••***“' poštnina plačana v gotovini revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine januar 1985 • 23. letnik • cena 45.00 din drobne zanimivosti Najstarejša kamnina na svetu je najbrž granitni gnajs iz okolice Granite Falls v dolini Minnesota River v ZDA. Določanje starosti z izotopi svinca ter z rubidijem in uranom je dalo številko 3800 milijonov let z možnim odstopanjem navzgor ali navzdol okrog 100 milijonov let. Enako staro je tudi gnaj- sovo skalovje iz Gothaaba na Grenlandiji, ki šteje med 3700 in 3750 milijoni let. V velikih mestih je promet vse gostejši, z njim pa tudi pravi gozd cestnih semaforjev. Nedolgo tega so jih prešteli v nekaterih nemških mestih in jih primer¬ jali z dolžino vseh cest in ulic: na prvem mestu je KOIn, kjer Je 51 semaforjev na 100 kilometrov cest in ulic, v Munchenu je 43 semaforjev, v Berlinu 41 in v Hamburgu samo 35 semaforjev na sto kilometrov cest. V človeškem telesu je nenehno dolga vrsta krhkih ravnotežij: možgani tako natančno uravnavajo vsebnost kisika v telesu, da podvojijo hitrost diha- naja že, če se vsebnost ogljikovega dvokisa poveča za pičle 3 promile. Pred prodorom Jekla in betona so bili vsi večji mo¬ stovi obokani. Prve oboke so gradili že Sumerci okrog leta 3200 pred našim štetjem, stari zapisi pa poročajo o obokanem mostu preko Nila iz leta 2650 pred našim štet|em. Najstarejši še obstoječi most pa je v turškem mestu Izmir; ima le en obok in vodi preko reke Meles, zgradili pa so ga leta 850 pred našim štetjem. Le koliko dandanašnjih mostov bo še za rabo čez poltretje tisočletje? Avtomobili so sorazmerno kratkoživa vozila — ve¬ čina jih omaga v desetih letih in malokateri prevo¬ zijo po nekaj sto tisoč kilometrov. So pa tudi izjeme. Tako je Američan Boyd E. Taylor iz Atlante v državi Georgia že leta 1956 dokazoval, da je s svojim dvo¬ sedežnim fordom iz leta 1936 prevozil preko 1 mili- on milj ali čez 1,6 milijona kilometrov. Boyd Taylor se Je sicer dolga leta preživljal s pisanjem o avto¬ mobilih in je lastno vozilo tudi ves čas sam vzdrže¬ val. Lažje je govoriti kot zapisovati: povprečen človek izusti pri govorjenju okrog 150 besed v minuti, to pa je še enkrat toliko, kolikor uspe zapisati dobra stro¬ jepiska. Najuspešnejši avtomobilski mehanik je bil menda Leopold Alfonso Villa, ki se je rodil v Londonu leta 1899 in ki je delal za Malcolma in Donalda Camp- bella pri postavljanju kar 21 svetovnih hitrostnih re¬ kordov — od tega 10 na kopnem in 11 na vodi — v obdobju od leta 1924 do leta 1964. Umetne škrge za športne potapljače? Odrasel potapljač porabi pod vodo 1,4 litra kisika vsako minuto, če pa trdo dela ali je v stiski, zraste poraba tudi na 3 litre. Ta kisik nosijo dandanes po¬ tapljači s seboj v jeklenkah, ki pa so le prehitro iz¬ praznjene in tedaj je treba nazaj na površino. Kisika je dovolj tudi v morski vodi, čeprav je precej redko razporejen: v litru morske vode ga je 3,5 do 5,0 mililitra. Če bi hoteli dihati kisik iz vode, bi je mo¬ rali predelati vsako minuto od 300 do 1000 ali še nekaj več litrov. Tega seveda ne moremo, saj ni¬ mamo škrg kot ribe. Ameriška raziskovalca dr. Joseph Bonaventura in njegova žena Celia pa sta ob podpori ameriške vo¬ jaške mornarice nemara odkrila postopek, ki nam bo omogočal skoraj neomejeno bivanje pod vodo. \Y Naprava, ki sta jo preskusila, je tolikšna, kot doslej običajne jeklenke, ki jih potapljači nosijo na hrbtu, vendar znatno lažja. V njej je v bistvu poliuretanska pena, pomešana s svežo krvjo — ta je lahko člove¬ ška, iz zastaranih zalog za transfuzije, najbrž bi bila lahko tudi živalska — in ne navsezadnje ni daleč dan, ko bomo znali sintetično pridobivati hemoglo¬ bin, najbistvenejšo sestavino rdečih krvničk. Po¬ drobno delovanje naprave, ki jo preplakuje morska voda, krmili pa elektronika, ostaja za sedaj znano le maloštevilnim. Zakonca Bonaventura sta vsekakor za lepe denarje prodala pravice za proizvodnjo takšnih naprav ne¬ kemu podjetju na Floridi, ki obeta prve prototipe že do konca letošnjega leta. TIM 5 »84/85 161 186671 TIM 5 Januar 1985 23. letnik Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬ kovšek, Amand Papotnik, Lojze Privšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno • Celoletna naročnina 450,00 din, po¬ samezna številka 45,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬ ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬ venije. SLIKA NA NASLOVNI STRANI _ Posnetek kaže tekmovalca slovenske ekipe na le¬ tošnjem srečanju mladih tehnikov Jugoslavije. Tudi v nalogi iz konstrukcije so se naši dobro od¬ rezali. prva stran Komaj smo se dobro zavedeli, že se je leto obrnilo in se prevesilo v drugo polovico, z njim pa tudi let¬ nik naše revije. S tole peto številko smo že segli v drugo polovico letnika. Zdaj je tudi že čas, da se za hip ozremo nazaj in poizkušamo oceniti, do kakšne mere nam je uspelo napolniti revijo z gra¬ divom, za katerega ste in smo se odločili pred za¬ četkom letnika. Pogostokrat imam ob branju vaših pisem vtis, da bi morali namesto ene revije izdajati prav toliko revij, kot je v Timu rubrik, saj me neusmiljeno kritizirate, če je kdaj katero od področij zapostavljeno, pri čemer se vsak zav¬ zema le za snov, ki mu je najbolj pri srcu. Vendar je zdaj pred nami že toliko objavljenega gradiva, da je iz njega moč dovolj razločno razbrati fizio¬ gnomijo Tima. Če je vsak med vami, ki ste na revijo naročeni, izdelal vsaj en izdelek po naših načrtih, sem prepričan, da je revija dosegla svoj namen. Žal vemo, da je z materiali vedno več težav in nič ne kaže, da bi se stanje kaj izboljšalo. Prav zaradi tega je še naprej potrebno toliko malih oglasov, saj je to skoraj edini način, da se domorete do po¬ trebnega materiala za gradnjo. Bodi za tokrat dovolj in na svidenje v prihodnji šte¬ vilki. SREČNO IN USPEŠNO 1985 Revija TIM 162 TIM 5 • 84/85 prvi koraki Amand Papotnik Darila za vsako priložnost Preglejte skice, preberite tekst in odločite se za izdelek, h kateremu pa morate priložiti še vizitko in že bo pripravljeno za aranžiranje in darilo. Nekaj skupnih napotkov: — izdelki so iz naravnega ali umetnega usnja, — povezava delov je možna z lepljenjem in šiva¬ njem, — površinsko opremljanje pa je možno izvesti z raznobarvnim usnjem, tekstilom, folijo itd. — orodje (škarje, nož, luknjač, kladivo). Poglejmo si nekaj izdelkov! Obstoječo kuhalnico lahko spremenimo v stenski DENARNICA 1 DENARNICA Z obešalnik. Na sprednjem delu oblikujte obraz (lasje, oči, nos, usta) iz naravnega usnja, obesi sta prav tako iz usnja (na zadnji strani), za obe¬ šala pa uporabite žebljičke z okrasno — večjo glavo. Viseča beležnica — kuža je iz usnja, pri čemer so posamezni deli prilepljeni na kartonske podloge. Detajle prav tako oblikujte iz raznobarvnega usnja. Na trup pa prilepite beležnico in objemko (usnjeno) za pisalo. Izdelava poteka enako kot pri prej opisanih izdel- OENARNICA 2 VRVICO TIM 5 • 84/85 1 63 kih. Najprej morate prenesti mere na usnje, nato izrežite vse tri sestavne dele (osnova je z jezič¬ kom, sprednji del in pas) in izbijte luknje z luknja¬ čem 0 3mm. Preostane še povezava z usnjenim trakom in po¬ vršinska oprema (aplikacija). Tudi pri tem izdelku je izdelava podobna kot pri etuiju. Mere dobite od izbrane knjige, pri čemer vzamete 5mm več po dolžini in širini. Iz risbe je razvidno, da luknjice izbijete od ogljišč proti sredini (po 5—7 cm na vsaki strani). Za izdelavo denarnic potrebujete dva kosa usnja, luknjač 0 3, podložno ploščo iz svinca ali lepen¬ ke, usnjeni trak, širine 3 mm, za denarnico 1 in 2 pa še stiskač, ki ga lahko kupite v trgovini z želez¬ nino: Pri tej denarnici poteka postopek takole: izrezanima usnjenima deloma hkrati izbijete luk¬ njice, šivanje z usnjenim delom poteka tako, da oba dela in pas zašijete skupaj, trak naj bo daljši, da je lahko kot obesa. Postopek dela pri denarnici 1 in 2 je enak kot pri denarnici z vrvico. Stiskač je sestavljen iz štirih delov, pri čemer vstavimo v izbiti luknji po dva in dva dela ter ju sti¬ snemo in utrdimo s kladivom. proizvodno delo Amand Papotnik Delovna naloga Svečnik Preglejte načrt, preberite spremno besedo in iz¬ delajte svečnik. Izdelava je možna pri krožku šolskega proizvod¬ nega dela pri pouku (kot ideja za projektivno na¬ logo) in v okviru šolske zadruge. Naloga pa je namenjena vsem našim bralcem, ki se radi ukvar¬ jajo z izdelavo uporabnih izdelkov ter vsem tistim, ki darila radi izdelate sami. Material Za izdelavo potrebujete trd les (npr. bukov). Električno in drugo orodje, priključki in pribor: 1. Električno ročno orodje: vrtalnik 2. Drugo orodje: čopič 3. Priključki: