {Chondr ostema rt as as L.). To je tipična migratorna riba, ki v času drsti potuje na velike razdalje po rekah navzgor in navzdol na primerna mesta drstišča. Ta so na prodnatih plitvinah rek. Navadno jih najdemo samo v ne re gu1i r an ih vodnih tokovih. Mura je regulirana do take mere, da sploh nima prodišč, razen slučajno ob zelo nizkih vo- dah, kot npr. leta 1978, ko so se prodišča pokazala in so se podusti množično drstile na njih. V sestavi ihtiofavne reke Mure in njenih rokavov zasledimo še neavtohtone vrste rib. To so sončni ostriž {Lepomis gibbosus L,), ameriški somič {Am&jurtis nebulosus Le Sueur) in babuška {Carassius auratus gibelio BI.). Prisotnost ostalih ribjih vrst, ki so navedene za donavsko po- rečje, nismo mogli potrditi z rezultati ankete ribiških organi- zacij , zato je dvomljiva in bi morali preveriti, ali sploh so v tem delu Slovenije ali ne„ 50 Ml POVŽi OifoienDst in varstvo ribje livng v Poiurjü Ihtiofavna manjših pritokov reke Mure je v glavnem uničena. Vzrok tega .so regulacije in onesnaženje. Taki pritoki so: - Plitvički potok - v celoti je reguliran. Rib nima, le , sem in tja je najti v kotanjah kakega klena» - Mlinski potok -- zaradi regulacije je brez rib. - Boračevski potok - je brez rib zaradi onesnaženja iz naselij, industrije in kmetijstva. Včasih so bile tu ribe, ki so sicer v islivnem delu potoka v Muro, V vseh primerih bi bilo treba urediti čistilne naprave in izva- jati regulacije v vodnih tokovih^ tako da bi bili kljub posegom še primerni za življenje rib„ 2.2. Ihtiofavna mrtvih rokavov reke Mure Mrtvi rokavi Mure so večje ali manjše vodne površine in so lahko precej globoki. To so evi^rofne vode, katerih kvaliteta se ne spreminja. Izjema je mrtvica v Petanjski Slatini, kjer rib ni saradi odplak is Slatine. Ihtiofavno mrtvih rokavov sestavljajo vrste rib iz družin Cyprinidae, Siluridae, Esocidae in Fercidae. V mrtvih rokavih Mure je 13 avtohtonih vrst rib, ki se drste, in tri neavtohtone vrste, od katerih se drstita tukaj sončni ostriž in ameriški somič, beli amur pa ne. Vse te ribe, rasen belega aiaurja, so ostale v mrtvih rokavih Mure še od takrat, ko so imeli zvezo z glavno strugo reke Mure. Kasneje je bila zveza prekinjena saradi regulacij ali pa so mrtvi rokavi nastali na naraven način saradi premikanja struge reke Mure proti jugu. Za razliko od živih rokavov ti niso nikdar v zvezi z glavno strugo. Eedke vrste rib v mrtvih rokavih so klenič, zelenika, som in smuč. Dvomljiva je prisotnost pezdirka v mrtvih rokavih. Lahko bi bil, ker so tu marsikje tudi školjke, ki so nujno potrebne za njegovo razmnoževanje» 2,3-, Ihtiofavna gramoznic GraiTioznice so nove vodne površin.e, ki so nastale zaradi ko'panja gramoza na Murskem polju in jih je zelo veliko, posebno v spod- njem delu porečja» Le nê kaj jih ob poplavah pride v stik z Muro in se vanje naselijo ribe iz Mure. Sicer pa so bile vse ^ribe v gramoznicah sekundarno prinešê cie zaradi interesov ribištva. V gramoznicah je 15 avtohtonih in 2 neavtohtoni vrsti