149» številka. Ljubljana, v ponedeljek 3. julija 1905 XXXVffl. leto ; shaja vsak dan zvečer, iaimsJ nedelje in praznike, ter velja po poatl prejeman aa evalro-ograko dežela aa vae lete tS K, na pel leta 13 K, aa četrt leta 0 K 60 h, aa en mesee 1 K 30 h. Za Ljubljano ■ poSUjanjem na dom za ves .:# 14 K, sa pol leta IS K, za četrt leta 6 K, aa en mesee S K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 21 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za en meset 1 K 90 h. — Za tuja dežele toliko ved, kolikor anaSa poštnina. — Ss naročb« bres istodobne vpošujatre naročnine »e ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petlt-vrste po IS h, če se se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiaka trikrat ali večkrat. — Dopisi sa) >e tzTole frankoTStt — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlaivo je v Knaflovih ulicah it 6, in sieer uredništva v L nadstropja, opravniŠtvo pa v pritličja. — UpravniStva naj ta blagovolijo pošiljati naročnine, rekJimsoiji, oznanila, t j. administrativna stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Gleispachova justica. Od Drave, 1. julija. Listi poročajo, da se je posestnik Blaž Osenjak na Hajdinu poskusil dne 26. junija t. L z revolverjem ustreliti, a se je samo nesrečno zadel. Zatrjuje >e nadalje po listih, da so vzrok temu samomoru tužne rodbinske razmere ali to je le deloma resnično, kajti pravi provzroČitelji poskušenega samomora kakor tudi tožnih rodbinskih razmer so grof Gleispach in njegovi sodni huzarji. Treba je vedeti in uvaževati naslednja dejstva: Blaž Osenjak je bil varuh svoji mladoletni svakinji Julijani Mustafa, ki je imela naloženega premoženja kakih 1000 K. To dekle je neki Anton brulec telesno nekoliko poškodoval, vsled česar so se začele sodne poizvedbe. Tekom teh sodnih poizvedb sta najprej „Pettauer Zeitung" in potem tudi „Marburger Zeitung-prinesli obrekljivo vest, da je imela Julijana Muatafa intimno razmerje z Antonom Gulcem. Ta vest je skoro gotovo potekla z uradnega peresa, kajti docnalo se je, da je ^Pettauer Zeitung" dobivala od uradne strani obvestila celo o uradnih tajnostih in o tekočih preiskavah. Blaž Osenjak je bil prepričan, da so nesramni napadi na Julijano Mustafa neresnični in neutemeljeni in kot varuh si je štel v dolžnost, da išče pri s o d n i j i zadoščenja. Naperil je tiskovno pravdo proti imenovanima nemškima listoma in ker se Julijani Mustafa res ni dalo ničesar dokazati, je višja deželna sodnija v Gradcu pod predsedstvom grofa Gleispacha obtožnico odobrila. Zdaj sta začeli Ornigova „Pettauer Zeitung" in njena sestra „Marburger Zeitung" postajati nervozni. Strah ju je bilo, da vzlic strogo nemškemu in vsakemu Slovencu sovražnemu mišljenju mariborskih porotnikov v tem slučaju vendar propadeta in zaradi tega sta oba lista začela obdelavati porotnike s tem, da sta kar najnesramneje napadala pravnega zastopnika tožiteljevega, ki leži Nemcem in nem-škutarjem itak v Želodcu in da sta tudi direktno vplivala na mariborsko poroto na Škodo mladoletne Julijane Mustafa. Kako silovito in nesramno je bilo to hujskanje in vplivanje na porotnike, spričuje dejstvo, da je presedalo celo državnemu pravdniku dr. Nemaniču v Mariboru, ki je dvignil radi tega vplivanja obtožbo proti „Marb. Ztg." radi pregreška po Čl. VIII. zakona z dne 17. decembra 1862 št. 8. drž. zak. de 1863. Če se je čutil celo drž. pravdnik Nemanie poklicanega, nastopiti uradno proti „Marb. Ztg." zaradi prepovedanega vplivanja na porotnike je to pač dovolj dokaza, da je bila utemeljena prošnja tožiteljeva, naj se delegira drugo porotno sodišče. Toda — glej čudo! Tisti grof Gleispach, ki je hitel v Ornigovi tožbi proti „Slov. Narodu" in »Slov. Štajercu" delegirati mariborsko Ornigu nad vse prijazno poroto, tisti Gleispach je bil sedaj gluh in slep in ni dovolil delegiranja drugega porotnega sodišča. Tisti Gleispach, ki je hotel brez povoda spraviti „Slov. Narod" v svrho obsodbe pred mariborsko sodišče, se sedaj ni ganil, dasi je bil posebe opozorjen na nečuveno vplivanje na porotnike v korist toženima nemškima listoma in dasi mu j je moralo to vplivanje znano biti tudi po tem, da je drž. pravdnik dr. Ne-manič zaradi tega protizakonitega vplivanja vložil tožbo proti „Marburger Zeitung.", Tožbe zaradi vplivanja na porotnike so silno redke. Vplivanje mora biti že naravnost nečuveno, da pride do take tožbe. Kar je pisala „Marburger Zeitung." je bilo res nad vse škandalozno, ali odgovorni urednik tega obešenjaškega lista, N. Jahn, je bil pod predsedstvom žalostno proslulega A. Morocuttija vendar — oproščen obtožbe radi vplivanja na porotnike. Zdaj se je začela tako divja gonja, da si je kaj takega težko misliti civiliziranem svetu. To je mogoče samo med Nemci. Čim je Gleispach odbil prošnjo za delegiranje drugega sodišča in čim je bila oproščena „Marb. Ztg." radi vplivanja na porotnike, se je šele prav začelo obdelavanje porotnikov in sicer —z uspehom. Samo en porotnik je glasoval v prilog mladoletne Julijane Mustafa, drugi so glasovali proti nji, dasi je bilo jasno kot beli dan, da sta ji nemška lista čast kradla. Tako sodijo nemški porotniki v Mariboru. Pri obravnavi je bil kot priča zaslišan tudi pl. Kalchberg, ki je pod prisego izpovedal, da je „Pettauer Zeitung" pri sodišču v Ptuju imela sodnega uslužbenca, ki je proti plačilu izdajal uradne tajne stvari o tekočih preiskavah in ki je gotovo spisal tudi notico, v kateri je dolžil Julijano Mustafa nenravnega življenja. Po krivdi sodnih oseb je prišlo do pravde in po krivdi sodnih oseb je bila pravda izgubljena. Stroški so požrli vse premoženje ml d. Julijane