krožna žaga, povratna žaga 4. Pribor: svinčnik HB, kovinski kotnik, kovinsko merilo, ravnilo, trikotnik, leseno vzdolžno vodi¬ lo, kovinska zaščitna konzola za povratno žago, maska za krožno žago, stege, vertikalno stojalo, kronska žaga, očala, kapa, predpasnik Delovni postopki 1. Merjenje in zarisovanje na material 2. Razžagovanje 3. Izrezovanje s povratno kronsko žago 4. Brušenje 5. Lakiranje 6. Dopolnjevanje 7. Pakiranje 164 TIM 5 • 84/85 1 ® TIM 5 • 84/85 1 65 daljinsko vodenje Jan Lokovšek Zvezni regulator TIM L Uvod Sroe zveznega regulatorja je njegov krmilni del, to je tisti del naprave, ki iz sprejemnika prejema po¬ velja, jih primerno obdela in posreduje močnost¬ nemu delu naprave. Če se »zmoti«, je signal, ki ga daje močnostnemu delu, napačen in model se seveda napačno od¬ zove. Kdaj se krmilni del lahko »zmoti«? V največ pri¬ merih zaradi motenj pri napajanju, ki jih povzro¬ čajo bodisi slabe baterije ali pa več močnih in hi¬ trih servomehanizmov, ki krmilijo istočasno. Možen vzrok so še tanjše žičke napajalne baterije in umazani priključki, če že izločimo radijske mot¬ nje. V koliki meri je določeno vezje odvisno od motenj, se praktično vidi po tem, da naprava lepo deluje na nekaj metrov razdalje, na večji pa »podivja«, čeprav ostali servomehanizmi še vedno delujejo v redu. Nedvomno je v takem primeru servomeha- Slika 1. Blok shema integriranega vezja NE 544 3 -GD- IZHODNO VEZJE MONO- STABILNI MULTI- VIBRATORh VRATA SMERNA LOGIKA PREKLOP _ hisiIrezJ T NAP ISTAB. VHOD OBLIKOVANJE IMPULZOV «0 166 TIM 5 • 64/85 nizem manj občutljiv na motenje kot pa regulator. Do določene mere rešujemo tak problem s stabi¬ lizacijo napajalne napetosti. To je enostavno izvedljivo, kjer imamo na voljo dovolj visoko nape¬ tost pogonske baterije. Boljšo rešitev predstavlja uporaba elektronike, ki že sama vsebuje tudi stabilizacijo, kot npr. integri¬ rana vezja servomehanizmov. Pri tem pa ne po¬ zabimo, daje tudi digitalna elektronika servome¬ hanizmov že sama po sebi manj občutljiva za motnje! To pomeni, da moramo za regulator upo¬ rabiti eno od vezij, ki so sicer namenjena oziroma posebej konstruirana za servomehanizme. Takih je cela vrsta: NE 543, NE 544, NE 644, SN 28604, SN 28654 itd. Sam sem se odločil za NE 544, ki sodi v razred cenejših. V osnovi so si vsa ta vezja bolj ali manj podobna in ni težko narediti načrta tudi za kako drugo vezje. Opis delovanja Za začetek moramo spoznati integrirano vezje NE 544 samo. Poenostavljen načrt tega integri¬ ranega vezja oziroma tako imenovano blok shemo prikazuje slika 1. Za lažje razumevanje so narisani tudi nujno potrebni zunanji sestavni deli. ki tvorijo krmilni del regulatorja. Označeni so le tisti upori in kondenzatorji, ki bi¬ stveno vplivajo na lastnosti delovanja, kot so npr. časovne konstante. Blokirnih kondenzatorjev na sliki 1 nisem označeval. Vhodni signal pride preko sponke »V« na vhodni del, preko katerega proži monostabilni multivibra- tor in smerno logiko. Dolžino impulza monostabil- nega multivibratorja določata vrednosti upora Rt in kondenzatorja Ct, predvsem pa položaj drsnika potenciometra P. Pri servomehanizmu je to po¬ tenciometer, katerega os je povezana s krmilno ročico, v regulatorju pa je to trimerpotenciometer, s katerim nastavimo nevtralni položaj. Smerna logika namreč primerja dolžino impulza mono- stabilnega multivibratorja z dolžino vhodnega im¬ pulza, ki predstavlja povelje. Za neobčutljivost na motnje skrbi lastni stabiliza¬ tor napetosti 2,5 V, ki napaja potenciometer. Smerna logika posreduje razliko med obema im¬ pulzoma vezju za oblikovanje (angl. pulse strec- her). Tu določimo obliko krmilnega impulza in tudi mrtvi hod. Mrtvi hod pomeni v tem primeru dolo¬ čeno najmanjšo razliko med novim in starim po¬ veljem, pri kateri vezje še ne reagira. Oblikovanje impulzov je potrebno, saj razlika sama nima dovolj moči za krmiljenje. Prav tako je nujno potreben tudi določen mrtvi hod, saj po¬ stane brez tega vezje nestabilno. Sledi še močnostni del, tj. posebno izhodno vezje, ki zmore že poganjati elektromotorček, ki ima upornost vsaj 8 ohmov ali več. Priključimo ga na sponki 13 in 9. Tudi vezje našega regulatorja se od tega s slike 1 veliko ne razlikuje. Narisano je na sliki 2. Slika 2. Krmilni del zveznega regulatorja TIM L V vezuju sta dva trimerpotenciometra. S P1 na¬ stavljamo nevtralni položaj, s P 2 pa hod naprave. Mrtvi hod določa vrednost upora R3. Izhode bi sicer lahko uporabil neposredno, vendar pa sem se raje odločil za dve ločilni stopnji s transistor- jema T1 in T2. Integrirano vezje ni ravno poceni in bolje je, da ob morebitni nerodnosti »odnese« le transistor. Na sliki 2 je skicirana tudi izvedba napajanja s pomočjo stabilizatorja 7805. Za samo delovanje le-to ni potrebno, regulator lahko brez težav na¬ pajamo kar iz sprejemniške baterije brez strahu, da bi ga onemogočile motnje. Je pa zanimiva re¬ šitev, kako se izognemo sprejemniški bateriji, vendar le v primeru, daje napetost pogonske ba¬ terije vsaj 7,5 V. Tak način prihranitve mase mo¬ dela je dovoljen v spretnostnih kategorijah ladij¬ skih modelov, pri hitrostnih in FSR pa morata biti napajanje sprejemnika in pogonskega elektro¬ motorja galvansko ločena. Izbira materiala Srce krmilnega regulatorja TIM L je integrirano vezje NE 544. Zanj sem tudi konstruiral tiskano vezje. Za kako drugo vrsto si morate ploščico konstruirati sami. TIM 5 • 84/85 167 Kot smo dejali poprej, stabilizator 7805 ni neob- hodno potreben, temveč je koristen v primeru, ko se hočemo izogniti uporabi posebne baterije za napajanje sprejemnika. Natančne vrednosti kondenzatorjev so potrebne le za C3 in C 6. Vsi ostali so blokirni in njihova vrednost je lahko tudi do nekajkrat večja od nave¬ dene. Delovna napetost elektrolitskih naj bo vsaj 6 V; za C1 in C2 pa vsaj 3V. Lahko so tudi tanta- lovi elektroliti ali celo keramični (C1, C3 in C4). Upori so Iskrini, moči 1/8 ali 1/4 W. T1 in T2 sta univerzalna NPN transistorja kot npr. BC 107 ali BC 237. P1 in P 2 sta prav tako izdelek Iskre, in sicer miniaturni izvedenki trimerpoten- ciometrov za ležečo montažo. Vezje izdelamo na enostransko kaširanem vitro- plastu. Prihodnjič: Izdelava in uravnava Aleksander Matičič Jadrnica A-13 Predstavljam vam model jamice, ki sem jo skon¬ struiral po lastni zamisli. Model je enostaven za izdelavo, primeren za začetnike in izkušene mo¬ delarje. Pri izdelavi moramo biti natančni, da bo izdelek ličen in da bomo z izdelkom zadovoljni. Za izdelavo jadrnice potrebujemo naslednje ma¬ teriale: vezano ploščo (3 in 4 mm), letvice 4 x 4 in 4x2, primerno palico za jambor, za prekrivanje trupa balso (dober je tudi mnogo cenejši furnir). Jadra naj bodo iz nepremočljive tkanine (prime¬ ren je najlon), lepilo, lak za prekrivanje ter svinec za obtežitev. Poleg tega potrebujemo še osnovno modelarsko orodje: modelarski nož, žago, brusni papir in ostalo. Pri izdelavi je potrebna tudi volja za modeliranje. Navodilo za izdelavo Rebra in kobilico izrišemo na vezano ploščo, jih izrezljamo in obdelamo z brusnim papirjem. Če smo kakšno rebro naredili površno, raje izrez¬ ljamo novega, da bo videz gotove jadrnice lepši. Osnovno letvico (št. 12) debeline 4x4 mm pritr¬ dimo na ravno polago in nato nanjo pritrdimo rebra. Med rebri naj bo razmak 8 cm. Ko se to dobro posuši, pritrdimo na rebra ostale letvice. Vedno lepimo po dve simetrični letvici hkrati, da nam modela ne zvije. Preden namestimo zadnjo letvico (št. 14), moramo med rebra vstaviti kobili¬ co, nato pa to letvico, ki smo jo morali razpoloviti, namestimo na kalup. Robove letvic obrusimo s steklenim papirjem, da se balsa (furnir) lepše pri¬ leže. Na ogrodje pritrdimo še ploščici iz vezanega 168 TIM 5 • 84/85 lesa (št. 10), v kateri bomo kasneje privili vijake. Trup jadrnice je delno gotov, sledi prekrivanje. Najprej prekrijemo spodnji del jadrnice, nato oba boka. Ko smo to opravili, notranji del jadrnice pre- lakiramo, da bo bolje tesnila vodo. Zatem prekri¬ jemo še rob jadrnice. Obloge in robove lepo obru¬ simo in zgladimo. Sledi lakiranje. Jaz sem jadr¬ nico najprej prebarval s sadolinom, tako je dobila lep naravni izgled, ko pa se je to dobro posušilo, sem jo prepleskal še s prozornim nitro lakom. La¬ kiranje je seveda prepuščeno vam, izberite si barvo po lastni želji in presoji. S tem je končan prvi del jadrnice. Sledi zunanja montaža in oprema. V glino nare¬ dimo kalup za odlitek balasta in nato vanj vlijemo svinec. Primerna masa svinca je 1 kg. Balast nato obdelamo in ga pritrdimo na kobilico. Robove in reže med balastom in svincem zakitamo, nato pa zaradi lepšega videza prebarvamo. Na krov pritr¬ dimo nosilec za jambor (št. 15). Jambor naredimo TIM 5 • 84/85 169 OPOMBA: V stolpcu pod »naziv« je v oklepajih napisano, pod katero številko je del narisan. 