rib, to sta beli amur in sivi tolstolobik. Ostale vrste rib so iste kot v mrtvih rokavih reke Mure. Od 15 avtohtonih vrst, ki se vse tudi drste v gramoznicah, so tukaj še 3 vrste, ki jih ni v mrtvih rokavih Mure. To so klen, pisanka in pezdirek.. Ni pa tukaj soma, ki še živi v mrtvih rokavih Mure» Dobili smo podatek, da je v eni gramoznici rečni piškur. Točnost podatka bi bilo treba pre- veriti . Tako mrtvi rokavi Mure kot gramoznice imajo verjetno precej onesnaženo vodo, vendar ne z odplakami, pač pa zato, ker tako ene kot druge dobivajo vodo iz podtalnice Murskega polja, ki jo napaja Mura, onesnažena do 3.-4. stopnje. ¥ tem delu Slovenije sta še dve starejši, tudi umetni jezeri. To sta Megovsko in Blaguško jezero. Nobeno nima stika z Muro, niti 2 njenima pritokoma Ledavo in Sčavnico. Večjega onesnaženja ni, ker nista v stiku z večjimi vodnimi tokovi, ki bi ju onesnažili. VARSWO MAVE ITORE COraVAIfÖH), VOL. 13 (IW), LJUBÜAHA 51 Ihtiofavni obeh jeser sta podobni tako po številu vrst kot po sestavi. V njih živijo avtohtone vrste rib iz družine Cyprinidae (klen, rdečeoka, rdečeperka, linj, koreselj, androga in krap), Esocidae (ščuka) in Percidae (ostriž). Vse te ribe se v jezerih tudi normalno drste. Poleg njih je v Negovskem jezeru še neav- tohtona riba beli amur, ki se ne drsti. V Prekmurju sta še vodna tokova Velika in Mala Krka, ki tečeta na Madžarsko. Tam se izlijeta v madžarsko Krko, ta pa se nekoli- ko nižje od izliva Ledave izteka v reko Muro. To sta na naši strani dva majhna potoka, katerih ihtiofavna je v celoti avtoh- tona. V Veliki Krki žive ribe iz družine Cyprinidae (rdečeoka, klen, globoček, zelenika, androga, ploščič in črnooka), Percidae (ostriž) in Gadidae (menek). V Mali Krki je vrstna zastopanost manjša. Tu živijo samo 4 vrste rib, in sicer tri iz družine Cyprinidae (klen, globoček in zelenika) in ena vrsta iz družine Percidae (ostriž). 2.4. Ihtiofavna Sčavnice in njenih pritokov Sčavnica je desni pritok Mure, ki se pri Razkrižju izliva vanjo. Zgornji del toka je do Gajševskega jezera še neonesnažen in najdemo v njem normalno naslednje vrste rib: zelenika, rdečeoka, klen, androga, ščuka, krap, črnooka in globoček. Verjetno so še nekatere vrste, ki pa jih ribiči ne opazijo, ker niso zanimive za ribolov. V spodnjem toku je voda Sčavnice poleti, posebno ob nizkih vodah, podobna odpadni vodi. Nekoliko se zboljša kakovost ob srednjih in visokih vodah, vendar je še vedno v četrtem kako- vostnem razredu in se do izliva ne izboljša bistveno. Tako sta- nje povzročajo komunalne in industrijske odpadne vode Ljutomera, ki se praktično brez čiščenja izlivajo v Sčavnico. Največji industrijski onesnaževalec v Ljutomeru je Konusov usnjarski kombinat. Zelo onesnažene so odpadne vode živilske industrije (Mlekopromet, KZ Ljutomer, Slovenijavino) in pritok Kozarica z odpadnimi vodami farme prašičev v Cvenu, ki se izliva v Murico, ta pa v Sčavnico. Sčavnica je od Gajševskega jezera (akumulacija na reki) do izli- va v Muro skoraj v celoti regulirana. Z