Mustafa in so šele deloma pokriti, drugi del še ni plačan. Sedaj pa je "prišlo še nekaj, kar je mogoče samo v Gleispachovem pa-šaliku. Pupilarno sodišče, to je dr. Glas, kateremu je grof Gleispach za povsem nepoznane zasluge izposloval viteški križec Fran Josipovega reda, trdi, da je Blaž Osenjak zakrivil izgubo premoženja svoje varovanke, odstavil ga je od varu štva in sedaj teče civilna pravda. To je vzrok, da so nastale omenjene tužne rodbinske razmere, da je med Blažem Osenjakom in njegovo ženo ter njeno sestro mld. Julijano Mustafa nastalo sovraštvo in da se je Blaž Osenjak iz obupanja poskusil ustreliti. To je nova ilustracija juatičnih razmer v Gleispachovem kraljestvu. Iz mlekarskih krogov. n. Mlekarskemu nadzorniku g. Jak. Legvartu! Gorenje vrste imajo namen vzbuditi pri slav. ravnateljstvu o. kr. priv. južne železnice zanimanje za promet z mlekom, da đela iato z vnemo na to, da se odpravijo na železnici nedostatU, oziroma da nam da udobnosti, ki so sploh pogoj mlekarstva ter neobhodno potrebne za prihodnji boj konkurence. Ako to od železnioe pričakujemo, kar upamo, da tudi stori, pa ne smemo mi rok v žepih držati ter čakati do tedaj, ko nam bode tekla voda v grlo. Naše mlekarstvo moramo organizirati, ustanoviti se mora »zveza mlekarn«, a ne samo na papirju! Skan dal je, da mi tega ne zmoremo, kar je že zdavnaj v drugih deželah in kar je za nas krvava potreba. Začeli smo, a samo začeli in naprej nismo nič prišli! Voljo, dobro in resno so imeli možje, ko so ustanovili »zvezo kranjskih mlekarn« ali težave in neprilike so imeli velike, kajti obljubljene podpora so izostale in na steno jo je pritisnil »klerikalizem«. »Gospodarska zveza«, ki je »zvezi mlekarn« pisala, da ima že ona itak isti namen, ki si ga stavi »zveza mlekarn« v program in da je najbolje in da se prihrani dosti stroškov, ako pristopijo k njej vse mlekarne, ta »zveza« ni čisto nič pokazala, da bi bila res to njena naloga, a obenem je prepovedala svojim zadrugam, da ne smejo pristopiti k »zvezi mlekarn«. V pripravljalnem odboru je bilo čez polovico klerikalcev, a ti so bili le pri eni seji, potem so pa, seveda na migljaj »Gospodarske zveze« izostali. Razen tega so prišli še drugi vzroki in vzročiči, ki so »zvezi mlekarn« sapo docela zaprli. Prosimo pa malo pomisliti, je li sploh mogoče, da bi »Gosp. zveza« bila v stanu to opravljati? Ne, nikakor ne! Stvar zahteva, ako je v tiru toliko posla, da mora biti aparat čisto samo za to, kateri bode moral posvetiti vse Bvoje moči v to, da se bode stvar v istini pravilno vodila. Sploh pa se mora misliti na to, da se napravi v Trstu »oentrala«, na katero bode potem vse delovanje zveze osredotočeno, in ta bode potem na vsak način preoddaljena od Ljubljane, kjer ima »Gospodarska zveza« svoj sedež. Nadalje se mora misliti tudi — kar je glavni vzrok nemo-gočnosti — da je dosti zadrug, ki smatrajo,Gospodarsko zvezo1, kot strankarsko podjetje in vsled tega tudi k njej ne pristopijo. — Da se ta misel ustanovitve uresniči, se je mora lotiti strokovnjak, ki ni od nikake stranke odvisen in ki je tega zmožen! Takega moža imamo v mlekarskem nadzorniku g, J.Legvartu. On — strokovnjak in uradnik, katerega sveta,naloga, je spraviti mlekarstvo na trdne noge je zmožen to napraviti. Vsa čast Vam g. nadzornik, Vi ste izvanredno agi-len v prid mlekarske stroke, toda vendar delati bi morali po gotovem načrtu, v katerem bi se glasila prva točka: ustanovitev zveze, katera bodi temelj in podlaga vseh mlekarn. — Dosti novih mlekarn se je že ustanovilo pod Vašim nadzorstvom, toda prosimo Vas, skrbite preje za trdno podlago že obstočim, kar bo potem koristilo tudi še pozneje ustanovljenim. Mislimo, da to je edino prava pot, po kateri moramo iti kranjske »Mlekarske zadruge« z Vami na čelu! Da je »zveza« skrajno nujna potreba, vidi ljudstvo samo, ki vedno sili v nas voditelje, da naj delamo na ustanovljenje iste. G. Legvart, tu imate hvaležno delo, tu je dosti polja za orati; prosimo Vas, lotite se energično dela, ne oziraje se desno ali levo stran politike. V Vas stavimo upanje vsega mlekarstva! Vemo, da jih je nekaj, ki mislijo, da se nam ni bati konkurence z otvoritvijo druge Usehel cvet! Slika iz življenja. Prostoslav. Zrl sem na m;mohitečo množico. Otvori] se je v ranem krasnem jutru nenavadno živahen premet. Hiteli so ljudje rano v jutru ali po svojih opravkih ali pa je mnoge izvabilo krasno vreme, ki se je napravilo po dolgem pustem deževju. Vse mesto je oživelo. Bralo se je veselje na tseh obrazih, in radostno, kot bi jih bila oživila prerojena narava, povsod so me zdravljali prijatelji in znanci vrnivšega se iz stolnega mesta na običajen dopust k svojim roditeljem. Opazil sem pa nekoga med njimi, katerega pogled me je osupnil in mi vzbudil misli, katerih zavedati se mi je pretreslo srce tembolj, ker je bil i moj sošolec i dober mi prijatelj. Mladeniču v najlepših letih se je bralo na bledih, upadlih lioih, v mračnem, temnem pogledu, da njegov življenski vir usahneva, da ga ne oživlja več pomlad, ampak da se mu je zarisal znak smrti v njegove poteze, kot prezgodaj dozoreli cvetki, katero je zaznamovala v mrzlem jutru pred prihodom zlatega solnca strupena slana kot svojo žrtev, da povesi ob njega prihodu utrujeno glavo, da se ji otresejo lističi: od-nea& jih veter med cestno blato in zadnje sledove prejšne krasote poteptajo brezobzirni ljudje. Kaj je uničilo mojega prijatelja, mi ni bilo znano. Prijazno mi je odzdravil kot svojemu prijatelju, toda tudi kot takemu mi ni hotel na intimnejša vprašanja dati pojasnila in me po običajnih nagovorih prijazno toda resno odslovil. Le toliko sem