170 TIM 5 • 84/85 TIM 5 • 84/85 171 iz smrekove palice, dolžina je 95 cm, debelina pa okrog 1,5 cm (sl. 13). Za pritrditev jambora mo¬ ramo na krov pritrditi vijake za vrvice. Vrvica je zelo primerna iz najlona, kaveljčke (sl. 16) za vr¬ vice naredimo iz primerno debele žice, nape- njalčke (sl. 17) pa iz pločevine ali pleksi stekla. Nosilce za vrvice na jamboru sem naredil na svoj način (sl. 11). Za nosilce jader pa sem uporabil ri¬ biški pripomoček (sl. 18), ki je zelo praktičen. Pri¬ trdimo ga z močnejšim sukancem, da se ne raz¬ rahlja, pa ga premažemo z lepilom. Jadra nare¬ dimo po svoje. Naj vas spomnim le na to, da je maksimalna dovljena površina (za razred »G«) 2100 cm 2 . Stojalo, ki vam ga predstavljam (sl. 19), je zelo lično in praktično, poleg tega pa je tudi zelo eno¬ stavno za izdelavo. Potrebujemo smrekove letve debeline približno 10 x 25 mm. Letve narežemo na 4 kose po 35 cm in dva kosa 30 cm. Prve štiri letve na koncu odrežemo pod kotom 55° (sl. 20), na sredini pa naredimo luknje (sl. 21). Zatem pritrdimo po dve letvici skupaj s prečno le¬ tvijo (št. 22) in nato z vijakom pritrdimo oba dela skupaj. Na vrhu pribijemo z majhnim žebljičkom vrvico (zelo primeren je stenj — št. 23). S tem je stojalo gotovo. Ob spuščanju po vodi vas čaka prijetno razvedri¬ lo. Na primernem mestu v stanovanju pa je jadr¬ nica lep okras in spomin na preživele trenutke ob delu. Dolžina 674 mm Širina 166 mm Višina (trup) 71 mm Višina (s kobilico) 256 mm 172 TIM 5 • 84/85 Matej Pavlič Model kolektorskega elektromotorja Ogledali si bomo izdelavo kolektorskega elek¬ tromotorja, ki ga lahko priključite na enosmerni (baterija 4,5 V) ali izmenični izvor napetosti (transformator za zvonec, 4 do 5 V). Ob sestav¬ ljanju boste spoznali nekatere fizikalne lastnosti, način delovanja kolektorskega motorja in po¬ stopke pri obdelavi pločevine. Orodje Igla za risanje po pločevini, ravnilo, kotnik, škarje za pločevino, ploščate in polkrožne kombinirke, kladivo, ploščata pila, OLFA nož, žaga za kovino in les, primež, brusni papir, spajkalnik s priborom in vrtalnik s svedrom 3,2mm. Material Jeklen trak, ki se uporablja za embalažiranje, ba¬ krena, z lakom izolirana žica debeline 0,3mm, aluminijasta in bela (konserva) pločevina, PVC izolacija z debele žice, žebljički, izolirni trak. Izdelava Najprej z načrta, ki je narisan v merilu 1:1, na¬ tančno prenesete mere na material, potem pa vse dele s škarjami za pločevino pazljivo izrežite. Oblikujte jih s kombinirkami in kladivom, še naj¬ lažje pa boste to storili v manjšem primežu. Na os motorja (5), ki jo naredite iz koščka 5mm debele žice, navlečite izolacijo (6), in sicer tako, da na obeh straneh ostane še po 1 cm gole žice. V skrajnem primeru zadostuje tudi več ovojev izoli¬ ranega traku. Dobra 2cm od konca osi nanjo montirajte obe polovici rotorja (3), ki ju ojačate z objemkama (4). Dobljen rotor sedaj čez dela 4 še nekajkrat ovijte z izolirnim trakom. Kontakta (7) postavite na izolacijo osi (6), čeznju pa pazljivo potegnite oba prstana (8) iz plastike, ki naj bosta razmaknjena za deset milimetrov. Vzemite kos 10 m dolge bakrene, z lakom izolirane žice, na njej si označite polovico in začnite navijati rotor. Polo¬ vico žice navijete na levo polovico, polovico pa na desno stran rotorja (glede na os). Navijajte ves čas v isto smer, brez prekinjanja žice, začetek in konec pa očistite z brusnim papirjem, ovijte okrog kontaktov (7) in zaspajkajte. S tem je rotor gotov in lahko se lotite statorja. Tega sestavljata dela 1 in 2, ki ju po skici ukrivite in spojite z nekaj ovoji izolirnega traku. Ta bo pre¬ prečil poškodbe žice na ostrih robovih. Nato vze¬ mite drugih deset metrov žice (13), pustite na za¬ četku nekaj centimetrov, ostalo pa navijte preko izoliranega traku. Oba konca spet obrusite. Pri navijanju pazite, da se žica ne zlomi, da se lak ne okruši, in da so vsi navoji enakomerno raztegnje¬ ni. Le na ta način bo motor, ko bo izdelan, zanes¬ ljivo deloval. Sedaj dobljeni stator s štirimi žeb¬ ljički pritrdite na podstavek (11). Z obeh strani pri¬ bijte na rob podstavka še nosilca osi motorja (9), v katerem ste prej izvrtali luknjo za os. Rotor se mora nemoteno vrteti v statorju in mora biti od njegovega oboda ves čas enako odmaknjen. Ostali sta le še ščetki (10), ki ju pribijete na pod¬ stavek (11), in sicer tako, da se njuna ožja dela med prstanoma (8) na osi (5) ravno dotikata kon¬ taktov (7), ki pa se ne smeta stikati. Konca žice statorskega navitja (13) prispajkajte na ščetki TIM 5 • 84/85 173 174 TIM 5 • 84/85 TIM 5 « 84/85 1 75 (10), na ščetki pa prispajkajte še dve mehki ba¬ kreni žici s PVC izolacijo, ki bosta rabili za napa¬ janje elektromotorja. Kot je bilo že rečeno, je vir lahko enosmeren ali izmeničen. Motor se mora, če ste ga pravilno se¬ stavili, ob vklopu takoj zavrteti. Če se to ne zgodi, še enkrat preverite stik med ščetkama (10) in kon¬ taktoma (7). Z baterijo in žarnico ali univerzalnim instrumentom poglejte, če navitji morda nista kje prekinjeni. Po opravljenih morebitnih napakah se bo motorček gotovo zavrtel in ves trud z njegovo gradnjo bo s tem poplačan. Robert Resman Kwik fly MK 3 Pred vami je načrt akrobatskega letala. Za pogon uporablja 3,5ccm letalski motorček. Za vode¬ nje pa zadošča 6—8-kanalna RC naprava. Vse mere so v mm. VP = vezana plošča, B = balsa, S = smreka. Trup Na načrtu je trup risan v merilu 1 : 4,3. Potrebno ga je narisati na skupen list v naravni velikosti. Sestavljati ga začnete tako, da najprej izžagate vsa rebra 1,2,3,4,5,7 iz vezane plošče in rebro 6 iz 5mm debele balse. Rebra 1,2, 3 in 7 prilepite na bukova nosilca 10 x 10. Iz vezane plošče 4 mm izžagajte ležišče za krilo in ga prilepite na dob¬ ljeno ogrodje. Ko se lepilo posuši, prilepite še rebri 4 in 5 iz vezane plošče 4 mm. Ležišče za krilo ojačajte z balsinimi trikotniki. Na obe ležišči prile¬ pite oplato iz balse 2mm, kamor boste pritrdili sprejemnik, akumulator ter servomotorje. Tako dobljeno ogrodje nadaljujte in ojačajte z balsinimi letvicami 5 x 5mm. Iz tanke pločevine spajkajte rezervoar in ga pritrdite med bukova nosilca. Re¬ zervoar je prirejen tako, da model lahko leti tudi hrbtno, tako imenovani hrbtni let. V notranjosti re¬ zervoarja je plastična cevka, ki je na enem koncu pritrjena na cevko, ki vodi v motor, na drugem koncu pa obtežena tako, da vedno srka iz dna re¬ zervoarja. Prilepite še rebro 6 in zaključek trupa. Sedaj celoten trup prekrijte z 2 mm debelo balso in ga lepo obrusite. Pozor! Letalo nima pokrova za motor, kar pomeni, da se prilega vsaka izpušna cev. Zato pa morate celoten trup dobro prelakirati ter površino pokriti še z japonskim papirjem. Pro¬ stor, kjer prilepite kabino iz celuloida, zarežite na obeh mestih tako, da dobite pokrov, ki ga lahko snamete in pritrdite, če mu vgradite še dva vijaka M 3 z maticama. Tako je zagotovljen dostop do servomotorjev in sprejemnika. Višinski in smerni stabilizator Oba stabilizatorja imata velike površine, zato sta v celoti sestavljena iz 4 mm balse. Potrebujete le še 4 ponte za višinski stabilizator in 2 za smerni stabilizator, poleg pa še dve vodili za smer in viši¬ no. Prekrijte jih z japonskim papirjem ali pa folijo. Krilo Krilo narišete najprej na skupen list v naravni veli¬ kosti. Iz balse 2mm izdelate vsa rebra in jih prile¬ pite na letvico S 10 x 5. Iz vezane plošče 4 mm iz¬ žagate koleno (2°) ter obe polovici zlepite skupaj. Med rebra prilepite še balsine plošče ter letvico S 10x5. Spredaj in zadaj prilepite letvici B 10 x 8 ter B 5 x 25. Torzijski nos prekrijte z balso 2 mm. Iz balse izdelate še zaključek kril, ki jih obrusite v obliki kaplje in jih izvotlite. V krilo prilepite še kva¬ drat iz vezane plošče, kamor boste pritrdili kolesa v krilo. Celotno krilo prekrijete še z japonskim pa¬ pirjem ali pa s folijo. Spuščanje Model lahko startate s tal ali iz roke. Na koncu naj povem še nekaj zelo važnih stvari: prednje kolo mora biti krajše, to pomeni, da model visi naprej. To je zelo važno, ker drugače ne bi mogli pristati, ker bi letalo poskakovalo po prvem kolesu. Os motorja mora obvezno gledati malo navzdol, ker bi drugače model prehitro dvignilo s tal. Prav tako mora os gledati tudi nekoliko v desno, ker se elisa vrti v to smer. Krilo ima naklon + 1,5°, zadnje krilo pa ± 0°. Če so vsi ti pogoji izpolnjeni, vam bo prvi let varno uspel. Vendar morate model najprej uleteti in šele potem izvajati figure. Pri