vidika ihtiofavne je stanje v tem delu porazno. Včasih je bila tu sestava ribje popu- lacije taka kot v Muri, danes pa je to le še industrijski kanal. Kadar se ob srednjih in višjih vodah kakovost vode izboljša, pridejo v Sčavnico vrste rib, ki sicer žive v Muri. Po podatkih ribiških organizacij pride občasno sem 20 vrst rib (tabela 1) in še te so redke. Ce se drstijo, je drst slaba. V zadnjem času so iz tega dela reke popolnoma izginile vrste som (SiI urus gl sni s L.), menek (Lota. lota. L. ) in platnica (Rutilus p i gas vir go Lag.). Ihtiofavna reke Sčavnice je resno ogrožena, če ne bodo v najkrajšem času uspešno čistili odpadnih voda. Prizadeti so tudi pritoki, ki se izlivajo v Sčavnico: Murica, ki je bila včasih normalno naseljena z ribami, je danes kanal, ki odvaja z gnojnico onesnaženo vodo v Sčavnico. V potoku Globetka, ki priteka v Gajševsko jezero, so bile včasih ribe zgornjega toka Sčavnice, danes pa je reguliran in rib v njem ni. 52 H. POV25 Ogroženost in varstvo ribje lavne v Poaurju 2.5. Ihtiofavna Ledave in njenih pritokov ^ • Ledava je levi pritok reke Mure, ki se pri Novakovcih izliva vanjo. Do Murske Sobote je v 2. kakovostnem razredu, pod Mursko Soboto občasno v 4. kakovostnem razredu; pod Lendavo pa v 2.-3. razredu» S pritokom Kopice se ponovno poslabša do 4» razreda in se tako onesnažena izliva v reko Muro. Nad Mursko Soboto ni organsko, pač pa je mehansko onesnažena zaradi dotoka anorganskih delcev, ki jih prinese Puconski potok iz proizvodnje kremenčevega peska v Puconcih. Vpliv je opasen do Lendave. V zgornjem toku Ledave in v Domajinskem jezeru pri Domajincih (akumulacija na Ledavi) je ihtiofavna enaka. Tu naj- . demo 20 avtohtonih in eno neavtohtono vrsto rib. ¥ spodnjem delu Ledave od akumulacije do izliva v Muro so ribe le občasno, če se kvaliteta vode slučajno sboljša. Te ribe pridejo v Ledavo iz reke Mure. Za 11 vrst rib iz Ledave imamo podatkej da se v njej tudi drsti- jo. Verjetno se ostale tudi, vendar drst ni bila opažena, ker te ribe niso zanimive za ribolov. Tudi v Ledavi so vprašanja o prisotnosti določenih vrst rib enaka kot v reki Muri. Vrstno slabo zastopani sta družini Cobi- tidae in Percidae, verjetno zopet zato, ker'te ribe niso zanimi- ve za ribolov. Prav tako zopet nimamo podatkov o prisotnosti kaplja iCottas gobio h.) in o piškurjih. Med neavtohtonimi ribami živi v tem vodnem toku samo beli amur (Ctenopharyngodon ideiia Vall.)^ ki je v akumulaciji Domajinsko jezero. Tu se ne drsti. Brez dvoma je na sestavo ihtiofavne in na njeno uničenje v" spodnjem delu Ledave vplivalo onesnaženje in regulacija vodnega toka, ki onemogoča naravno drst in ustvarja neprimerne pogoje za življenje organizmov, potrebnih ribam sa hrano. Večji pritok Ledave je Puconski potok^ za katerega smo že omeni- li, da onesnažuje Ledavo z anorganskimi delci od Puconcev do izliva, vpliv pa je opazen še tja do Ledave. Zaradi tega je v onesnaženem delu ihtiofavna popolnoma uničena. Pred onesnaženjem je bilo v tem potoku 11 Vrst rib, ki so se tudi drstile^ zdaj pa je le še 5 vrst. Nad separacijo kremenčevega peska so tele vrste .rib: rdečeoka (Rutilus r u t i l u s L.), klenič (Leiiciscus Jeuciscus h.), klen {Leacisctis c&phBlus L,), globoček {Gobio gobio Val») in zelenika (Albarnas Blbtirnus L.). Pred onesnaženjem so bile v Puconskem potoku še tele vrste rib, ki so se tudi normalno drstile" belica {Leucsspius delineatus Heck.) s podust (Choridrostoma. nasas L.)