—    2    —
Še enkrat: Tancig — nemškutar.
Pod to notico trdi „Straža" v svoji 28. Številki, da ne more preklicati svojih trditev, dokler g. Tancig ne dokaže svojega narodnostnega čuvetvovanja na podlagi legitimacij narodnih primorskih društev.
Z ozirom na te napade so nam došla o narodnosti g. Tanciga in njegove obitdje tako sijajna spričevala, kakor bi jih mogel dobiti malokateri Slovenec, katerih pa radi pomanjkanja prostora žalibog ne moremo objaviti v celoti, ki so pa vsakemu v vpogled na razpolago.
,,lstini na voljo čast mi je izjaviti:
Sa g. E. Tancigom bio sam zajedno više godina.
Bila se je izmedju nas Jugoslavena i tarjansko-njemačkima podrepinama neprestano nacionalna borba u koju smo angažirali i naše uglednije ljude.  Duša čitave te borbe bio je
I baS g. E. Tancig, koji je upravo divnom ( smjelošču znao napadati glavara Fabianioha in Njemca Luschiitzkvja. Osobito sa ovim zadnjim imao je cesto žestoke napadajo.
Gola je laž, da je g. E. Tancig bio član Schulvereina, istina je pa, da je upravo oduševljeno prisustvovao kod svih tamošnjih narodnih svečanosti.
Ja sam češče puta javno priznao i sada s osobitim zadovoljstvom ponovno priznajem, da sam ja tek izza druženja sa mojim kolegama g. Tancigom i Roglicem i pod njihovim uplivom što se kaže zagrizen, ekstremni nacionalista i da onako visoko razvijene nacionalne svijesti u obče nišam vidio ni izdaleka medju mojim zemljacima Hrvatima, kao medju Hlovencima i njegova je goapodja uzor Slovenka, koja, premda je znala i druge jezike, nije htjela principijelno govoriti drugačije nego slovenski." Stjepan Vrdoljak u ona doba odbornik Sokola u Volovsko-Opatija in član starešinstva sokol, župe ,,Vitezič" Volovsko-Opatija.
Ivan Flore kot starosta vseh slovenskih prometnih kontrolorjev, ustanovni član Sokola v Št. Petru na Krasu, družbe sv. Cirila in Metoda, izvršujoči in podporni član vseh slovenskih in mnogih jugoslovanskih narodno-podpornih in narodno-kulturnih društev izjavlja :
G. Egona Tanciga poznam še predno je bil vstopil v železniško službo in sem bil celo desetletje njegov neposredni predstavljeni, ko je imenovani služboval kot uradnik v Opatiji-Matuljah, v Divači in Trstu. Poznam njegovo soprogo, ki je doma iz znane kraške narodne rodbine, njegova otroka, katerim sta roditelja izbrala pristni slovanski imeni, radi katerih sta imela v času persekucij celo sitnosti. Tancig, kakor tudi njegova soproga sta vedno podpirala narodna in naša kulturna društva ter mnogokrat tudi aktivno sodelovala in nikoli nisem mogel opaziti, da bi se pregrešila zoper katerekoli narodne dolžnosti.
Poživljam vse tiste, ki niso imeli prilike in sreče, pravočasno pobegniti izpod knute samodržcev, ampak so morali ostati doma, poživljam jih : Kdo more in sme prvi pobrati kamen ter ga zabrusiti v obraz opljuva-nemu, ki se proti anonimnosti niti bojevati ne more! Premišljeval sem, od kod ta brezmejna gonja in prišel do žalostnega prepričanja, da ni to narodna, ampak politična gonja, hinc ille lacrimae !
Jednaka je izjava g. Lojzeta Kovačič, višjega revidenta, kateri istotako izjavlja, da
pozna g. Tanciga kot tovariša že naimanj 10 let in da je narodno popolnoma neoporečen.
Citiramo Se samo odstavek iz privatnega pisma nekega prijatelja na g. Tanciga, ki pravi med drugim :
Da Te je ko drugi napao, bilo bi neugodno, ali kada Te napada kierikalac, pod kojim pojmom razumevamo nešto, što je naj-pokvarenije, najnemoralnije, još austnjsko-rimsko, skot, koji na djubrište spada, to neka Te se ni malo duboko ne dirne.
Mislimo, da te izjave vsakemu poštenemu človeku pač popolnoma zadostujejo.
Jednako lažnjivi so napadi na našega glavarja. Lahko je napadati in obrekovati pod zaščito anonimnosti in poslanske imunitete. Poživljamo pisca, da se podpiše in da mu moremo dokazati resnico pred sodiščem, dokler pa tega ne stori, ga imenujemo javno laž-njivca in podlega cbrekovalca ter s tem končamo.