izdelavi in spuščanju vam želim obilo uspeha. M=1:4'3 176 TIM 5 • 84/85 *r> <« rO fcf> «o cO rO vn «o Robert Resman I S10xR M=1 : 1 KWIK FLY MK 3 Robert Resman TIM 5 • 84/85 179 180 TIM 5 • 84/85 OO Rezervoar - 81 cm' TIM 5 • 84/85 181 Stanislav Ogrinc Detektor vsebine kasete Opisano vezje je namenjeno uporabnikom hišnih računalnikov. Bilo je preizkušeno na računalnikih ZX Spectrum, Commodore in ZX 81. Vezje detek- tira tri različna stanja na kaseti: 1. prazen trak; 2. začetek programa — pilot signal; 3. trak posnet s programom — DATA. Pri kasetofonih, ki omogo¬ čajo hitro predvajanje posnetka, lahko hitro naj¬ dete začetek programa. Zelo je koristno tudi pri digitalnih kasetofonih, ker nimajo vgrajenega zvočnika, pri običajnih kasetofonih pa odpade neprijetno poslušanje programov. Za računalnik ZX 81 velja sprememba vezja, ker se programi začenjajo brez pilot tona in tako odpade nekaj elementov. Vezje je sestavljeno iz tonskega detektorja (IC1), monostabila (IC2) in pretvornika BCD kode v de¬ cimalno (IC3). Vhod detektorja je priključen na izhod kasetofona. Signal pride preko C6 na vhod tonskega dekoderja (nožiča 3) in na vhod mono¬ stabila (nožiča 2). Obstajajo tri možna stanja. • Ni signala: Izhod IC1 (nožiča 8) je na logični 1, izhod IC2 (nožiča 3) je na logični 0. Signal na vho¬ dih IC3 (nožiče 12,13, Min 15 ) je tedaj 0010, ker sta nožiči 12 in 13 priključeni na maso, kar je lo¬ gično 0. To stanje povzroči prehod izhoda (nožiča 3) in lotično 0. Tok steče preko R3 in LED2 v ta izhod. LED2 indicira, daje trak na tem delu kasete prazen. • Prisotnost pilot tona — začetek programa: Konstantno frekvenco pilot tona zazna IC1, kar povzroči na izhodu logično 0. Istočasno prejme IC2 vrsto sprožilnih impulzov; stanje na izhodu se spremeni v logično 1. BCD koda na vhodu IC2 je sedaj 0001, to pa je binarno 1. Nožiča 2 je na niz¬ kem potencialu in zato zasveti LED1, kar ozna¬ čuje prisotnost pilot signala. • Prisotnost programa — DATA: Izhod IC1 je na logični 1, ker je vhodna frekvenca izven frekvenč¬ nega pasu tonskega dekoderja. Monostabil ostaja sprožen, torej je izhod še vedno na logični 1. BCD koda na vhodu IC3 je 0011, ta "pa povzroči logično 0 na nožiči 4. Zasveti LED3, ki indicira pri¬ sotnost DATA signala — programa. 5V naCrt vezja R1—2M2 R2—2k7 R3—220 Pl—lOk C1— 22n IC1— NE555 C2—10On IC2—NE567 C3—2h2 IC3—SN74145 C4—1h C5—47n C6—1h Za uporabnike ZX 81 odpadejo naslednji elementi vezja: D1, IC1, P1, R2 in C3 do C5. Nožico 14 na vezju IC3 spojite na +5V. Odpade pa tudi nasta¬ vitev vezja. Nastavitev vezja Priključite računalnik na kasetofon in posnemite na kaseto večkrat enega za drugim čim krajši program (10 PRINT). S tem boste imeli posnet pilot ton. Previjte kasetofon, priključite vezje in startajte kasetofon. Nastavljajte P1, dokler ne za¬ sveti LED1 ob prisotnosti pilot signala. Srednja frekvenca (fc) za tonski dekoder je dolo¬ čena s P1 in C5. Račun za določitev fc je sledeč. 1 Pasovna širina (B) tonskega detektorja je določena z računom: Vhodna napetost (Uv) mora biti manjša od 200 mV. 182 TIM 5 • 64/85 Gregor Vrhovnik Usmernik Usmernik je enostaven in zato primeren tudi za začetnike. Z njim si boste zagotovili trajen vir na¬ petosti, ki je pri današnjih cenah baterij za elek¬ tronika razmeroma cenen in zelo uporaben. Omrežno napetost 220 V s transformatorjem zni¬ žamo na željeno napetost. Ko smo napetost z greatzovim mostičkom usmerili z elektrolitskim kondenzatorjem, izravnamo brum. Upor Ri je namenjen za zaščito transistorja, medtem ko upor FL izračunamo po obrazcu 1. Iz je za nor¬ malne zenerice 5mA, lahko pa ga preberemo iz kataloga. Uzje napisana na zenerici in je enaka željeni napetosti na izhodu. Transistorje2N3055 ali BC 141, odvisno od tokov, ki jih potrebujemo. Vsi podatki so za usmernik 9 V in nekaj sto mili- amperov. Tr transformator hišnega zvonca R, 0,5 Q R 2 2.6 kQ T BC 141 Z BZX 9,1 GREATZ B40 C800 C 2200—4700 nF Gregor Vrhovnik Ojačevalnik s TAA611 Ojačevalnik z integriranim vezjem TAA 611 (dobi se ga tudi v naših trgovinah) je grajen za napaja¬ nje od 6—16V, ima maksimalno izhodno moč 3,3 W pri 8Q zvočniku, porabi 170 mA, hladilnik je prilepljen na ohišje IC. Pri napajanju 9V ima moč 1,15W, vhodno občutljivost 64 mV s propustnim obsegom od 50 Hz do 15kHz. Popačenje je pri 0,8W manjše od 0,8%. Take ojačevalnike pona¬ vadi najdemo kot sestavni del radijskih aparatov ali manjših kasetofonov. + 9V Gregor Vrhovnik Ladijska sirena Sireno lahko uporabite v številne namene — od¬ visno od vaše domišljije in iznajdljivosti. Višino tona lahko priredite vašim željam s tem, da frek¬ venco lahko izračunate po spodnjem obrazcu. Z malo poskušanja in veliko dobre volje boste lahko dobili željeni zvok. TIM 5 • 84/85 183 Pri visokih tonih je poraba 25 mA, pri nižjih pa do 50mA pri napetosti 9V. Sireno lahko priklopimo na poljubno napetost med 5 in 15 V. Izhodna moč je približno 0,2W pri 8Q zvočniku. F = M6 (Ri+2R 3 ).Cx Amand Papotnik ustvarjalnost Tehnični problem Izdelajmo značke za srečanje MLADIH TEHNI¬ KOV (KMT). Opis: S pomočjo kronske žage z listi (0 25, 0 32 in 0 44) lahko izrežemo iz vezane plošče značko. Torej v isto ogrodje vstavimo tri liste (lahko tudi več). V prvi fazi samo zarežemo v vezano ploščo, v drugi fazi pa izvzamemo lista 0 25 in 0 32 in značko izrežemo samo z listom 0 44. Poskusite tudi vi in dopolnite in preoblikujte osnovno zami¬ sel. Izrezana značka s 0 44, v kateri so zareze s 0 25 in 0 32 Izpis s pirografom se lahko nanaša na šolsko, ob¬ činsko in regijsko srečanje mladih tehnikov Na hrbtni strani je prilepljena sponka Nekaj možnosti preoblikovanja osnovne oblike 184 TIM 5 © 84/85 elektronika V. Ivkovič Dve preizkušeni vezji 1. Kviz indikator s transistorji Kviz indikator z integriranim vezjem SN 7400 smo spoznali v Timu številka 3. V tej številki Tima boste spoznali kviz indikator s transistorji. Kviz indikator lahko uporabimo pri šolskih tekmovanjih, kjer tekmovalci odgovarjajo po sistemu »kdo bo prvi«. To se pravi, da gre za majhno napravo, ki bo pokazala, kateri tekmova¬ lec se je prvi javil za odgovor. Kot boste videli iz vezja, je to res zelo enostavna napravica za sig¬ nalizacijo z dvema žarnicama. Deluje pa takole: ko sta obe tipku spuščeni, torej odprti, sta oba transistorja zaprta, svetilki pa ugasnjeni. Upor povezave C (kolektor) — E (emi- tor) obeh transistorjev je velik. S pritiskom na tipko, ki jo moramo držati dalj časa, dobi baza (B) transistorja pozitivni potencial, zaradi česar pride transistor do zasičenja. S tem postane prevoden in ustrezna žarnica zasveti. Pritisk na drugo tipko ne bo privedel do vključenja druge svetilke. Obe svetilki bosta ugasnjeni, če sta obe tipki spuščeni (izključeni). Transistorja morata biti ka¬ terakoli nizkofrekvenčna silicijeva, tipa NPN iz se¬ rije BC. Bazno upornost, pri kateri preide transi¬ stor v zasičeno stanje, določimo s pomočjo trimer potenciometra, tako da ustrezna svetilka zasveti. Za naš kviz indikator, kot vidimo tudi iz vezja na sliki 12, potrebujemo naslednji elektronski mate¬ rial: 1. Žarnico 2,5 V/0,2 A 2 kosa 2. Trimer upor 2kohma 2 kosa 3. Stikalo (poljubno) 2 kosa 4. Transistor serije BC 2 kosa 5. Baterijo (ploščato) 1 kos Oglejmo si najprej transistor. To je polprevodniški element, narejen iz germanija (Ge) ali silicija (Si), niklja, kadmija, tantala in drugega. Njegova zgradba je enostavna. Na ploščici iz osnovnega materiala, velikosti 3x3 mm (rabi kot baza) je za¬ varjen z obeh strani prevodnik s pomočjo indija ali germanija (slika 13). Tak transistor je zaščiten s kovinskim ali plastičnim ovojem, na katerem so označeni izhodi, vrsta in tip transistorja. Prvi tran¬ sistor so naredili leta 1948 v laboratorijih tovarne »Bell Telephone Company« in je povzročil veliko revolucijo v radijski tehniki. Germanij in silicij, iz katerih se v glavnem dela diode in transistorje, spadata po električni pre¬ vodnosti med izolatorje in prevodnike, pa jih zato imenujemo polprevodnike. Če dodamo osnovnemu materialu germaniju v zelo majhnih količinah fosfor, arzen, antimon ali bizmut, bo element tipa N. Če pa dodamo galij, bor, aluminij, indij ali talij, bo tipa P. S povezavo delov enega in drugega tipa dobimo transistor, PNP ali NPN tipa. Razlikujeta se po smeri toka, ki teče skozi transistor, s tem pa tudi po polariteti napetosti na elektrodah. Transistor deluje tako, da z majhnim tokom v smeri emitor — baza regu li ra tok v smeri emitor — kolektor, ki je pri sodobnih transistorjih tudi po nekaj stokrat večja. Glede na njegove majhne dimenzije, majhno električno porabo in veliko vzdržljivost je