? androga (Blicca bjoer- kna. L.)? ploščič {Abra.mis trama L»), črnooka (.4l>ra»is sapa Pall.), ostriž (Perca tluvistilis L») in menek (Lots lots L»). Sorazmerno čisto vodo ima pritok Ledave potok Črnec^ ki služi za lokalno oskrbo s pitno vodo. V njem je 10 vrst rib, in sicer rdečeoka, klenič^ rdečeperka^ globoček^ zelenika, androga, ploš- čič, črnooka, ostriž in menek. Te ribe se tukaj tudi normalno drstijo. Kakovost potoka pa je že zelo ogrožena, ker se prek potoka Dobel izlivajo v Grnec odplake s farme v Jezerih in od- padne vode okoliških naselij, predvsem Beltincev. Poleg tega je ta potok še odlagališče najrazličnejših smeti. VARSTVO NARAVE (NATURE OTSERVATIÖN), VOL, 13 Ü987)| UUBLJAMA 53 V pritok Ledave potok Kopico se stekajo vode iz čistilne naprave rafinerije INA - Lendava. Ta potok je navaden industrijski ka- nal ̂ popolnoma zablaten z mineralnimi olji in neprimeren za ribji živelj. Občasno priplavajo vanj ribe iz Ledave, kadar se slučajno sčisti in popravi kvaliteta vode. Stanje ihtiofavne v reki Ledavi in v pritokih je zelo spremenje- no glede na stanje v preteklosti. Vzroki za spremembo so anor- gansko , organsko onesnaženje in regulacije, ki so spremenile Ledavo in nekatere njene pritoke v industrijske kanale, nepri- merne za življenje rib. 3. UGOTOVITVE 1. V reki Muri, živih in mrtvih rokavih, pritokih in gramoznicah živi 36 vrst rib iz družine Cyprinidae, Cobitidae, Percidae, Siluridae, Esocidae, Gadidae in Petromyzontidae in 6 neavtohto- nih vrst rib iz družin Centrarchidae, Ameiuridae, Salmonidae in Cyprinidae. 2. Ihtiofavna reke Mure in pritokov je ogrožena zaradi onesnaže- nja z odplakami in zaradi neustreznih regulacij, ki so uničile drstišča rib. 3. Populacije nekaterih vrst rib se manjšajo. To so vrste iz družin Percidae in Siluridae. Izginile so vrste iz družin Salmo- nidae in Thymallidae. 4. Treba bi bilo preveriti prisotnost vrst iz družin Cobitidae, Percidae, Petromyzontidae in Cottidae. 5. Predstavniki družine Acipenseridae so iz teh voda izginili že v preteklem stoletju. 6. Avtohtona ihtiofavna v reki Muri zaenkrat še ni ogrožena zaradi prisotnosti neavtohtonih vrst rib. Izjema je babuška {Csrassius sturatus gibelio BI.), ki prihaja v Muro ia Drave. V nekaterih vodah Jugoslavije imajo resne probleme zaradi njenega hitrega razmnoževanja in uspešnega naseljevanja novih biotopov. 7. Velika večina rib iz Mure se drsti v njenih živih rokavih, zato zahtevajo posebno obravnavo in ustrezne varstvene ukrepe. 