si tolmačil iz njegovih besedi, da je osamljen, da nima in ne more imeti prijatelja. Vrnil sem se domov. Par dni potem sem sedel ▼ sobi in pisal odgovor svojemu prijatelju, bivšemu poročniku male garnizije mesteca N ... S težkimi koraki, ne da bi trkal, stopi nakrat prijatelj moj v aobo in pade onemogel na naslanjač. Ko se umiri, ko mu odneha hud kašelj, me prime zrn roko, upre t me avoj motni pogled in pravi: Prijatelj moj! Taval tem po mestu kot navadno, da udušim svojo strast, razvedrim srce in prepodim temne misli. Toda nesrečen slučaj je hotel, da sem ravno tam, kjer sem iskal razvedrila, videl njo, ki mi je obudila novo strast, katera pa je uničeno in razdejano mojo naravo premagala. Postalo mi je slabo in obležal bi bil na ceati, da se nisem spomnil nate. Ti si srečen! — Dnevi najlepšega življenja se ti odpirajo — a jas, jaz sem užival prezgodaj in le napol, čutim posledice, čutim kal smrti v sebi in vem, da ne bode dolgo, da obžalujejo starši svojega rano zamrlega sina! Hu, kako bode zapel zvon, tisti najvišji v zvoniku; križale se bodo ženice: »Se en očenaš za srečno zadnjo uro«, pašno čule: dvakrat preneha, tretjič zvoni — moški je. Pričel bo cerkovnik in lapiaal na malo črno desko v veži farne eerkve: v molitev se priporoča..... Zaplakala bo mati ob robu postelje, obmolknil bo oče v tihi žalosti v svoji pisarni, jokala bo sestra, spravljajo lepe svetle obleke. In drvenje in vrvenje in tiho šepetanje bo nastalo v hiši. Prišli bodo črno oblečeni s srebrnimi našitki, uredili sobo in postavili pred belo, med cvetjem in svečami položeno krsto križ in škro-pilnik z blagoslovljeno vodo. Vse bo Črno, vse obupno in žalostno. In vsi zvonovi bodo peli mlademu mrliču, ko odzvoni poldne. In z njimi bodo zaplakali vsi, ki me ljubijo. — Obžalovali pa bodo njega, veš njega, ki ni vreden tolike ljubezni. Kako se mi smili mati, uboga mati! Zakaj ne umrje z mano? Zakaj ne vsi? Zakaj samo jaz? Toda saj ne vedo, a tudi zvedeli ne bodo. Moram pa enemu povedati. In to si Ti, Ti, ki sem Te spoštoval doaedaj kot pravega prijatelja, dasi Ti nisem kaaal. Ne ustraši ae in poslušaj! Morda Ti ne bode ugajalo, in če bi bral, kriiikoval bi pisatelja, čei, da je nemoralen. Toda, strahopetci, bojite ae a jasno sliko življenja na dan, vzgojeni ste v hinavščini in skrivaj ae valjate po blatu. Vedno slikate solnčne strani življenja, a iikrivate temnejše in tiho gazite po dvojni poti, očitno po lepi, po blatu skrivaj. Na dan s pravim življenjem, razlije naj se luč in osvetli dosedaj temna pota, s katerih zakrivanjem se podpira le splošna demoralizacija. Znaš prijatelj — nadaljeval je mirneje — poseči pa moram nazaj v dijaško dobo. Veseli smo bili takrat kajneda? Marsikak kozarec smo ga zvrnili po žejnem grlu, ne malo noči presedeli med petjem in živahnim pitjem dušeč prejete dvojke z visokimi akordi in debelimi požirki, navdušajoč se za vse lepo na deviških grudih dijaških ljubimk. Ha, ha! Bilo je lepo! Toda za najsrečnejšega sem se imel jaz. In zakaj? VeŠ, prepovedan sad, baš če je še zgoden, je najslajši in opremljen a najbolj romantičnimi dogodki. Toda najkrajši je njega užitek in posledice so najhujše. Kaj me gledaš začudeno, bm? Bolezen ga premaguje, si misliš. Toda ne, prijatelj, čista, gola resnica, zavedam ae tega, kar govorim, toda, da Ti nisem predolgočaaen. Sklonila ae je takrat že bujno razcvetela roža, ki nam obeta naj- iveze a Trstom, toda po našem mnenju je to napačna misel; v krajih, kjer bode tekla nova železnica, so na dosti višji stopnji živinoreje, kakor mi, tam se bodo ustanavljale mlekarne — dosti jih je že —, ker se jim bode nudila prilika izdelke oddajati. Res, da bodo precej oddaljene od Trsta, toda poglejmo na Rusko, Ogrsko, Češko i. dr. Kako daleč se prevaža mleko po železniei brez vsake nevarnosti, v Prago n. pr. pride mleko is 430 km oddaljene Mor. Ostrave. Mislimo, da nobena mlekarna ni tako neuma, da bode izdelovala sir ali surovo maslo, ako lahko oddaje sveže mleko in da jim bode železniška uprava vse najnovejše in potrebne naprave preskrbela, je brez dvoma-Slednjič pa če se nam tudi konkurence ni bati, moramo na vsak način ustanoviti »zvezo mlekarn«, ker smo v Trstu preveč izpostavljeni nepoštenosti. Nekemu trgovcu z mlekom smo naravnost v obraz povedali kako »zelo težko stališče« imamo, ker je kupčija V Trstu gnila in da se moramo tam z »nepoštenostjo« boriti, mož ni odrekal in moiče priznal. Ako pogle-gamo v kakšnih rokah je v Trstu trgovina z mlekom, bodemo videli, da se te vsak poloti, če drugega dela nima. Večina trgovcev niti pojma nima o lastnostih in ravnanju mleka, ti ljudje imajo nadalje voznike in služabnike, ki se dajo podkupiti za vsak denar. Poznamo slučaje, ko je dobivala mlekarna mleko nazaj, s pretvezo, da je že v Trst prišlo slabo; dotični odjemalec je imel služabnico, kateri je mlekarna, ko je zaznala razmere, nekaj pod palec stisnila — in glejte potem je bilo dobro! V Trstu je od strani magistrata stroga kontrola glede mleka, a da bi preiskovali prostore, v katerih se mleko shranjuje, ter razmere v prodajalnah preštudirali, tega ni, tako da, ako se mlekarni ne posreči dobiti »poštenega« odjemalca, je potem gotovo od vseh strani sleparjena in goljufana. Redki so slučaji, da bi se zamoglo pri sodniji kaj opraviti! Ravno v tej smeri bi se lahko govorilo o naravnost »nezaslišanih« slučajih, ki se vedno dogajajo in ki marsikatero mlekarno v stisko spravijo. Vsemu se pa odpomore edino s »centralo«. Ta misel se že vleče dolgo po glavah kranjskih mlekarjev, toda ne stori se nič in se ne bode storilo, dokler ne bode zveze. Zveza, oziroma centrala bode ozdravila