elek¬ tronske cevi skoraj popolnoma izrinil iz elektro¬ nike in omogoča izdelavo enostavnih naprav zelo majhnih dimenzij. Glede na razne načine uporabe izdelujejo vrsto različnih tipov in oblik transistor¬ jev, tako da je tudi označevanje različno. Označujemo jih na naslednji način: v Ameriki in na Japonskem 2N, 2S v Evropi (razen SZ) germanijev prva črka A silicijev B točkasti C Slika 12. Elektronsko vezje kviz indikatorja TIM 5 • 84/85 185 Slika 13. Transistorji Druga črka označuje vrsto transistorja glede na uporabo: F — visokofrekvenčni C — nizkofrekvenčni majhne moči D — nizkofrekvenčni večje moči U — visokofrekvenčni velike moči T — FET transistor z efektom polja Številka izza črk označuje tip transistorja iste vrste, črka izza številk pa serijsko oznako. Na primer: AF 125 je germanijev, visokofrekvenčni s kovinskim ohišjem; BC108b je silicijev, nizkofrek¬ venčni, specialni brezšumni ojačevalnik itd. Glede na material in obliko ohišja pa nosijo transi¬ storji še posebne oznake: T01 do T180 in SOT 1 do SOT 50. Enostaven kviz indikator lahko naredimo brez spajkanja kar na električne spojke, kakršne so v lestencih, dobimo pa jih v vsaki trgovini z elektro¬ tehničnim materialom, vezani pa so po 10 skupaj. Na sliki 17 vidimo našo napravico narejeno s ta¬ kimi spojkami. e b c Slika 14. Shema vezave transistorja Slika 17. Kviz indikator s spojkami, kakršne so v le¬ stencu 186 TIM 5 • 84/85 2. Dvoglasna troblja z integrira¬ nim vezjem SN 7400 Za dvoglasno trobljo (ali sireno) uporabimo inte¬ grirano vezje SN 7400, ki je opisano v Timu šte¬ vilka 3. Troblja je namenjena amaterjem začetni¬ kom. Integrirano vezje SN 7400, kot že vemo, vsebuje štiri logična NE vezja. Sireno sestavljata dva osci¬ latorja različnih frekvenc. Dve NE vezji, skupaj s kondenzatorjem C1 in uporom R1, sestavljata Slika 18. a. Tiskano vezje b) Razvrstitev elementov na tiskanem vezju c) Oznaka priključkov integriranega vezja SN 7400 označeni s številkami po vrsti glede na vdolbino na eni od ožjih stranic vezja. 14 - KžTj 27o S N 7 4 0 0 >- i/< 3^- 01 ll r C3 1 L lu m i prvi oscilator s frekvenco okoli 200Hz, tretje vezje, skupaj z enim že uporabljenim in C2 ter R2, pa tvori drugi oscilator s frekvenco okoli 1000 Hz. Rezultat delovanja teh dveh oscilatorjev slišimo v slušalkah ali zvočniku kot signal, sestavljen iz dveh frekvenc. Če spremenimo vrednosti ele¬ mentov C1, R1, C2 in R2, dobimo drugačne frek¬ vence. Tako lahko dobimo ton troblje po lastnem okusu. Četrto NE vezje deluje kot izhodna stop¬ nja, kondenzator C3 pa odvaja enosmerno kom¬ ponento. Da bi oscilatorji delovali brez napak, moramo priključiti še četrti kondenzator C4 s čim krajšimi povezavami, ki rabi kot odstranjevalec motenj. Namesto zvočnika lahko uporabimo kar slušalke telefonskega aparata (njihova impedanca je okoli 260 ohmov). Izvor napetosti je ploščata baterija 4,5V, poraba pa je okoli 23 mA. Elemente postavimo na ploščici iz vitroplasta ve¬ likosti 30 x 30mm (slika 18b). Videz tiskanega vezja s strani bakrene prevleke je na sliki 18 a. Na sliki 18c so izhodi integriranega vezja SN 7400 Slika 19. Elektronsko vezje dvoglasne troblje Vse elemente in nožiče integriranega vezja spaj- kamo z električnim spajkalnikom majhne moči (40 W). Če so vsi elementi točno in dobro spojeni, ni potrebno nikakršno nastavljanje. Sirena deluje takoj, ko priključimo baterijo. Inovator Spoznali smo transistor in integrirano vezje SN 7400. S tema elementoma (in drugimi) smo nare¬ dili dve napravici, s katerimi se lahko zabavamo doma in v šoli. Naloga Z uporabo enega transistorja naredite malo na¬ pravico (na primer uro), kjer boste uporabili dose¬ danje znanje. Najbolj zanimive izdelke bo uredništvo Tima na¬ gradilo. TIM 5 • 84/85 1 87 Klemen Grčar Fotografija Vojko Flegar Avia S.199 in Avia CS.199 Vojaški stroj tretjega rajha je širom okupirane Evrope izkoriščal industrijski potencial okupira¬ nih dežel in češkoslovaška tovarna Avia ni bila iz¬ jema. Šele v zadnjih dveh letih vojne se je pro¬ izvodnja šolskih in trenažnih letal umaknila pro¬ izvodnji lovcev, ki jih je potrebovala nemška Luft- waffe za obrambo razpadajočega rajha. Umika¬ joča se nemška sila ni uspela uničiti vsega, in tako se je v čeških tovarnah, skladiščih in vsemogočih malih produkcijskih enotah našlo dovolj delov za sestavo 20 letal Messerschmitt Bf 109 G-6 in Bf 109 G-14. Letala so dobila novo tovarniško oz¬ nako Avia C.10, vojno letalstvo pa jih je označilo kot Avie S.99. Izdelali so tudi dve dvosedežni le¬ tali C.110 (CS.99), ki izvirata iz nemškega Bf 109 G-12. Pomanjkanje nemških motorjev Daimler Benz 605, ki so gnali nemške »Gustave« (Messer. Bf 109 G), je prisililo češke konstruktorje k iskanju novih rešitev. Motor Junkers Jumo 211 F je bil sicer šibkejši, vendar je njegova proizvodnja še vedno tekla v češkoslovaških tovarnah. Novo na¬ stala »vprega« pa je zahtevala nekaj izvirnih reši- 188 TIM 5 • 84/85 Slika 2. Notranjost vdolbin za podvozje pobarvamo sivo. Gondole s topovi MG 151 /20 so vzete iz škatle z ostanki že narejenih maket tev. Novo letalo je dobilo oznako Avia C.210 (S. 199) in je bilo nekoliko daljše od svojega predni¬ ka. Originalni nemški propeler VDM-9 so nado¬ mestili s propelerjem VS 11. Spremenjena teža letala in vlečne lastnosti novega propelerja sta botrovali neljubi muhavosti letala, ki so ga češki piloti hiteli poimenovati »Mezeč« (Mula). Letalo je TIM 5 «84/85 189 uhajalo iz smeri pri vzletih in pristankih ter bilo preobčutljivo v letu. Ker so S.199 lahko stregli le izkušeni piloti, je iz¬ delava trenažne in šolske verzije lovskega letala postala nuja. Dvosedežna Avia C 210 C (CS. 199) je bila odgovor na potrebe časa. Od 25. marca 1947, ko je poletela prva Avia S. 199, pa do sredine petdesetih let so izdelali 551 letal, ki so zapolnila vrzel med »trofejnimi« letali iz druge vojne in novo generacijo lovskih letal Jak-23 in Mig-15, uvedenih v petdesetih letih. Slika 3. Avla CS.199 z dodanimi cevmi mitraljezov na trupu in dopolnjeno pilotsko kabino. Spoja krila in trupa sta pokitana in obrušena Slika 1. Notranjost kabine Bf 109 G-2. Fotografije kabine S.199 ne premoremo, vendar pa ni bistvenih razlik. Skica 1 vam ponuja načrt za sestavo notra¬ njosti kabine 190 TIM 5 • 84/85 Letalo pa ni zaman nosilo svoje oborožitve, dveh mitraljezov MG 131/13mm in dveh topov MG 151 /20 mm. V času, ko so v Sredozemlju še pihali drugačni politični vetrovi in seje novo rojena, toda od arabskih sosed nepriznana država Izrael bo¬ rila za svoj obstoj, je Avia C.210 poletela z davi- dovo zvezdo na krilih. Med sodobniki, ki so koreninili še v drugi svetovni vojni, je le Avia C.210 bila na voljo denarja pol¬ nemu kupcu. 23. aprila 1948 so sklenili posel za Slika 4. Avla CS.99 (Bf. 109 G-12) je bil predhodnik šolske verzije lovca S.199. Letalo je pobarvano sre¬ brno Slika 5. Avla S.199 (C.210) z izraelskimi oznakami »straži« pred vhodom v neko letalsko bazovlzraelu. Letalo je kamufllrano peščeno rjavo In olivno zeleno na zgornjih površinah ter svetlo modro na spodnjih. Več o teh letalih v naslednji številki Tima TIM 5 » 84/85 1 91 deset, 20. maja pa še za 15 letal, vsako od njih je stalo 190.000 dolarjev. V operaciji »Balak«, tako se je imenoval transport letal iz Češkoslovaške v Izrael, pa ni šlo brez zapletov. Težave pa so po¬ vzročali Američani, ki niso dovoljevali uporabe svojih transportnih letal in prodaje teh Izraelu. Ko so tudi Francozi odpovedali gostoljubje preletajo- čim letalom, so Avie C.210 preletavale v Izrael čez Podgorico v Jugoslaviji ter potemtakem niso neznana našemu nebu. Do 12. avgusta 1948 so izročili vseh 25 letal, po nekaterih virih pa naj bi jih bilo celo več kot 80. Do januarja 1949 je preživelo le štiri do pet Avij C.210 (S.199). V letalskem muzeju na letališču Kbely pri Pragi hranijo zadnji primerek Avie CS.199 s serijsko številko CS-199 565 in oznako UC-26. Avia S. 199 pa ni ohranjena v svoji domovini, edini primerek je razstavljen na statičnem podstavku pred neko le¬ talsko bazo v Izraelu. Izdelava makete Tokrat začenjamo serijo, ki vam bo predstavila različne razvojne faze enega od najpomembnej¬ ših lovskih letal v zgodovini letalstva, Mes¬ serschmitta Bf 109. Upamo, da nam ne boste za¬ merili, da začenjamo na koncu. Z maketami Avie S.199 in CS.199 je najmanj dela. V prihodnje bomo stopili korak naprej do španskih izvedenk, potem pa nazaj v zgodovino. S slednjimi koraki pa bomo pričeli tudi serijo člankov o letalih, ki so slu¬ žila v letalstvih predvojne in nove Jugoslavije, le¬ talstvu NOB in kvizlinških enotah na našem ozemlju. Nekatere faze sestavljanja bomo po¬ drobno opisali le v eni številki in v naslednjih ne bomo ponavljali že napisanega, zato pozornost in shranjevanje Tima ne bosta odveč. Je med nami kdo, ki mu bo to prva maketa? Zanj bomo mimogrede opozarjali na osnovna pravila maketarstva. Pred začetkom si dobro ogledamo načrt in preverimo kvaliteto odlitkov. Delov ne re¬ žite s plastičnih dreves, manjše pobarvajte kar na njih. Nož, skalpel in brusni papir so pripravljeni za sestavo trupa. Obe polovici očistimo na stičnih robovih in porežemo zobce, ker bi nam naredili več škode kot koristi. Lotimo se pilotske kabine. V kabini, ki jo ponuja sestavljanka, se že nahaja marsikaj, pa vendar veliko premalo za dobro na¬ rejeno maketo. Če se boste odločili za odprt po¬ krov kabine, so dodatki, ki jih bomo opisali, več kot obvezni. Na pedala (stopalke) smernega krmila dodamo dvoje zank, ki jih naredimo iz lepilnega traku. Pe¬ dala pobarvamo srebrno, zanke pa rjavo ali črno. Preden zalepimo krmilno palico, jo podložimo s tanko plastično ploščico, kamor zarišemo s ko¬ nico bučke relief, ki ga ponuja skica 1. Usnjen ščitni objem, ki ščiti prenosni mehanizem pod kr¬ milno palico, naredimo tako, da plamenu za hip primaknemo del št. 4, nato pa ga omehčanega rahlo pritisnemo ob podlago. Palico pobarvamo sivo, držalo črno, ščitnik pa rjavo. Sedež oble¬ pimo s tanko plastiko in ga kasneje obrežemo v obliko s skice 1. Vso notranjost kabine obarvamo s sivo barvo in tudi sedež ni izjema. Preden pa to storimo, dodamo še številne malenkosti. Izde¬ lamo jih iz različno debelih kosov plastike. Ročice za plin naredimo iz tanke plastične niti, katere konec za hipec primaknemo plamenu sveče. Ro¬ čica za dvig sedeža je iz različno debelih plastič¬ nih cevi. Vsi deli pa so zelo majhni in pazite, da kabina ne bo v hipu polna. V nasvetih za make- tarje si oglejte več načinov, kako izpopolniti in¬ strumentno ploščo v kabini. Merilo 1:72 sicer ni najbolj primerno za ekshibicije maketarske spret¬ nosti, vendar poskusite zgraditi maketo kabine, ki bo kar se da podobna tisti na fotografiji. Vsekakor ne smete pozabiti na vizir nad instrumentno ploš¬ čo. Medtem ko se kompozicija kabine suši, pripra¬ vimo propeler. Elise propelerja VS-11 so precej robustno odlite in zato potrebne nežnega strganja s skalpelom in previdnega brušenja. Na fotografiji si oglejte, kako naj izgleda kopija propelerja. Le¬ žišče propelerja (del št. 7) obrusimo in preverimo, če se propeler dobro vrti, potem pa ga zalepimo v ležišče stožca (del št. 5). Ko se lepilo posuši, obrežemo korene elis in luknje zapolnimo s kitom. Vrnimo se k trupu letala, kjer zalepimo kabino v eno od že obrušenih polovic trupa. Polovici zle¬ pimo in povežemo z lepilnim trakom. Pazite, da na trupu ne puščate razpok. Te je sicer možno zapolniti s kitom, vendar bo trup letala širši, kot bi smel biti. V ležišča lahko zalepimo ostrgane iz¬ pušne cevi. Medtem ko se suši trup, sestavimo krila. Sami boste opazili, da so pri KP popravili konstrukcijsko napako pri S.199 in naredili Aviji CS.199 krila iz dveh enakih polovic. Spodnji polovici kril pri¬ merno obrusite na obeh koncih, tako da zlepljeni z gornjima polovicama ne bosta štrleli preko robov. Kljub vsemu pa bomo potrebovali nekaj kita, ki ga nanesemo v razpoke. Krila in trup ostrgamo in obrusimo na stičnih robo¬ vih, nekajkrat »na suho« pomerimo in zlepimo. Tu pa bomo prenehali z delom do naslednje številke. 192 TIM 5 • 84/85 Nasveti za maketarje Nekateri izdelovalci maket natisnejo instru¬ mentno ploščo kar na načrt za sestavljanje. In¬ strumentno ploščo lahko narišemo tudi sami in jo zalepimo na kos plastike, ki jo obrežemo v zaže- Ijeno obliko. Pripravljen kos plastike navrtamo s primerno tan¬ kim svedrom. Z mizarskim lepilom, ki posušeno postane prozorno, zapolnimo luknje. Na hrbtno stran instrumentne plošče zalepimo natančno izrisano notranjost številčnic na instrumentih. Na črno pobarvanem kosu plastike vrišemo z ostro iglo različne instrumente. Pri graviranju si pomagamo z ravnili. Instrumentna plošča pa ni slučajen zbir instrumentov, zato si je potrebno na¬ tančno ogledati fotografije in skice. Bočne konzole v kabinah so reliefno oblikovane in preprosto lepljenje nalepk ne zadošča. Na tanek kos plastike nanesemo nalepke. Plastiko pred tem pobarvamo. Plastiko razrežemo in nalepimo na konzolo. Na koncu dodamo še ročice in raz¬ lične vzvode ter krmila. TIM 5 • 84/85 1 93 Q računalništvo Ivan G erlič Vhodno-izhodne enote računalništva Naloga vhodno-izhodnih enot je, da omogočajo izmenjavo informacij med računalnikom in oko¬ ljem, v katerem igra najpomembnejšo vlogo člo¬ vek. Vhodne enote morajo pretvoriti informacijo v obliko, ki je razumljiva računalniku, izhodne pa v obliko, ki jo razume človek. Torej morajo vhodne enote pretvoriti informacijo, ki je namenjena ra¬ čunalniku in je zapisana z našimi standardnimi znaki, v ustrezna zaporedja binarnih znakov — električnih signalov. Obratno pa morajo izhodne enote rezultate, izražene z zaporedji električnih signalov, pretvoriti v čim običajnejšo, človeku ra¬ zumljivo obliko. Osnovna vhodno-izhodna naprava za delo z ra¬ čunalnikom je terminal z osnovnima elemento¬ ma: katodnim zaslonom in tipkovnico, kar na kratko imenujemo zaslonski terminal. Terminali so navadno v drugem kraju, kot je računalnik. Za povezavo med terminali in računalnikom se lahko uporabljajo specialne ali pa že obstoječe teleko¬ munikacijske naprave, kot npr. navadne telefon¬ ske linije. Tako ima lahko uporabnik na razpolago računalnik na svojem delovnem mestu, ki je lahko Slika 26. Terminal Kopa 2000 (Gorenje-Delta) tudi precej oddaljeno od centralnega računalnika. Kot primer si oglejmo računalniški sistem oziroma računalniško mrežo Računalniškega centra Uni¬ verze v Mariboru, ki ga nekoliko poenostavlje¬ nega prikazuje slika 28. Kako pa lahko računalnik dela, če je nanj priklju¬ čenih istočasno več (npr. 20) terminalov in s tem uporabnikov? Računalnik ima lahko v splošnem več vhodno- izhodnih enot (npr. terminalov), torej lahko isto¬ časno opravlja delo za več uporabnikov, in to na različnih programih in delih. Takšen sistem dela se v računalniških krogih imenuje TIME-SHA- RING sistem oziroma sistem deljenega raču¬ nalniškega časa. To pomeni, da računalnik ci¬ klično opravlja dela za vsakega izmed uporabni¬ kov, ki so nanj istočasno vključeni. Ko je izvršil del dela za enega uporabnika, računalnik preide na drugega, nato na tretjega itd. Na prvega se zopet vrne šele, ko je ugodil vsem delnim zahtevam uporabnikov. Seveda nobeden izmed uporabni¬ kov tega ne zazna, saj vse izvaja v izredno krat¬ kem času (nekaj desetink sekunde in še manj). Kot je iz zgornjega razvidno, sta osnovna ele¬ menta vhodno-izhodnih enot tipkovnica in ka¬ todni zaslon. Tipkovnica je pomemben element, saj preko nje vnašamo ukaze, podatke itd. Pri ve¬ čini računalnikov so tipke na tipkovnici razpore¬ jene po tako imenovani QWERTY shemi (glej razporeditev tipk Q, W, E... na sliki 29), kot je to na običajnem pisalnem stroju, seveda pa so ne¬ katerim tipkam dodeljene še posebne funkcije. Kvalitetnejši in večji računalniki imajo več tipk (profesionalna tipkovnica, sl. 29), slabši pa imajo manjšo, dokaj nabito tastaturo, na kateri ima vsaka tipka tudi več funkcij (sl. 30 in 31). Boljši ra¬ čunalniki imajo torej tipkovnico z mehaničnimi tip- Slika 27. Računalniški terminal na delovnem mestu 194 TIM 5 • 84/85 ko«>w*»a^k.A SAEOfcj >A ŠOLA h: UNNEHR SBEOUJft V NARAVoSlcV. || "M. ZIDAN«.