8. V reki Muri je veliko drstišč uničenih ali zmanjšanih zaradi neustreznih gradenj na vodah. Vse posege v reko bi morali izva- jati tako, da bi ustrezali potrebam vodnih živali in rastlin. 54 Ma POVŽi 0§rDiinoit in virstvo ribje livne v Poiurju Tabela i Ihtiofavna rek Hure, Sčavnice in Ledave (s pritoki ffirtviird rokavi in zaiitinii gramoz n i c ami i n akumul aci j affti) , n j i hov i tri Tafeie 1 Ichthyo-fauna o-f the rivers Mura, Scavnica and Ledava (with their tributaries and ffian-ffiade lakes), their OKbow lakes and £žnd pits (tilled with water); NE part ot SI oveni a Legendas ^ vrsta je redka vrsta je pogostna vrsta je pred kratkiui isqinila rirst drst v rokavih podatek ni preverjen; ni podatka + B R Keŷ. ^ spec les is scarce species is -freqijent + species has recently disappeared D spraining R sprawning in siisander scrolls ? unchecked data ~ no data avtohtona i htio-f avna donavskega porečja autochtonous i chthyo-f auna o-f the Danube R. basin voda/water stoječe vode- stand ing water Hura r̂tvi graisosnice Sčavnica Ledava rokavi Mura R, oxfaoH sand pits Sčavnica R. Ledava R. lakes Petromyzonti dae Eudontosy zoh d. dstifor d i Reg. iBwpetra. plaiisri (L.) Lsspetrs fluviatilis Vladykov Aci penser i dae Huso huso L» Ac 1 penser gitl deiist adt i Brandt Aci pt Trs er ruiheii us L. AcipeTiser siai I Bt us Pall. Acipeviser Tiudivstris Lov. Acipenser stur i o L. Salmoni dae Hue h o hue ho L. S a i ® o tr ut t a. f.i^r i o L, Thvmal1 i dae Tbywallus thywallus L. Cyprinidae Ruti Jus rut i Jus L. Rutilusp igus virqo L. Leucas p 2 us d. de 11ne at us Heck. leuciscus s outfi s agassizi C,V. Leuciscus Ieuci scusL. Leuciscus cephalus L. Leuciscus i das L. PhöxiTiüS phoxinus L, Scar d i m us er y t hr ophtha I sus L. Asp I us as p i us L. T i i' ca t i ne a L. *DR «D f «D tC) VARSTVO NARAVE ( «ME COraVATION), VOL, 13 imi), L̂ UBLWMA 55 voda/water avtohtona ihtio-favna stoječe vode donavskega porečja standi ng wat er autochtonous i chthy o-f auna Hura ffirtvi gramozni ce Sčavnica Ledava of the Danube R, basin rokavi Mura R. oxbow sand pits Sčavnica R. Ledava R. lakes C h 0 n dr os t os s. n a s ü s L. **DR „ - Gobio g obi o obtus ir ostr is Val - - Gobi 0 ur ATi os C opus ur ari o sc o p us A g - - - - Gobio Kessler i kes s I er i Dyb. - - - - - - Gobio albip žnatids v lady ko i' i Fang - - - - - Bsrbus bar bus L. - - Bar bus wer idiohal is peter/)' i Heck, •it* - *D A l b u m us albur Ts us L, Al bunto i des bi puri et si us b i punc at us BI a - - - BI icca b j oerkTi a L. * * - /̂b rasi 5 b rasa L. Abrawis sapa Pal 1. Abramis bal er us L. - - - - Kiiba ^ušbs carinata Pall. - - ifD i Pel ecus cultraius L. - - - Rhode us sericeus asarüs Bl. + - - Carassius csrassius L. - CypriTtus carpio L, Cobitidae Hoenache ilus barbatulus bar batulus L. - - - * Hisgurnus fossi1 is L. î DR , „ - - Cübitis taenia L, - - - - Cobitis elongata H.K. - _ - - Siiuridae Silur us glBTsis L. - Uffibridae U^bra kraweri ^aib. - - - - Esoci dae Es ox lue i us L. iê D Perci dae Perca iluv istilis L« Stizostedi on lucjoperca L. *DR *D - - Acer in 5 cernua