gnile razmere, ona bode nas branila pred »nepoštenostjo« trgovcev ter pred konkurenco dragih dežel, ona nam bode ohranila oziroma osigurala mlečni trg v Trstu. Gospod Legvart, torej na delo, podporo Vam zagotovijo vse mlekarne! Več prizadetih „Mlekarskih zadrug." slajši sad, ki je zapeljivejša kot mlad popek v krasnem jutru, sklonila se je k mlademu cvetu željna užitka, razpihala mu lističe, poljubila mu krono, razvnela kri in buknile so na dan strasti, mlade, polne v svoji moči. In zadrhtel je cvet v poljubih in onemogel v straBtnih objemih. Znaš, ko bi imel Zevs še tisto navado, da bi hodil kot zlat dežek k lepim zemljankam v vas, utihotapiti bi se bil moral v naši sobi nasproti ležečo brezpomembno zakonsko spalnico. Haha! Toda takrat, kadar se je odstranil njen cerberus. Tu je postal moj prijatelj sila razburjen, dvigale so se mu vidno prsi, strastno so mu svetile oči, hudomušno se je smejal, potrkaval s petami ob tla in s hropečim glasom nadaljeval, da je odmevalo po Bobi: Prodrlo je zlato solnce tančico na oknu in zlate njene čipke na bujnih prsih. Lomili so se v krasnih barvah njegovi žarki, bledili mi pogled in slikovito zarisavali bujne poteze pod rahlo odejo . .. Za užitek jo je ustvarila narava! A zapihal je sever, mrzel, leden! Prišla je ločitev. Zagrnila je varno Vojna na Daljnem Vitokn. Japonci pred Vladivostokom. »Eoho de Pariš« poroča is Pe- trograda: * Generalni štab je prejel od poveljnika vladivostoške trdnjave brzojavko, v kateri ae poroča, da ata se ob južnem vhodu v pristanišče pojavili dve eakadri japonskega bro-dovja. Japonske torpedovke bo obstreljevale sprednje trdnjavske okope. Trdnjava je a streljivom in pro-vijantom kar najboljše preskrbljena. Brodovje v luki je popolnoma pripravljeno na boj. Vhodi v pristanišče so zavarovani z minami. V pristanu je usidranih tudi več podmorskih ladij, ki so izborno izvežbane; splošno se pričakuje, da bodo ti podmorski čolni igrali še največjo vlogo pri obleganju Vladivostoka in da bo japonsko brodovje še hudo trpelo, ako se bo približalo pristanišču. Ruska križarka „ Dnjepr". Iz Port Saida se poroča, da je tja dospela ruBka križarka »Dnjepr« in izkrcala na suho častnike in inženirje angleškega parnika »St. Kil-da«, ki ga je v kitajskem morju potopila. Križarka se bo tukaj preskrbela s premogom in z živili in nemudoma odplula proti Lina vi. Ako se je »Dnjepr« udeležil pomorske bitke pri Tsušinr, se ne ve; najbrže da ne, ker je ladja popolnoma nepoškodovana. Ranjeni turški vojaški ataše. Turška vlada je dobila poročilo, da je bil v zadnjih bojih nevarno ranjen turški vojaški ataše v japonskem glavnem taborišče, polkovnik PerteoBej, ki je preje dlje časa služil v nemški armadi in si pridobil splošni ugled. V njegovi bližini se je namreč razpočila ruska šrapnela in ga nevarno ranila na nogi. Ruski poslanik v Rimu — mirovni pooblaščenec. Kekor se poroča iz Rima, je poklican v Petrograd ruski poslanik v Rimu, grof Mura v je v. Muravjev dospe v Petrograd 5. julija. Kakor se čuje, namerava ruska vlada Muraveva imenovati za svojega pooblaščenca pri mirovnih pogajanjih v Washingtonu. Poleg Muravjeva bo fungiral kot pooblaščenec tudi novi ruski poslanik v Wa-shingtonu baron Rožen. Obtoženi Nebogatov. »Praviteljstveni Vjestnik« priob-čuje tale razglas pomorskega generalnega Štaba: Z ozirom na vesti o kapitulaciji oklopnio »Imperator Nikolaj 1.« »Orel«, »Admiral Senjavin« in »General admiral Apraksin« proglaša gen raini štab vojne mornarice, da bodo poveljniki onih ladij in poda n'ral Nebogatov izročeni v smislu 279 kazenskega zakonika za vojno mornarico sodišču roža svoj kallh in se otela poginu, mlada cvetka pa je usahnila. Navajena je bila tega življenja, razkošnega uživanja, in ker podobnega ni več našla, se je je lotila strast, kateri je podlegla. Hirala je v brezmejnem koprnenju in našla v nenaravni poti mesto zadostila pogin. Klicali so zdravnike, žrtvoval je oče svote za kopalji in letovišča, a vse, vse je bilo zaman. Poginem, hu, poginem, ker sem doživel! Glasno se krohotaje je skočil pokonou, stisnil mi roko in prej ko sem se zavedel, odšel. Poznejšega obiBka, ko je že obležal, ni vbč sprejel. In zaklenkal je zvon čez 14 dni v najvišji lini, prenehal je dvakrat in zopet zvonil, križale so se in molile ženice za miloBtno sodbo in zapisal ga je cerkovnik na črno desko v cerkveni veži. Zaplakala je njegova mati ob postelji — utihnil je oče v globoki žalosti in spravila sestra svetle obleke. Vse je bilo črno, žalostno in tiho! Zaprli bo tretji dan rake v, dvig- Točka 279. ae glasi: »Kdor kot poveljnik brodovje, divizije ali posamezne ladje pred aovražnikom spusti aaatavo, pololi orožje ali ae vda ne oziraje se na avojo prisego in zahtevo vojaike čaati ter bres ozira na predpise vojaikega zakonika, ae izključi iz službe in ae mu odvzame vsako dostojanstvo. In če bo to izvrši brea boja, dasi bi bil mogoč, aadene dotiČnika smrtna kazen.« Zasedanje državnega zbora in deželnih zborov. Dunaj, 2. julija. V včerajšnji seji carinskega odseka je izjavil ministrski predsednik baron G a u t a o h, da se državni zbor letos prej skliče, kakor je bilo prvotno nameravano. Potemtakem se skliče državni abor najbrže že v septembru k izrednemu zasedanju, zasedanje deželnih zborov pasa odgodi na poznejši čas. Iz carinskega odseka. Dunaj, 2. julija. V včerajšnji seji carinskega odseka je zahteval posl. vitez Vuković od vlade izjavo, kaj misli narediti z Bosno in Hercegovino, ako pride med Avstrijo in Ogrsko do carinske ločitve. — Posl. Gorski (Poljak) je izjavil, da bodo vsi Poljaki na vladni strani, ako bo treba ustvariti avtonomni carinski tarif proti Ogrski. — Poslanec Zazvorka (češki radikalec) je izjavil, da je njegova stranka popolnoma za madjars&a stremljenja — Končno so Čehi in Jugoslovani govorili proti temu. da bi se dalo vladi po-oblaščenje zasklepanje trgovinske pogodbe z Bolgarijo in Švico, češ, da se morajo poprej dogovoriti s svojimi klubi. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 2. julija. Napovedana konferenca barona F e j e r-varyja z voditeljiopozicij-skih strank je bila že včeraj. V programu barona Banffija ni n i k a-kih nevih koncesij. Voditelji opozicije so izjavili, da jim ni mogoče se pogajati z ministra t v o m , k i j e proglašeno za protiustavno, pa tudi Fe-jervarvjev program jim ne daje d o v r I j jamstva. Nato se je konferenca brez uspeha zaključila. Gospodarsko razmerje med Avstrijo in Ogrsko. Dunaj, 2. julija. Z včerajšnjim dnem je prenehalo med A v -strijoinOgrskokvotnoraz-m e r j e. Dne 30. junija je namreč potekla doba dosedanjemu dogovoru glede prispevkov obeh državnih polovic v skupne državne svrhe. Brezzakonito razmerje je zakrivil baron F e j e r - nili jo na pogrebni voz in odpeljali v veličastnem sprevodu na pokopališče. Utihnili so zadnji akordi ubrane žalostinke in vrnilo se je ljudstvo v mesto. Obupno sta se ločila oče in sestra od groba, nezavestno so odpeljali mater domov. In poslalo je večerno solnce zadnje žarke globoko doli v jamo in obsevalo belo rakev, da so se lomili Žarki ob njeni gladini in v pestrih boj&h barvali temne zemeljske grudi do travnatih ruš na površju. A hitelo je k zatonu! Ziatilo je le še robove nasprotnih višav, a že je tudi na njo pripenjal mrak svoje temno krilo, da zagrne vanj zemljo in utrujene zemljane. Prišli so po večernem zvonenju lenih korakov brezbrižno se med sabo pogovarjajoč o današnjih mrličib, novih jamah, izkopanih kosteh trdo srčni zagrebci. Zapele bo lopate, kramp in motika in med ropotom padajočega peska na krsto in odme vom zamolklih kletvic od dela utrujenih hlapcev izginila je krsta, zmanjševala se je jama in v globini pod težo zemlje ležal je strt in uničen nedorastel mlad cvet! vary, ki je odgodil državni zbor, preden je mogel voliti kvotno de putaeijo. Ko je leta 1897. nemška obfltrukoija v avstrijskem državnem zboru p r e prečila volitve v kvotno deputacijo, je izrabila krona svojo oblast ter vedno za enoletosama določila kvoto. Sedaj pa, ko je izšla zapreka iz Ogrske, bo svetovalci vladarju odsvetovali, da ni določil kvote. Sicer pa se razmerje dejansko ne Bpremeni. Mesto zakonito določene kvote bodete Avstrija in Ogrska plačevali posojila, za kar si dobite naknadno odobrenje. Tudi carinski dohodki se bodo razdeljevali po dosedanjem ključu. Ker je proračun tekočega leta za skupno gospodarstvo določen na 369,148000 K, oarinski dohodki pa le na 114717.000 K, prispevati mora še A v b t r i j a 166 907 000 K, O g r -s k a pa 87,524000 K. Vrhutega mora Ogrska še plačati avstrijskemu državnemugo-spodarstvu 60,670.000 K obresti k skupnemu državnemu dolgu, ki ga je Avstrija prevzela nase. In ravno teh60milijonovnoče madjarska opozicija dovoliti. Bolgarsko - turška pogajanja zaradi meja. Sofija, 2. julija. Hamdi paša, ki se je v imenu turške vlade pogajal z Bolgarijo zaradi ureditve meje, jevčeraj nemudoma odpotoval iz Sofije v Carigrad. V bolgarskih vladnih krogih je nastopanje turškega pooblaščenca zelo presenetilo. Vstaja na Kreti. Carigrad, 1 julija. Vstaši so iz zasede pri Pl&tsniji streljali na ruski vojaški oddelek. Ruska topničarka »Hr?bry« je takoj plula pred Piatanijo ter začela naselbine bombardirati. Revolucija v Odesi. Petrograd, 2 julija. Is Oiese po prišla nasprotujoča si poročila. Dočim prva trdijo, da se je uporno moštvo »Potemfcina« vdalo, pravijo druga, da so se mornarji iz Ssbasto-pola poslanih vojnih ladij pridružili upornikom, a prišla so tudi poročila, da so uporniki zbežali na neki angleški ladji. — Vojno sodišče v Odesi je obsodilo nad 100 oseb, ki se niso hotele ukloniti vojaškim naredbam, nasmrt. Tudi več vojakov jebilo na smrt obsojenih, ker niso hotelinaupomike streljati. Nadalje je bilo 5 0 osen ustreljenih, ki so se udeiežilepožiganja. — Saoči so uporniki zopet plenili po mestu ter so zažgali več poslopij. Metali so tudi bombe na tuje konzulate, da bi dotične vlade zaradi tega nastopile proti Rusiji. Pri včerajšnjih s p o p a -dih je bilo 350 (?) oaeb ubitih — Zdržuje se tudi vest, da so se mornarji petih vojnih ladij spuntali ter groze mesto obstrelj evati. Položaj v O lesi je obupen. Vsakršna zveza zzunanjim svetom je pretrgana. Odpad Norveške. London, 2. julija. V prvi švedski zbornici je predlagal poslanec Baumgarten v imenu 68 poslancev, naj se dovoli vladi 100.000 K izrednega kro* d i t a z a v s a k o j a k e potrebne odredbe. — V drugi zbornici je ednak predlog stavilo 30 poslancev. Marokanska zadeva. Pariz, 2 julija. Med Nemčijo in Francijo je nastala zaradi Maroka taka napetost, da se je govorilo že o vojni. Sedaj pa se zadeva skoraj gotovo mirno poravna, ker je včeraj ministrski predsednik R o u -v i e r izročil nemškemu poslaniku knezu R a d o 1 i n u odgovor francoske vlade v tej zadvi. V odgovoru pravi Francija, da je opusti [, prvotne pomisleke t«, Bprejme v p r i n o i p u k o n i « renco za ureditev maro. k a n s k i h zadev. Dnevne vesti V Ljubljani, 3 julija. — Občinski svet ljubljan ski ima v torek dne 4. julija 11. ob šestih popoldne sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva; voh tev sedmero Članov obrtnega odseka in poročila: v zadevi uličnih napisov; o cddaji jubilejske ustanove za ženitno opravo; o podaljšanju neke dijaške ustanove; o dopisu