«’ VPS Slika 28. Sistem povezave (tele¬ fonske linije) terminalov s cen¬ tralnim računalnikom Računalni¬ škega centra Univerze v Mariboru ffilskradMs Slika 29. Tipkovnica (profesionalna) mikroračunal¬ nika ISKRA ID-80 kami, slabši (recimo raje cenejši) pa tudi senzor¬ ske tipke, kot je to primer za Sinclair ZX 81 sta¬ rejše izvedbe (sl. 30). Med senzorsko in profesio¬ nalno tipkovnico je t.i. specializirana tipkovnica, ki jo ima npr. ZX SPECTRUM (sl. 31), pa tudi no¬ silka 30. Mikroračunalnik SINCLAIR ZX 81 z najeno¬ stavnejšimi tipkami TIM 5 • 84/85 1 95 vejše izvedbe ZX 81. Specializirana tipkovnica je seveda mnogo boljša, toda še vedno je male di¬ menzije, tako da imajo tipke še vedno več funkcij. Drugi pomemben vhodno-izhodni element je ka¬ todni zaslon. Samostojnemu zaslonu pravimo Slika 31. Mikroračunalnik SINCLAIR SPECTRUM za specializirano tipkovnico Slika 32. Katodni zasloni — monitorji različnih pro¬ izvajalcev monitor (sl. 32). Večina manjših računalnikov — mikroračunalnikov uporablja kot zaslon kar stan¬ dardni črno-beli ali pa barvni televizor. Po¬ membna karakteristika vsakega računalnika je t.i. grafična resolucija, kar pomeni število točk na ekranu, ki jih lahko računalnik kontrolira. Vsako takšno točko lahko s pomočjo določenega ukaza osvetlimo ali zatemnimo, s čimer rišemo dolo¬ čeno sliko na zaslonu, to imenujemo računalni¬ ška grafika. Če imamo računalnik z barvno reso¬ lucijo, dobimo na ta način barvno sliko. Slabši ra¬ čunalniki imajo grafiko nižje resolucije z okoli 3000 točk, srednji z okoli 50 000 točk, kvalitetni pa tudi do 200 000. Zelo pomembno je tudi, koliko črk oz. znakov lahko računalnik napiše v vrsti. Računalniki sred¬ njega razreda, z barvno srednjerazredno resolu¬ cijo, lahko prikažejo 32 črk v vrsti, kar pa je za pri¬ mer pisanja zelo malo (normalna tipkovna vrstica vsebuje 60 do 70 znakov). Ko se odločimo za svoj mikroračunalnik, naj bo tudi to pomemben kriterij. Ves čas že uporabljamo izraz mikroračunalnik, ki pa smo ga le bežno definirali. Često slišimo tudi izraze miniračunalnik, makroračunalnik itd. Kdaj lahko torej katerega izmed njih poimenujemo z določenim imenom? Zahvaljujoč izrednemu raz¬ voju tehnike in tehnologije na področju elektro¬ nike se razlika med njimi vse bolj zmanjšuje. Raz¬ like pa vsekakor še obstajajo in to glede na zmožnosti, s katerimi računalniške enote razpo¬ lagajo. Če makroračunalnike označimo kot zelo »močne« naprave ogromnih kapacitet, z memo- rijsko besedo 32,64,152 ali več kbiti, potem k mi¬ kroračunalnikom prištevamo tiste, ki uporabljajo memorijske besede z 2, 8 pa tudi 16 in 32 kbiti. Vmes pa so torej miniračunalniki, v katere ob¬ močje pa že močno posegajo prav mikroračunal¬ niki. Drugi kriterij pa je kapaciteta notranjega spomina; če je sedanja »meja« notranjega spo¬ mina za mikroračunalnike nekje pri 500 kb, spa¬ dajo ostali v kategorije nad navedeno vrednostjo. Med mikroračunalniki pa ste še dva značilna na¬ ziva: hišni računalnik (home Computer) in osebni računalnik (personal Computer). Kdaj torej kateri? Sliki 33 in 34 jasno prikazujeta razli¬ ko. Hišni računalniki so enostavnejše izvedbe in Slika 33. in 34. Hišni in osebni računalnik SINCLAIR- SPECTRUM 196 TIM 5 • 84/85 tudi opreme (npr. enostavnejša neprofesionalna tipkovnica, TV, kasetofon kot zunanji pomnilnik, enostavnejši pisalnik, pa tudi manjše zmogljivosti pomnilnika), osebni računalniki pa so tisti mikro¬ računalniki, ki so namenjeni za vodenje manjših poslovodnih procesov (odvetniški posli, zasebne pisarne, vodenje obrti...) in zato kvalitetnejšo in zmogljivejšo opremo (npr. monitor, profesionalna tipkovnica, diskovne enote kot zunanji pomnilnik, kvalitetnejši pisalnik itd.). ODGOVORI IN NALOGE — ODGOVORI IN NALOGE — ODGOVORI IN NALOGE ~ ODGOVORI Naloge za začetnike Razložite in čimbolj jasno prikažite (tudi grafično) razliko med računalniško SEMIGRAFIKO in GRAFIKO! Naloga za mlade računalnikarje V zadnjih dveh številkah smo se spoznali z zani¬ mivima ukazoma grafike, to je PLOT in DRAW na računalniku ZX SPECTRUM. Z njima že znamo narisati zanimive naključne ali pa načrtovane slike, toda samo z ravnimi črticami. Z ukazom DRAW pa lahko narišete poleg ravnih črt tudi dele krožnice, če uporabite posebno število, s katerim boste določili kot, ki ga mora preiti. Ukaz: DRAW X, Y, a pomeni: X in Y določata končni točki črte (kot v predhodnih primerih), »a« pa je število radionov, ki pove, za koliko se mora črta »obrniti« — če je pozitivna, se obrne v levo, če pa je negativna, se obrne v desno. Vzemimo naslednji primer: 10 PLOT 121,0: DRAW 87, 87, Pl/2 »Program« nam je izrisal četrtino kroga — lok, ki ima svoj začetek v X = 121 in Y = 0 ter svoj konec v Xi = 87 in Yi = 87, obrat pa se je opravil za n/2 radianov. Menda nam sedaj ne bo težko nanizati zgornji del četrtine kroga oziroma lok: 10 PLOT 208, 87: DRAW — 87, 87, Pl/2 Poizkusimo sedaj še z negativnim a: — Pl/2! Kako pa bi narisali polkroge? Nič lažjega, ali ne?! 10 PLOT 121,0: DRAW 0, 175, Pl Kaj pa kar cel krog? Še lažje! 10 PLOT 121,0: DRAW 0, 175, 3 Pl Sedaj pa k vaši nalogi. Z uporabo ukazov PLOT in DRAW boste izrisali niz koncentričnih krogov, do¬ tikajoča se polkroga, niz dotikajočih se polkrogov ter niz sekajočih se polkrogov, in sicer tako kot prikazujejo zgornje skice. Tem štirim programom dodajte še lastni (peti) po izbiri, in to čim zanimi¬ vejši. Toda uporabljati smete samo ukaza PLOT in DRAW! Odgovori iz 2. številke Tima Na žalost, v tem mesecu nisem dobil nobene pošte in s tem odgovora na zastavljena vpraša¬ nja. A ste zgubili voljo za računalništvo? Menda ne, obenem pa menda niso naloge pretežke ali pa morda prelahke. Pišite mi, da se bom znal prila¬ goditi vašim zahtevam! Vesel bom, če bom na¬ slednjič že dobil kopico pošte in seveda pravilnih odgovorov. Kar korajžno, Saj vem, da mnogo de¬ late z računalnikom doma pa tudi v šoli. Pričakujem pa tudi naslednji dve sporočili: 1. Zanimiv program, ki ste ga sami sestavili in ga želite predstaviti svojim prijateljem širom Slo¬ venije (z napotki za uporabo). 2. Predstavitev vašega računalniškega krožka in seveda po možnosti opis aktivnosti ter dosež¬ kov. Zaželena je tudi slika. Vse skupaj pošljite na naslov: IVAN GERLIČ, Pe¬ dagoška akademija Maribor, Koroška 160,62000 Maribor. Čakajo vas lepe knjižne nagrade! TIM 5 • 84/85 197 Aleksander Ulik Mestno tekmovanje modelarjev z radijsko vodenimi modeli avtomobilov Drugo nedeljo v mesecu oktobru so se avtomode- larji še tretjič v tej sezoni pomerili na tekmovanju, ki je štelo za pokal mesta Ljubljane. Prvo mesto v sezoni 1983/84 je zasluženo dobil zmagovalec vseh treh tekmovanj, Peter Kovačič, ki je preprič¬ ljivo narekoval tempo dirke in dokazal, da je tre¬ nutno najboljši. 198 TIM 5 • 84/85 timova fantastika Inteligenčna juha Prevedel Žiga Leskovšek Pojedel je namreč košček lastne možganske skorje. Svet je tako dobil prvega super genija, najčistejšo destilacijo znanja, ki jo je kdajkoli poznal. Genij je pripadal vsem in nikomur in vsi so ga hoteli videti in slišati. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo najprimer¬ nejše potovanje okoli sveta in tako je mladenič potoval in predaval v Avstraliji, Sovjetski zvezi, Evropi, Afriki in na Kitajskem. Na poti domov se je njegovemu letalu pokvaril motor, vendar je izku¬ šeni pilot rahlo pristal v gostih gozdovih Brazilije, kjer ga je rešil, umil in požrl poglavar majhnega, a pogumnega plemena ljudožercev. Peter Kukec Drugačna vojna Bilo je usojeno, da se bo zgodilo prej ali slej. V ob¬ dobju silovite specializacije so se posamezne veje znanosti tako oddaljile druga od druge, da se prav nikomur ni več sanjalo, kaj se dogaja v dru¬ gih raziskovalnih področjih. Ugledni biokemik Emmett Duckworth, ki se je spomnil, kako se mu je porodila neverjetna zamisel, se je ozrl izza pe¬ trolejke in dejal: »Predvidevam, daje imelo to opraviti s poskusi na podganah. Nek možak jih je izuril v teku skozi la¬ birint. Nato je drobno nasekljal nekaj njihove možganske skorje in z njo nakrmil neizurjene podgane. Te podgane so se naučile teči skozi la¬ birint precej hitreje kot njihove predhodnice. Odločil sem se, da bom ponovil poskus in stopil še korak naprej. Podgane sem nakrmil z nasekljano možgansko skorjo, vendar jih tokrat nisem več uril. Na moje presenečenje pa so kljub temu tekle skozi labirint. To je pomenilo, da se je prenesel popoln spomin. V hipu mi je bilo vse jasno. Če bi lahko odščipnil košček možganske skorje ka¬ kemu Einsteinu, Paulingu ali Bertrandu Russellu in z njim nahranil kakšnega mladeniča, bi ta znal prav vse, kar so vedeli njegovi darovalci. Ostalo je zgodovina.