Geografski vestnik 78-2, 2006
Kronika
smo jih opozorili na to, da se v naravi, {e la`je pa v ali ob naselju, ~lovek najla`je orientira po objektih in pojavih v svoji okolici. Ko so ugotovili, da stojimo pod elektri~nim daljnovodom, problema ni bilo ve~. Na koncu smo pri{li do velikega odlagali{~a, kjer so otroci sami ocenili in ugotavljali vse zahtevane podatke iz popisnega lista. S pomo~jo zemljevidov, DOF-a in orientacije so nas uspe{no pripeljali do za~etne to~ke na mostu, kjer smo pre~kali reko, po~akali na avtobus in se vrnili v mesto.
Vsakokrat posebej otroci presenetijo s svojimi idejami in iznajdljivostjo. Ena od dobrih poti, da te svoje lastnosti {e bolj razvijajo, so prav tak{ne igralnice. Kot ka`ejo izku{nje obeh let, lahko otroci prek igre sprejemajo zelo veliko {tevilo najrazli~nej{ih vsebin oziroma informacij, ki jim bodo lahko koristile v `ivljenju.
Mateja Breg, Primo` Ga{peri~
Pavle Mihevc - sedemdesetletnik
Ljubljana, 25.9.2006
Jeseni leta 2006 je slavil sedemdesetletnico Pavle Mihevc. Ob vsakem jubileju se seveda vpra{amo, kak{no »sporo~ilo« je slavljenec pustil svojim sodelavcem, pa tudi tistim, ki bodo njegovo delo nadaljevali. Mislim, da lahko ob jubileju Pavleta Mihevca z veseljem ugotovimo, da je bilo njegovo delo vsestransko plodno, interdisciplinarno, a vedno tudi geografsko.
Ne bom se spu{~al v podrobnosti njegovega strokovnega dela. Poudariti ho~em predvsem tiste zna~ilnosti njegovega dela, ki se mi zdijo bistvene. Pavle Mihevc se je `e leta 1961, pred diplomo, zaposlil na Urbanisti~nem in{titutu Republike Slovenije, ki je bil v tistih letih {ele na za~etku svojega razvoja. Na in{titutu je ostal do upokojitve leta 1997, z vmesnim sta`iranjem na Biroju za regionalno prostorsko planiranje pri takratnem Sekretariatu za urbanizem Socialisti~ne republike Slovenije.
V prvih letih je delal predvsem v okviru raziskav, ki jih je vodil pokojni dr Vladimir Kokole. Pozneje se je vedno vklju~eval v neposredno izdelavo regionalnih, urbanisti~nih in dru`benih planov oziroma njihovih prostorskih sestavin. Kot nosilec ali sodelavec pri izdelavi {tevilnih planov (na primer Kr{ko,
127
Kronika
Geografski vestnik 78-2, 2006
Kranj, Jesenice, Grosuplje, Litija, Vrhnika, Logatec) si je pridobil veliko izku{enj pri interdisciplinarnem delu, saj je vedno sodeloval tudi s predstavniki drugih strok (arhitekti, ekonomisti, kmetijci, etnologi, sociologi, krajinarji in drugimi). V obdobju okoli leta 1970 je bil v in{titutu odgovoren za pripravo strokovnih gradiv za Regionalni plan Dolenjske in kasneje za tako imenovani »Regionalni plan Ljubljane 2000«. Podobno je pozneje delal tudi pri pripravi programa regionalnega razvoja Suhe krajine in Notranjske. Vsak pripravljavec razvojnega na~rta, pa naj gre za ob~inskega ali regionalnega, se sre~a z vpra{anjem, ali se ga bo loteval formalisti~no, ali pa bo sku{al spoznati tudi globlje vzroke za dogajanje v dru`bi in prostoru. Pavle Mihevc je to delo dobro opravljal in vedno upo{teval tudi {ir{a vpra{anja, razloge in tendence, ki jih povr{en in neizku{en izdelovalec plana pogosto niti ne opazi. V raziskovalnih nalogah se je poglobljeno ukvarjal z vpra{anji razvoja in urejanja pode`elja, urbanizacijskimi procesi in razmerjem med sredi{~i in njihovimi zaledji. Eden od njegovih pomembnih strokovnih prispevkov je predlog razvrstitve naselij v tipe za potrebe prostorskega na~rtovanja. V {tevilnih dru`benih na~rtih ob~in, tudi tistih, ki so jih izdelale druge ustanove, je bila njegova metoda razvr{~anja naselij upo{tevana. Sistem pridobivanja sredstev za raziskovalne naloge pa `al ni omogo~il, da bi lahko objavil z izku{njami iz prakse dopolnjen priro~nik za planerje (tipologijo naselij za planiranje).