samostojnega odseka c. kr. kmetijske družbe za prispevek k darilom za povztSigo konjereje; o prošnji vodstva I. mestne deške ljudske šole za prispevek v svrho prireditve razstave učil; o magistra-tovem nasvetu v zadevi prodaje smrek iz tivolskega gozda; o županovem dopisu v zadevi izdaje spominske knjige o razvoju mesta po potresu leta 1895; o prošnji mestnih delavcev za izboljšane dnevšČine; o prošnji Češkovih dedičev za podrazdelitev stavbnih parcel štev. 103/1 in 103 3 kat. obč. Sv. Petra predmestje I. de na tri stavbišča; o prošnji Fr. Pusta za razdelitev parcel št. 177/5 in 178 3 125 in 126 kat. občine Poljansko predmestje na pet stavbišč; glede poprave obrežnega zidu na proBtoru prejšnje Maverjeve hiše; o prošnji društev ljubljanskih komisijonarjev in po-streščkov za preuredbo cenika; o nakopa 1000 izvodov brošurice: »V bo; proti alkoholni kugi!« za razdelit v med šolsko mladino; o obračunu stroškov za lani postavljena nova dva parna kotla pri mestni elektrarn i; c prošnji delniške družbe »Narodna tiskarna« za znižanje cene elekti čnemu uku, ki g& ena jemlje za razsvetljavo in v motorne namene; a dohodkih in stroških električne cestne železnice v letu 1904; o nasveta di sc'piinarne komisije, da je nekega polieiJBkega stražnika začasno upokojiti; o prošnji vdove nekega mestnega uslužbenca za nakazilo posmrtne četrti. — Čast Je kradel. Glasil:: kranjske duhovščine, »Slovenec«, dne 15 prosinca 1. 1. prav grdo kradel Čast in poštenje ključarju c. kr tab&Čne tovarne v Ljubljani gospodu Find eisenu. Dolžil ga je goljufije, češ, da je bil vsled dolgih prstov pahnjen s predsedniškega stolca podpornega društva tabačmh delavk in delavcev. G. Findeisen ie vsled tea& vložil tožbo proti dr. Žitniku, ki s svojo poslansko imuniteto ščit. »SiovenČeve« grdobije in poslanski zbornica je dovolila, da se proti dr Žitniku sodno postopa. Zdaj pa BO se dr. Žitniku začele tresti hlaSic in milo je prosil, naj mu g. Findeisen odpuBti. G Fmdeiaen se je da. res preprositi in je odpustil dr. Žitniku s pngojem, da prekliče svoje trditve. Dr. Žitnik je v sobotnem »Slovencu« pricbč 1 dotični preklic in dal ž&ijenemu zadoščenje — a ne sme se pozabiti, da šele potem, ko je bila stvar prišla tako daleč, da t. se bil moral dr. Žitnik vsesti na zatožno klop pred porotnim sodiščem Prej ni bil tako pošten, da bi b;i popravil storjeno krivico. — Stolna cerkev. Naš list je prinesel pretekli teden dva feljtona v katerih je bila vrednost Ouaglijevih fresk ocenjena in so bili izraženi pomisleki proti določenemu restavra terju teh slik, češ, da dotični gosped ni zmožen izvršiti dostojno in v zm: slu originala nameravanega restavri-ranja. članka sta bila pisana* stvarno in mirno in pisec je hotel edinole stvari koristiti in poudarjal je, naj se zadeva premotriva brez osebnih in drugih momentov. »Slovenec« pa je v surovi notici, ki se ji pozna, da jo je pisal lajik najslabše vrste, hotel dati stvari pol)tičen kolorit, zavlekel je v notico slovensko-nem-ško zvezo in stvarno tajil dejstva, ki ae izbrisati ne dajo ter jih more konstatirati vsak človek, ki le enkrat pogleda na atrop šen-klavške cerkve. Kaj si moremo mi sliti o človeku, ki misli, da ae dajo limiti naravnost velike raipoke na stropu v ladji in na freskah v pre-sbiteriju, ako je bil sploh kdaj v stolni cerkvi? Vobfie pa se ni naš čiankar obračal na »Slovenčevc« uredništvo, ia bi preprečilo vaudalizem, nego vprašal je o. kr. centralno komisijo, šš.0 ji je znana preteča devastacija umotvora, ki je sedaj v freeksh edin še iz 18. stoletja v Ljubljani, da je dcstopen širši javnosti. 18. stoletje je kuiturna epoha v naši zgodovini, ki ge prišteva najlepšim dobam v umetni izodovini ožje naše domovine. Centralna komisija je dolina po statutu, ki je kreiran z naredbo nauČnega ministrstva z dne 21. julija 1873 ču-Tsii v svoji drugi sekciji tudi cerkvene umotvore, ki datirajo dc konca iS. vek?, opozarjati pa moramo to fcorporacijo tudi na § 13 iste naredbe, Kaša akcija je bila tembolj potrebna, ger so se cerkveni umotvori ne le v Ljubljani, nego po celi Kranjski izza potresa sistematično uničevali ter se je uganjal vandalizem nsjgrse vrste; bili so celo slučaji, ko so morali intervenirati iandarmi. Giede Jebačinovih zmožnosti za re stevriranje — umiti se morda dajo Lsnguaova dela v kupoli, ne pa Qaa-glijeve slike v ladji — opozoriti moramo, da je JebaČin reatavriral v S f j i Loki, da je baje pomagal pri bv. Petru (!) in zlasti se moramo sklicevati na veščaški parere, ki je bil *ian giede njega deželni vladi v Ljubljani Konstatirati moramo pa tudi, da so vsi izgovori, ki prihajajo glede šenkiavske cerkve zelo dvoumni v ^Slovencu« in v »Laib^oher Ztg.« imamo, da se hoče delsti brez : tralne komisije, da bi izginilo ne - denarja, ki ima v roksh preJaatite vščiue navado, da izginja po b rivnostnih potih, ki jih ne mero :s kontrolirati. Ce hočete uničiti, ki? je še umetniškega in če hečete £i . rablje cerkvene umetnosti ob velikem profitu, svobodno vam; mi smo storiii svojo kulturno dolžnost. — Kot virilist v občinskem odboru na Jesenicah je hotel sedeti ravmteli Trappen. snstvo mu je zavrnilo zahteve, e Trappen se je pritožil na visdo. T:da tudi tukaj mu je spodletelo in Tr^ppen ne bo užival časti občinskega odbornika, dokler ne bo plačeval določene vsote pridobninakega davka. — Promocija. Dne 7. t. m. r: na dunajskem vseučilišču prerao-► :r&n doktorjem mođrosievja gospod 7: sip Rozman. Čestitamo! — Učiteljske vesti. Deželni laki svet kranjski je v svoji saji dne 20. junija 1905 imenoval naručiteljem učitelja Josipa Ber-r* t a v Velikem Podl?gu, definitivni učiteljem na deski ljudski soli Ribnici provizoričnega učitelja A -tona Kadunca v StrekljevcU; definitivni učiteljici provizorično v.ieljico J o si p in o Primožič t Črnomlju na njenem mestu in ući-ico Elviro Vipauc v Sv. r:žu pri Ljutomeru za Veliki Pod-g. — Prestavljene so: Definitivne tč^eljice R o z a M e r v a iz in?