« In tako je tudi bilo. Z inteligenčno juho, kakor so zvarek imenovali šaljivci, so nahranili skrbno izbrane mladeniče, ki so tako kar čez noč osvojili celotno znanje svojih darovalcev. Naslednji korak je bil izbor najprimernejšega mladca, ki so ga na¬ hranili z zmleto mešanico možganske skorje vseh njegovih tovarišev in mu s tem dali nekakšen super spomin. Ta fant pa je napravil še en korak. Ko smo prileteli na planet Modri, so se nam zdeli prebivalci le-tega na razvojni stopnji indijanskih plemen iz obdobja Kolumba, le da niso bili oboro¬ ženi. Vsi smo govorili, da bomo planet z lahkoto zavzeli in vpisali v velik Zemljin imperij. Po zakonu o kolonizaciji tujih svetov, smo morali prebivalstvo opozoriti na moč imperija, jim razka¬ zati orožje in jih šele tedaj pozvati na brezvojno predajo. Tako smo tudi naredili. Opozorili smo jih, jim razkazali orožje in delovanje raket. Opozorili smo jih tudi na posledice, ki bi nastale v primeru njihovega nepokoravanja. Toda kaj kmalu so se začele dogajati čudne reči. Prej miroljubni prebivalci so nas začeli gledati z nam nepoznanim izrazom na licu. Takrat smo pri nekaterih od njih že odkrili blasterje, kar pa je bilo še bolj zanimivo, so se na njih zelo dobro spozna¬ li. Ker nismo vedeli na kakšen način so prišli do podatkov, se nas je polotila panika. Med sabo smo iskali človeka, ki naj bi jim pomagal izdelati orožje. Kmalu pa smo odkrili še eno presunljivo stvar. Njihovi ročni blasterji so bili neprecenljivo močnejši in boljši od naših. Medtem ko so naši ročni blasterji uničevali le živo silo, so lahko nji¬ hovi spremenili naš srednje velik lovec v tisoče atomov. Od takrat se je vse dogajalo s presenetljivo hi¬ trostjo. Seveda smo jih bolj nadzorovali, delali ra¬ cije in vedno smo pri njih našli načrte raznoraznih strojev, od katerih jih vsaj polovico nismo mogli definirati. Ko pa so se kar na lepem začeli pojav¬ ljati še drugi Modrijani, ki jih še nikoli nismo videli in ki so bili bolj mirni in brezizrazni kakor drugi, TIM 5 «84/85 199 smo vedeli, da se nekaj dogaja. Za nas je bil lo rdeči alarm. Na hitro smo se odločili in na planet poslali naše leteče enote, da bi preprečili more¬ bitni upor. Toda bili smo prepozni. Modrijani so nas pričakali v vsej svoji moči. V trenutku je bila naša vojska razredčena in skoraj razbita, poleg tega pa so iz dobro skritih silosov poletele rakete in začele uničevati naše ladje. Ugotovili smo tudi, da so si Modrijani zavarovali življenja s tem, da so na nas poslali robote, medtem ko smo imeli mi ve- iike izgube v živi sili in vojnih sredstvih. Takoj sem dal ukaz za umik in naša flota se je umaknila v prostranstvo vesolja. V tej bitki smo bili poraženi. Še dolgo smo preko skritih kamer opazovali pla¬ net in videli, kako so nastajale skupine, se uniče¬ vale med seboj in kako je vsaka taka skupina že¬ lela zavladati nad ostalim prebivalstvom. Že ta¬ krat sem vedel, da jih bo njihov razum na koncu pokopal. Čez tisoče let bodo naši pravnuki pristali na planetu Modri, ki bo goden za kolonizacijo. Vedel sem tudi, da smo prišli poraženi samo iz tiste edine bitke, da pa smo vojno dobili, kajti mi smo zanetili ogenj sovraštva, nasprotij — ogenj bolne civilizacije. timovi oglasi PRODAM sledeče dele za že¬ leznico po HO sistemu: 3 lokomotive (2 popolnoma novi), 3 vagončke, 35 krivih ter 7 ravnih tirov, 1 dolgi tir, ki se da poljubno oblikovati. Dodam vse ustrezne priključke, kot so sponke, stikala in drugo. Rudi Korber Polzela 136 p. p. 63313 Polzela Tel. 063/720-047 KUPIM bencinski motor (0,8 ccm) s primernim ročnim vpli- njačem, rezervoarjem ter nekaj goriva. Andrej Črnugelj Grahovec 26 68330 Metlika UGODNO prodam kvaliteten stabiliziran usmernik z regula¬ cijo napetosti 0—20 V/3 A ter omejitvijo maksimalnega toka. Prodam tudi dve lokomotivi za HO sistem. Iztok Bregant Goce Delčeva 9 61000 Ljubljana tel. 061/445-516 KUPIM podroben načrt go¬ karta, še posebej naj bo lepo opisana namestitev zadnjih in prednjih koles ter krmilnega mehanizma. Go-kart naj bo preprost. Cena naj ne presega 200 din Igor Božič Podbočje 77 68312 Podbočje PRODAM pol litra etil etra, razne načrte (vreščeča sirena, policijska sirena, naprava proti komarjem, usmerniki) in večje število uporov in posterjev. Gregor Tošnjak Galičeva 28 61117 Ljubljana-Dravlje Tel. 061/51-632 PRODAM kompletno 4—8 ka¬ nalno napravo za daljinsko vodenje znamke Simprop SSM 2-4 in 4-8-kanalni sprejemnik znamke Simprop SSM 2-4. Andraž Novak Strama pot 22 66000 Koper PRODAM light-show 4 x 880 W, HI-FI stereo kasetofon Sansui, stereo radio-kasetofon Sharp (APSS-sistem) Franc Breznik Pot na Kamenšak 24 Tel. (064) 74-326 PRODAM povečevalnik UPA 5, sušilec za slike Kondenz, elek¬ trolit 16 m/500 V, trato 220 V/12,5 V/380 V/24 V/10 — 15 A, dve zvočni omarici 50 W, oja¬ čevalnik 2 x 60 W v KIT komple¬ tu, avto-kasetofon AS 2 x 5 W, trato 220 V/Z x 20 V/4 A, avtora¬ dio Astor 200 v okvari in sta¬ rejši pony ekspres — vozen. Sandi Šink Stara Loka 145 64220 Škofja Loka PRODAM gumo za visoki štart RC modelov 0 8 mm, dolžine 25m firme Pirelii. Na gumi lahko štartajo modeli s težo do 2kg. Guma je popolnoma nova. Rudi Korber Polzela 136 p. p. 63313 Polzela Tel. 063/720-047 PRODAM 4-kanalno DV napra¬ vo; komplet vsebuje spreje¬ mnik, oddajnik, 12 akumula¬ torjev, 4 servomehanizme in polnilec. Miha Mraz Polje 347 61260 Ljubljana-Polje Tel. 061/486-479 po 18. uri KUPIM elektromotorček JUM- BO 500. Tomaž Vrbinc Gotna vas 28 a 68000 Novo mesto tel. 068/21-361 200 TIM 5 • 84/85 NUDIM usluge na profesional¬ nem prlnterju za SPECTRUM (Izpisi, llstlngl Itd). Stanislav Ogrinc Podgorica 54 61262 Dol pri Ljubljani KUPIM Integrirano vezje 723 ali pa 123. Damjan Jakobčlč Šorlljeva 3 64000 Kranj Tel. (064) 28-210 PRODAM napravi za DV Futaba (4 kanali) in Economic (2 kana¬ la), obe napravi kompletni, motor OPS 6,5 ccm Marine — nov, elektro avtomobil PORSHE 924, motorje JUMBO 540, aku¬ mulatorje SAFT 1,2 V/4 Ah (3 kose), dva čolna primerna za DV (ABS, epoxy), dve karoseriji 1:12, 1:8, upllnjač Perry (15 ccm), upllnjač-šlber 3,5 ccm in veliko malenkosti za elektroav- tomoblle. Dušan Mihelič Pod Hribom 22 61000 Ljubljana PRODAM različen nov elek¬ tronski material, KIT komplete, transformatorje, komplete rab¬ ljenega materiala ter več načr¬ tov s podrobnim opisom izdela¬ ve. Pri večjih vsotah (nad 500 din) nagrada. Za seznam in cenik pošljite znamko. Bojan Skrbinek Dolnji Leskovec 18 68280 Brestanica PRODAM skoraj nov hišni ra¬ čunalnik ZX 81 s spremno litera¬ turo (nemško). Dodam tudi Basic za začetnike (slovensko). Najboljšemu ponudniku dodam nemške programe. Jani Dimeč Ljubečna 61 63211 Škofja vas PRODAM avto na daljinsko vo¬ denje znamke »LANCIA«. Janez Bukovec Britof 179 64000 Kranj PRODAM kvalitetno Izdelane 3- in 4-kanalne light-showe v ohiš¬ ju. Marko Prosenjak Zg. Hoče 56 a 62311 Hoče PRODAM CB primopredajnik ATOM-3. Jože Zoran Šmarjeta 20 68220 Šmarješke toplice IZDELUJEM ploščice tiskanega vezja po naročilu (foto posto¬ pek). Za vezja iz Tima navedite letnik, št. in stran, za ostala vezja priložite predlogo, nari¬ sano s tušem na paus papir. Za serije popust. Dobava takoj! Sandi Jager Drapšinova 18 63000 Celje Tel. (063) 33-690 PRODAM popolnoma nov (še neutečen) eksplozijski motor¬ ček 1,5 ccm CIPOLLA. Leon Polanc Delpinova 14 65000 Nova Gorica PRODAM veliko značk, barvne reflektorske žarnice 40—60 W, ojačevalnik 2—30 W z VU-me- trom in kontrolo tonov, Walk- man Grunding Beat Boy 100, prodam tudi letraset črke za pi¬ sanje armaturnih plošč in risa¬ nje vezja, kasete TDK (Sony), primerne za snemanje glasbe in računalniških programov. Po¬ nudbe z znamko na naslov: Robert Šuc Pliskovica 15 66210 Sežana PRODAM revijo SAM št. 1—4 po prvotni ceni. Kupim pa integri¬ rano vezje 3817 D za elektron¬ sko uro. Pavel Vleder Tomšičeva 3 61234 Mengeš KUPIM dobro ohranjen letnik Tima 198384. Marko Pogorelčnik Partizanska pot 9 62380 Slovenj Gradec Tel. (062) 842-147 KUPIM integrirano vezje AY — 3 — 8500. Prodam pa električno kitaro Me¬ lodija In dva nlzkotonska zvoč¬ nika 60 W. Jože Čujec Gradnikova 16 65213 Kanal KUPIM zvočnik 40 Ohmov, pre¬ mera 70 mm, višine 28 mm, premer magnetnega nastavka 20 mm. Jani Braune Pod Hribom 64 a 61000 Ljubljana Tel. (061) 552-400 PRODAM večjo količino kaset (samo tuje), Mikijeve in Politi- kine Zabavnike, nov lopar za namizni tenis, elektro pionir, dve barvasti žarnici, en bas zvočnik (5-ohmski), 100 W (4- ohmski) ojačevalnik, tenis žo¬ gico, vlak z vsem potrebnim materialom, na zalogi pa imam tudi japonski papir in dva let¬ nika Tima. Sandi Jenko Hrastje 207 64000 Kranj KUPIM Tim letnik 19. Boštjan Šlmerc 61234 Mengeš Tel. (061) 737-896 popoldan POCENI prodam rabljen jadralni letalski model HI-FLY (2300 mm) in nedokončan motorni model ZLIN 50 L (10 ccm). Matjaž Zupančič Pot na Polšco 9 68270 Krško PRODAM gramofon Iskraphon, gramofon za male plošče, šasija gramofona brez ročice, in gra¬ mofonski ojačevalnik 2—3 W. Sandi Šterkelj Rutarjeva 10 66000 Koper KUPIM 4 pare elektromagnetnih kretnic In 1 angleža-proizva- jalca Mehanotehnika, Roco ali Fleischman za sistem N in 20 ravnih tirov za N sistem. Mihael Pavlič Mošnje 20 64240 Radovljica KUPIM visokoohmske slušalke. Marjan Brabl Mariborska cesta 87 62342 Ruše KUPIM dva zvočnika 8-16- ohmska, 0,25 W In ferilklorid. Ponudbe z navedeno ceno poš¬ ljite na naslov: Bogdan Simončič Kolodvorska 17 65213 Kanal Pavle Gregorc slikovna križanka Amand Papotnik Na 2. regijskem srečanju mladih tehnikov občin podravske regije so učenci izdelovali zaboj za rože. 10 občinskih ekip je prikazalo ustvar¬ jalno znanje, spretnosti in sposobnosti pri samostojnem,razumevanju tehniške dokumentacije, uporabi orodij in pri preoblikovanju zamisli.