L. - Acerina sehr aet zer L. * - - - - Aspro Streber Sieb, * - • - - Aspro z ing el L. # - - - - Cöttidae Cottus gobiü L» Gadidae iöta Iota L, 5h K, Ogroženost in varitvD ribje livne v Poiurju vödä/water neavtohtona ihtiotavna donavskega porečja stoječe vode standing water n on autochtonous i cht hy of aiina of the Danube R. basin Mura Mura R. rortvi gramoznice S d a v nic a rokavi Dxbow sand pits Sčavnica R. lakes Ledava Ledava R. Centrarchidae Lepoisis gibbosus L. SaifTiOni dae S3lit0 gair drier i Rich. - Ameiuridae A^eiurus uebuIosas (Ls Sueur) Cyprinidae CBTRSSius aurstus gibelio Bl. Ct en opharyngodOTi ide 11& Val. ik i - * 4. POVZETEK Iz pregledane lit̂ eraisure in z anketiranjem ribiških organizacij smo skušali ugotoviti sestavo in ogroženost•ribje favne v reki Muri v Sloveniji. Iz razpoložljivih podatkov smo ugotovili^ da je tu '36 avtohtonih vrst rib iz družin Cyprinidae^ Percidae, Gadidae, Esocidae, Siluridae in Cobitidae in 6 neavtohtonih vrst iz družin Ameiuridae (ameriški somič - Ame-iiirus nebulosus Le Sueur)j Centrarchidae (sončni ostris - Lepomis gibbosas L.), Salmonidae (šarenka - Salmo gairdneri Rich.) in Cyprinidae (ba- buška - Carassiižs sturatus gibelio BI«, beli amur - CtBTiopha.ryn- godon idella Val „ > tolstolobik HypophtBlmichthys molitrix Val.)' Verjetno je prisotnih več avtohtonih vrst rib^ vendar o njih nismo dobili podatkov, ker so nezanimive za ribolov. To so vrste iz družin Petromyzontidae, Cobitidae, Percidae in Cotti-" dae. Vprašljiva je prisotnost vrst PbIbcus cultratus L» in &mbrB krameri Walb. Verjetno ne prideta po Donavi tako visoko, da bi ju lahko našli v Muri. Nekatere vrste so redke in jih najdemo le na eni ali dveh loka°̂ litetah. To so pisanec (Phoxiniis laevis L.)^ pesdirek {Rhodeus sericeus a.marus BI. ) j ogrica v. c&rinsta Pali,)? koreselj {Carassius carBSsiiis L.), som {Silurus glanis L«), okun (Mcerina. cerritia L.), smrkeš (Acerina. schrBBtzer upiravec (Aspr.fj Streber Sieb«) in čep (Aspro zingsl L..)» Preveriti bi bilo treba tudi prisotnost vrste Leuciscas &gassizi C.V„, ki verjetno živi v teh vodah. souffia 5. LITSEATÖRA Antipa, Gr., 1902: Die Store und ihre Wanderungen in den europa- ischen Gewasseren. 13 (19B7), Heckel, J. & R. Kner, 1858: Die Susswasserfischer der Österr- eichischen Monarchie. Kosta, L., 1977: Sedimenti in organizmi v vrednotenju našega okolja (poročilo RSS). Kosta, L., 1979: Razdelitev kritičnih polutantov med sedimenti, vodo in organizmi (poročilo RSS). Limnofauna Europae, 1967. Munda, A., 1926: Ribe v slovenskih vodah. Ocvirk, A., 1973: Inventarizacija Ledave (elaborat). Povž, M. , 1971: Prispevek k poznavanju sladkovodnih rib Sloveni- je (diplomsko delo). Sket, B. , 1967: Ključi za določanje živali - Sladkovodne ribe Pisces. Taler, Z., 1953: Rasprostranjenje i popis slatkovodnih riba Jugoslavije. 5H K, POVŽ! Ogroženost in varstvo ribje lavne v Psiurju äi-'toritiii Tias I öv/Authüf ' s address! Haq. tlet a POVS Zavod za ribištvo Župančičeva 9 Y ü - ö i O O O L J U B L J A M A