«na s Jesenice, Marija Fajdiga iz Dobernika v Trebnje, Marija t a r i e iz Suhorja v Prečno, Ana Podrekar iz Motnika na Vič; h r n e s t i n a Oman iz Begunj k Devici Mariji v Polju in L e o p o 1 -n & T o va s i č iz Velikih Lašč v Hbnico. — Učitelj Josip Pintar v Tanjicah je šel v začasni, naduči-eli F r a n c Stoječ na Vrhniki v talni pokoj. — Za Preiernovo veselico je dal na razpolago brezplačno vse svoje ljudi in kon e gospod obč. cvet. in posestnik Josip Tur k. Isti s .spod je daroval za veselico že lepo Vsnto denarja iz svojega žepa in na- )ral med svojimi znanci in prijatelji luatne prispevke. Priporočamo, da bi se tudi drugi rodoljubi ravnali po tem epem zgledu! — Skupna seja načelnic čamskega odbora in načelnikov moškega odbora za Prešernovo veselico bo jutrif v torek 4. t. te. ob 6.uri z več er v »M e s t n em domu«. Vse dotične dame in gospodje se uljudno poživljajo, da se e seje zanesljivo udeleže! — St. peterska ženska in moška podružnica sv. Ci- rila in Metoda slavit* jzod bhgi-veatnikev naših, kot običajno, tudi letos, v torek 5 t. m. ob 10. uri v župnijski cerkvi sv. Petra s svečano mašo, katero ob asistenci s'uŽi podružnični predsednik, Župnik gospod MalenŠek. Vsi p. n. Člani se poživljajo najvljudneje, da prisostvujejo tej cerkveni slavi kar najmnegobroj-nejše — Akademija. Redna odbo-rova se)a je v sredo cb polu 9 uri zvečer v Narodni kavarni. — Veselica »Šišenskega Sokola" je uspela )ako 1 »po. Vzltc temu, da so bile všerajšojo nedeljo prirejen* veselice na vseh koncih in kr&jih, posetilo je šišensko veselico prav mnogobrojno občinstva. Res je, da ni bilo blizu naše takozvano inteligence, ki se menda čuti že prez)Boko za tako družbo, ali pa je morda celo — blezirans; vendar to ni motilo krasno uspele prave so kolske priredbe. Čitalnični zbor, v katerem smo zapazili pr*v mnogo Sokolov, jo zapel več zborov. Poleg petja je najbolj ugajala telovadba. Nastopilo je do 50 telovadcev, med temi naraščaja 32 članov. Telovadci so telovadili v dvt h vrstah na orodji menjaje konja, drog, kozo in bradljo. Prva vrsta ste;« prav dobre telovadce, krepke mladeniče. Vztrajnost in raarljivost jih utegne dovesti do višje stopnje izurjenosti. Da pa so vztrajni in marljivi, nam dokazuje izvajanje težavnih vzornih prostih vaj, katere priučiti pač ni malenkost. Da so bile hiba in nedostatnosti, kdo bi to tajil; tod* v splošnem je dokazala včerajšnja telovadba, da smemo šišenskega Sokola šteti med ona telovad.|društva, ki pravilno ume-vajo sokolsko idejo. Nastop k orodju ja b.l točen in pravilen; disciplina vzorna. Naraščaj je nastopil z vajami s palicam: in v skupinah. Umestna je bila pohvala gleda>očega občinstva in ta hvaia gre v prvi vrsti marljivemu načelniku br. K o s t napi el u V lepem Številu ae je udeležil veselice ljubljanski Sokol, ki je korpora-t'vno poletel, da obišče svojega brata ter s* rsduje ž nii^a. — III. veliki semenj v Rožni dolfni je včeraj vkljub velikanski vročini dobro uspel, ker se ga udeležilo nad 2000 oseb. Saj pa je bilo tudi toliko izvrstne in različne zabave, da so morali biti vsi posetniki dobre volje in so pozabili na vse pripekanje. Za ples je skrbela ljubljanska društvena godba, ki je neumorno svirala plesne komade, razen nje je pa tudi borjulska godba storila vse. kar je bilo v njeni moči, da je zadovoljila plesa željno mladost. Prav pohvalno je pel moški zbor, ki se je konstituiral za ta semenj. Šaljiva pošta, srečolov, gašperl-gledišče, belokranjska svatba, vrtilka, momeutno fotografovanje je pripomoglo mnogo k splošni izvrstni zabavi občinstva. Hrvatski plesalci so plesali r£olo." Za morebitne nezgode je deloval rešilni voz, za javni red in mir pa občinska straža, ki je imela večkrat veliko opraviti. Umetalni ogenj zvečer je zelo ugajal. Prireditelji so lahko ponosni na gmotni uspeh, za katerim gotovo tudi materijalni ne zadostaja. — Markirana pot. Zdaj jo markirana pot z vrha Krima do turistom in lovcem dobro znane gostilne Ant. Kerž'A* v Rskitai. V tej gostilni j« vedne dobro preskrbljeno za hrano in prenoČ š6e. — Prah, prah, prah . . . Iz kroga slovensuin izletnikov se nam piše: Ceste v bližini Bieda in na Bledu samem s;; v »zredno slabem stanju. Poznamo « težake, ki j)h ima cestni odbor in v* m o, zakaj je zdaj težko vzdrževati ceate v do-nrem stanju, ali viric t^mu se mora kaj storiti zlasti z s, costo z Lesu r.a Bied in za c«- sto okrog blejskega jezera, kjer leži prah tako visoko, da je groza se tam peljati ali celo hoditi. — Slovensko županstvo na Jesenicah ni bile povabljeno k slavnostnemu prebitju pjedora na Hru^ici. Ni ta n*čia se J« soprt enkrat pokazalo tisto zloglasno sovraštvo švabsko do sJovanstva, ki nam kaže v najodurnejči luči, kaj bi imeli pričakovati od teli ljudi, če bi imeli našo usodo v rokah. Kadar bo pa prišel lopat kak slavni c. kr. penzi-jonirsni nemški organ na Jesenice, takrat naj mu županstvo pokaže hrbet, ker ga ne more nihče siliti, da bi lomilo brbet pred nadutimi švab-Bfcimi ljudmi! — Veliki vrtni koncert v Metliki. Odbor za proslavo narodnega praznika sv. Cirila in Metoda v Metliki priredi dne 9. julija na vrtu g. Mahora veliki vrtni koncert in zabavo s sodelovanjem vojaške godbe c. in kr. pol-kovnije barona Catinellija Št. 96 iz Karlovca. Čisti dobiček koncerta, na katerem se bodo izvajale samo izbrane