V novej{em ~asu je Pavle Mihevc vlo`il veliko truda v dopolnjevanje vsebine in nove tehnike izdelav ob~inskih prostorskih na~rtov. Zavedal se je namre~, da ra~unalni{ka tehnika lahko da dobre rezultate le, ~e jo uporabljamo predvsem kot sredstvo in ne kot cilj. Ra~unalni{ke tehnike same po sebi so pri nas sicer zelo razvite. Glede njihove smotrne in poglobljene uporabe za potrebe na~rtovanja pa smo {e zelo v zaostanku. Ob ra~unalni{ki izdelavi »Problemske karte« ob~ine Ko~evje in {e posebej prostorskega plana ob~ine Logatec, katere nosilec je bil Pavle Mihevc, pa je bil prav v tem smislu napravljen korak naprej. Omogo~eno je predvsem la`je ugotavljanje neskladij med razvojnimi cilji posameznih resorjev in predstavitev razli~nih razvojnih mo`nosti. Prostorski plan ob~ine Logatec bi lahko slu`il tudi kot vzor~ni, za~etni primer priprave ob~inskega prostorskega na~rta.
Pri pripravi podrobnih prostorskih aktov (PUP) je Pavle Mihevc vedno upo{teval tudi razvojni vidik. V strokovnih ~lankih je tudi vedno poudarjal, da morajo biti na primer tako imenovani programi CRPOV (celostni razvoj pode`elja) sestavina razvojnega koncepta {ir{ega obmo~ja in tudi vklju~eni v vse prostorske dokumente.
V raziskovalnem delu so Pavleta Mihevca posebej zanimala vpra{anja celostnega razvoja pode`elja, kar poudarja tudi v {tevilnih ~lankih. Zna~ilno je, da je znal najti primerno skladnost med tehniko obdelave ter globljim in {ir{im razumevanjem obravnavanega problema.
Teme, kot so razvojne politike v odprtem prostoru, razvoj in urejanje vasi, metodologija prostorskega na~rtovanja, poselitveni razvoj, razvoj prebivalstveno ogro`enih obmo~ij, pode`elje kot prostorska na~rtovalska posebnost, regionalni razvoj posameznih obmo~ij v Sloveniji, odnos med mestom in vasjo, so bile vsebinski okvir {tevilnih raziskovalnih nalog.
Pavle Mihevc se je pri svojem strokovnem delu poglobil tudi v strokovno izrazoslovje. Pomembna je njegova vloga pripravi prvega terminolo{kega slovarja za potrebe prostorskega na~rtovanja.
Vedno je upo{teval potrebo po usmerjanju razvoja na regionalni ravni in je tudi poudarjal potrebo po usklajevanju resorskih interesov na dr`avni, regionalni, ob~inski in krajevni ravni. Poudariti je tudi treba, da ima Pavle Mihevc smisel za zdravo presojo, kajti na prvi pogled vabljive re{itve tudi na strokovnem podro~ju kaj rade vodijo na stransko pot. Zna~ilna je tudi njegova kriti~nost do sebe, zaradi ~esar nekateri rezultati njegovega dela {e niso bili dovolj opa`eni.
Pavle Mihevc `e ve~ let kot upokojenec sodeluje pri projektu Turisti~ne zveze Slovenije (TZS) »Moja de`ela - lepa in gostoljubna (MDLG).« Kot namestnik predsednika projektnega sveta in ~lan ocenjevalne komisije {e posebej spremlja delo TZS pri ocenjevanju »va{kih in mestnih jeder« v prostoru Slovenije in tako ostaja blizu nekdanjega strokovnega dela.
Kljub sedemdesetletnici upamo, da bo Pavle Mihevc s svojim raziskovalnim, svetovalnim in strokovnim delom {e dolgo nadaljeval.
Lojze Gosar
128