Močna opora
delegatskega
sistema
Osnovna izhodišča za ustanovitev družbenih svetov so zapi-sani v ustavi, zveznem zakonu, sklepnih dokuraentih kongresov ZK, v predlogu zakona o družbenih svetih ter v tezah za osnu-tek republiškega zakona. Čeprav republiški zakon o družbenih svetih še ni sprejel, so dane vse formalne možnosti za postopno ustanavljanje družbenih svetov v posameznf družbenopoKtični skupnosti in njenih upravnih organih.
Ustanovitev družbenih svetov za posamezna področja na ob-činsld ravni pomeni nadaljnji proces graditve političnega si-slerna in možno oporo samouprav ni demokradji v delegatskem sistemu. Gre za institucije, ki jih oblikujemo zaradi organizira-nega družbenega vpliva, razvijanja samoupravnega in družbe-nega odločanja pri uresnieevanju delegatskih odnosov, zaradi koordinacije in svetovanja, gre za boj mnenj, za kar najboljše rešitve v družbenoekonomskem in družbenopolitičnem ra-zvoju in — ne nazadnje — za preobrazbo dtžavne uprave.
Tako bpredeljen vsebinski okvir delovanja družbenih svetov je sestavni del socialistične samoupravnedekokracije in edina alternativa za delegatsko odločanje v delegatski bazi, osnova za čimvečjo odpiranje družbenopolitičnih in samoupravnih skup-nosti.
Družbeni sveti so torej oblika demokratične izmenjave in usklajevanja mnenj, medsebojenga sodelovanja in soočanja o načelih pa tudi konkretnih problemih teroblika pomoči pri pri-pravljanju in sprejemanju družbenih in samoupravnih odloči-tev. Glede na vsebino obravnavanih zadeva sodelujejo pri delu družbenih svetov delegati družbenopolitičnih organizacij, skupščin DPS in SIS, izvršnih organov, gospodarskih zbornic, znanstvenih institucij in zainteresiranih samoupravnih skupno-sti in organizacij. Pri delu svetov se soočajo različna stališča in pogledi v želji po najustreznejši skupni rešitvi. Zato tudi člani svetov niso stalni delegati, ampak se ustanovitelji — udeleženci sproti odločajo za tistega delegata, ki mu je obravnavana pro-blematika najbližja.
Sveti nimajo pravice odločanja, temveč lahko le predlagajo najboljše rešitve, o katerih se nato odrekajo v delegatskih skupščinah, drugih delegatskih telesih in njihovih izvršnih or-ganih. A čeprav družbeni sveti oblikujejo samo predloge, prev-zemajo politično in strokovno odgovornost za predloge, ki jih oblikujejo.
Pri dosedanjem uresničevanju političnega sistema smo v ob-čini prišli do spoznanja, da bi bilo moč oblikovati in ustanoviti dva družbena sveta in sicer svet za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje ter za politični sistem. Za ustanovitev svetov je treba pripraviti družbeni dogovor med udeležen-ci — ustanovitelji in na tej ter na zakonski podlagi ustrezen odlok.
Poleg ustanovitve družbenih svetov in družbenopOlitični skupnosti je moč ustanoviti družbene svete za posamezne upravne organe oziroma upravna področja. Te družbene svete ustanovimo na podlagi odloka skupščine občine in poprejš-njega družbenega dogovora udeležencev o delu sveta. Ob usta^ novitvi družbenih svetov pri temeljni družbenopolitični skup-nosti in za posamezna upravna področja bo treba nedvomno spremeniti nekatere določbe občinskega statuta oziroma preu-čiti možnost te rešitve z ustreznimi predpisi ali odlokora.
Poleg omenjenih družbenih svetov govorijo teze za zakon o družbenih svetih o ustanavljenju svetov pri gospodarski zbor-nici Slovenije. regionalnih oziroma občinskih gospodarskih zbornicah. Njihova vsebina se nanaša predvsem na planiranje in materialni razvoj organizacij združenega dela. Za naše ra-zmere bo veljalo preučiti možnosti ustanovitve omenjenihsve-tov pri območni gospodarski zbornici.
Ceprav so družbeni sveti na ravni federacije in republike že obstajali kot zelo učinkovota oblika dela delegatskih skupščin, bo treba na ravni občine dopolniti nekatere oblike in metode našega dela, še posebej zato, ker teh oblik dela nismo poznali. Gre zlasti za večjo učinkovitost defovnih teles skupščin DPS, ki naj okrepijo z delegatskimi pobudami, gre za ustanavljenje sekcij v okviru krajevnih in občinskih konferenc SZDL.
IVAN KUHAR