hrvatske in slovenske skladbe, je namenjen ustanovi fonda za vzdržavanje grsko-katoliške cerkve sv. Cirila in Metoda v Metliki, zato se odbor zagotovo nadeja, da pride na to narodno slavnost vsa bližnja in daljna metliška okolica. Začetek koncerta točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 1 K, za obitelj 3 K. Vstopnice se dobivajo v trgovinah gg. Fr. Guština in I. Hrani-1 o vi ća in na dan koncerta pri vhoda. Z ozirom na plemeniti namen se pre-plaČila hvaležno sprejemajo. — „Ubostvo" davčnih praktikantov. V Mariboru ao ustanovili davčni praktikantje nemško naeijonalno društvo, ki se imenuje »Elend« (Uboštvr) in v katero so sprejeti praktikanti »mit stram-mer deutscher Gesinnucg«. Društvo ima plemeniti namen, obraniti nem ški značaj mariborskega davčnega urada v uradu in zunaj njega b haj-lanjem, nošo naoijonalnih znamenj itd. »Plemeniti namen« ae zlasti kaže s tem, da se ti praktikanti napijo kot živina in 1864 ..... tizske ..... c sem. kred. I. •misij* . b n n. , . ogr. hip. banke . . . srbske a frs. 100*— . turške ...... Basilika srečka .... Kreditne 8 .... Inomoške B .... Krakovski B . . , . ljubljanska B . , . . A.Tg*. rud. krila 9 . . . . Ogr. n 9 b . . . . Rudolfov« 9 .... Saleburška „ . . . . Dunajske kom. P . . . . Delnic«. Južne železnice...... Državne železnice .... Arstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ B ... ZiTnostenske „ ... Premogokop t Mostu (Bruz) . Aiplnske montan..... Praške Žel. indr. dr..... Rrma-Murinyi ,..... Trbovljske prem. družbe . . Avetr. orožne tort. družbe . . Češke sladkorne družba . . . f alate. C. kr. cekin...... . 90 franki ........ tO marke........ Sovereigni....... Marke......... Laški bankoTci...... Bublji . DsUrji........• Dcnir 100-30 100-25 100*40 119*40 97-10 117-10 99-50 10060 10O-— 100-85 100-5.5 100-25 100 70 1C6 65 100-50 Blage 100-50 100-45 100-60 119*60 97-30 117-30 ior- 101*60 100-— 101*85 100- 55 100*55 101- 70 107*65 101-50 10025J 10060 100-— 100 90 100-— 100-75 99'— 99-50 317 75 1C0 90 191— 293 50 166 75 305 75 3G3-— 868-50 103-140— 25-90 477-— 78-25 85 25 66-56-— 35 40 64'— 74'— 638 - 86 25 668 25 1647 — 65625 776 — 246 — 649 — 523 60 2623 -544 25 274 — 582 — 167-50 11-32 1915 23*49 23-96 117-50 95 55 1B-2 75 4*84 101-— 101-76 100'— 319*75 101-90 193 — 29o 50 168 75 311-75 308 50 274 50 107 — 141-— 26 90 487-— 84-25 94 25 7(» -57 — 36 40 68 — 78'— 546 — 87 25 669 25 1657 — 657 25 777 — 246 50 655 — 524 50 2625 -545 25 278'— 586 — 171 — 11-36 19-18 23-56 2404 117-70 9b-70 253-75 5'- Meteorologično poročilo Tišina uaa moijem-300'2. Srednji tračni tlak 786*0 m S3 Čas opazovanja Stanje barometra v mm - t* 16 Vetrovi Nebo L 2. 9. zv. 7. rj. 2. pop. 7372 738 1 737 9 ž 4*2 221 318 ti szahod; jasno brezvetr. al. jjzah. soparno jasno ••i * \š. ZV. 3. 7. raj. 2. pop. V383 739 4 7381 26 3 230 35 0 si. szah. si. jug sr. jug jasno soparno jasno Srednja temperatura sobote in nedelje: 25 0 in 27 7°, cormale: 19' i° in 19 2°. Mokrina v 24 urah: 0*0 mm in 00 mm. Stoj! I Stoj! 500 komadov za samo g 1 d. 1-80. Prekr. pozlaC. 36urna preciz. ura na sidro z veriž., gre natančno, za kar se jamči 3 leta, mod. sviln. moSka kravata, 3 fini žepni robci, moSki prstan z imit. drag. kamenom, jantarjev ustnik za smodke. eleg damska broša (novost), prekr. žepno toal. ogled, usnj. denarnica, žepni nožek a pripr, par manS. gumbov, 3 naprsni gumbi iz doublezlata s pat. zapono, mičen album 8 36 najl. slikami sveta, 5 Šaljivih predm. v veselje mladim in starim, prav koristen spisovnik, 20 koresp. predm. in Se 400 različnih predmetov pri hiBi neutrpljivih. Vse skupaj z aro, ki je sama denarja vredna, samo gld. 1-80. Razpošilja po po-povzetju ali denar naprej 2108 Wlndlsch, izvoz ur P-Fach 16, KRAKOV st. Z/75. NB. Za neugajajoče se denar vrne. Sprejme se čvrst in priden poštenih staršev kot učenec v trgovini z mešanim blagom 2099—2 K. WERLI v Cerknici. Izvoščki! Vrtnarji! V predmestju je naprodaj zelo pripravna in nanovo zidana hita z gospodarskim poslopjem (hlev za 2 glavi živine) in s 1000 m2 obdelanega vrta. Celo posestvo je visoko in gosto ograjeno. Kje — pove upravnistvo „Slov. Naroda". 2094—2 prekrasno pozlačeno, natančno idočo preciKl|sko aro s 31etno garancijo in s pristoječo verižico vsakomur kdor kupi od mene 500 kuxuv za modna svilnata moSka kravata, 3 rt. žepni robci, mičen moški prstan z imit. dragim kamnom, prekrasna usnjata denarnica, prekrasno žepno toaletno zrcalo, par manšet. gumbov, B naprsni gumbi, SV, doublezlato s patent, zapono, prima nikljast pisalnik, mičen album s 36 najlep. slikami sveta, eleg. pariška damska broža, novost, par butonov s Bimili briljantom, prav podobno, 3 šaljivi predmeti v veselje starim in mladim, 20 važnih Korespondenčnih predmetov in Se 4C0 različnih predmetov, pri hiši neutrpljivih, vse skupaj z uro vred, ki je sama vredna denarja, stane samo ari. 1 •*».». Razpošilja po povzetju ali če se pošlje denar naprej, dunajska centr. razpošiljalnica P. LUST, Krakov št 670. NB. Za neugajajoče denar nazaj. 2110 2učenca iz dobrih hiš, ki sta dovršila nekaj razredov srednje šole, ae sprejmeta takoj v trgovini z mešanim blagom M. OGOREVC, Konjice na Štajerskem. 2101—2 dobi trajnega zaslužka ob dobrem plačilu pri 2097 2 „Kranjski stavbni družbi" v Ljubljani, Levstikove ulice. J^javct. Podpisani naznanja cenjenemu občinstvu, da bo 2a delo, izvršeno od t. januarja t905 naprej, sam pobiral denar. Obenem naznanja, da bo stanoval od t. julija t905 na Rimski cesti št 5. /Zaročila sprejema is prijaznosti tudi gostilničarja v isti hiši. S spoštovanjem 20s0—3 dimnikar. -» „ŠVICARIJA". «*- T7" torelr, cirLO